Podcasts about janez dov

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. Gostje: dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra, dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju, Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist, dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan", dr. Matej Huš, Kemijski inštitut, Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" dr. Martin Rigler, Aerosol Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Mojstranške veverice Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Janez Brojan in Janez Dovžan so v šestdesetih in sedemdesetih letih premikale meje, osvajale tudi najvišje vrhove tujih gorstev ter postavile pomembne mejnike slovenskega alpinizma. Alpinizem so povezale s predanim gorskim reševanjem. Čudoviti svet premagljivih sten in prvenstvenih smeri je osmišljal njihove cilje. Mojstranške veverice so prejele tudi priznanja za življenjsko delo Planinske zveze Slovenije. Njihovi pomembni dosežki in dejavnosti so opisani tudi v novi knjigi Vladimirja Habjana.

Napnite ušesa! Pričenja se 17. festival Godibodi, namenjen promociji nove kakovostne slovenske glasbe. Letos se prvič odvija v Cankarjevem domu, kjer se predstavljajo štiri zasedbe: Hostnik pa Krečič, Kiki, Belin in Nakána. Festival je pred 16 leti nastal kot platforma za predstavljanje novih glasbenih izdaj založbe Celinka, ki jih je do danes že preko 200 – in tudi vsi letošnji nastopajoči na oder Kluba Cankarjevega doma prinašajo vsak svojo svežo glasbeno izdajo. O festivalu Godibodi nam na Prvem spregovori njegov umetniški vodja Janez Dovč.

Za tiste, ki ste nekdaj obiskovali glasbeno šolo oziroma to ravno počnete, bo naslednjih nekaj minut nekaj najbolj logičnega na svetu in priročna vaja za ponovitev, za tiste, ki v teorijo glasbe niste bili nikoli posebej posvečeni, pa nazoren uvod. Nik Škrlec, ki gostuje v januarskih Radiovednih, se tokrat uči, kako ločiti dur od mola, še posebej če sta – kako premetene orehe nam servirate poslušalci! – sestavljena iz istih tonov. Ob tem ga dobrodušno vodi prekaljeni glasbenik in še fizik za povrh Janez Dovč. Napotki v oddaji niso strokovna merila, saj je glasbena harmonija zelo zapleteno področje. Za poslušalce smo pripravili praktičen in poenostavljen pristop, s katerim si lahko pomagate predvsem pri preprostih skladbah.

El Capitan je ime največjega granitnega monolita na svetu, ki stoji nad vhodom v ameriški nacionalni park Yosemite. Da so prvič preplezali njegovo najslavnejšo smer, imenovano Nos, so prvi plezalci leta 1958 potrebovali kar 47 dni, pomagali pa so si z različnimi tehničnimi pripomočki. V njegovi steni je do danes izgubilo življenje 25 plezalk in plezalcev. Leta 1973 se je tja odpravila šestčlanska slovenska odprava, ki ni še nikoli prej plezala tako in še nikoli v tako veliki granitni steni. Vodja odprave Janez Gradišar ter člani Janez Dovžan, Miha Smolej, Janez Lončar - Šodr, Dušan Srečnik - Zobač in Nejc Zaplotnik so bili prvi, ki so plezali v tej legendarni steni. Z vodjo odprave Janezom Gradišarjem in članom odprave ter članom legendarnih Mojstranskih veveric Janezom Dovžanom se je o teh dogodkih pogovarjal Jure K. Čokl.

Ocena filma Izvirni naslov: Modelář Režiser: Petr Zelenka Nastopajo: Kryštof Hádek, Jiří Mádl, Veronika Khek Kubařová, Richard Stanke, Zuzana Fialová, Miroslav Hanuš Piše: Gaja Poeschl Bere: Eva Longyka Marušič Proti kakšnim mlinom na veter bi se dandanes bojeval bistroumni plemič Don Kihot iz Manče in kakšno orožje bi pri tem uporabil? Glavnemu protagonistu svojega zadnjega celovečernega filma Modelar, nad svetom, pravom in človeštvom na splošno globoko razočaranemu kemiku Pavlu, češki režiser in scenarist Petr Zelenka v bojevite roke potisne – dron. Pavlov »oproda«, če ostanemo pri izrazoslovju znamenitega novoveškega romana, ljubiteljski raper Plech, ki ga bolj od popravljanja svetovnih krivic privlačijo z denarjem povezane življenjske radosti, je nad prijateljevim pravičniškim srdom seveda zgrožen, a tok dogodkov je že odletel v usodno in pogubno smer … Idejna zasnova filma, za katerega je čudovito glasbo ustvaril slovenski harmonikar, skladatelj in multiinstrumentalist Janez Dovč, je nadvse zanimiva in spodbuja k razmisleku o številnih perečih temah našega časa, hkrati pa oživlja tudi brezčasen boj posameznika proti sistemu. Kakor se je slavni španski plemič iz 16. stoletja neuspešno bojeval proti krivcem in krivicam tistega časa, tako se Pavel – tudi neuspešno – loti zločinov proti človeštvu, ki jih prepozna v ravnanju nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha med iraško vojno. Ker pravna pot kljub na papirju določenim postopkom in predpisom v praksi popolnoma odpove, obupani Pavel maščevanje nazadnje seveda prevzame v svoje roke. In to dobesedno, s krmiljenjem smrtonosno predelanega drona. Žanrsko bi Modelar lahko bil marsikaj, od akcijskega trilerja, črne komedije pa vse tja do ostre družbene drame, a v resnici ni prav nič od tega. Zgodba nikakor zares ne steče, dramaturškega loka sploh ni, vse preveč je nejasnosti, prek katerih se mukoma spotikata oba protagonista, med njima kljub očitnemu dolgoletnemu poznanstvu ni čutiti pravega stika in tako naprej. Zdi se, da so ustvarjalci imeli vsak svojo filmsko vizijo in jim svojih pogledov kljub dobremu izvornemu materialu ni uspelo zgnesti v enovito celoto. Namesto da bi nam Modelar ponudil dobro in duhovito kritiko sodobne družbe, tako predvsem zaradi precej nespretno izpeljanih neposrednih navezav na nedavne zgodovinske dogodke izzveni pretirano revanšistično in nekako brez jasnega namena ali sporočila. Razen morda tega, da je tudi več kot štiristo let pozneje boj z mlini na veter za posameznika še vedno usoden.

Ime tedna so Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman in Janez Dovžan, ekipa Gorske reševalne službe Mojstrana, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja opravljala najzahtevnejša reševanja v gorah. Mojstranške veverice so prejemniki priznanja Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo v alpinizmu 2023. Kandidata sta bila še:  Jaka Judnič, režiser legendarnih televizijskih oglasov iz 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja, kot so Slovenija, moja dežela, Podarim dobim, in Cockta. Je prejemnik nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, priznanja Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Andraž Mihelin, direktor podjetja Seascape, kjer so v sodelovanju z največjo navtično skupino na svetu, francoskim Beneateaujem izdelali jadrnico Beneteau First 36, največkrat nagrajeno jadrnico v industriji. Poleg ameriške, francoske in angleške jadrnice leta je plovilo postalo tudi evropska jadrnica leta 2023. 

Pred začetkom letošnjega festivala Godibodi je v Prvi vrsti nastopil kolektiv Sozvočja Slovenija pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča. Projekt predstavlja slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. V Prvi vrsti so predstavili čisto svež program, ki je aranžmajsko obarvan z akustično, vokalno in elektronsko zvočnostjo. Janezu Dovču so se v studiu 13 pridružili Marino Kranjac (dude), Klemen Kotar (saksofon), Boštjan Gombač (klarinet), Gregor Volk (kitara, vokal), Metod Banko (vokal), Robert Pikl (kitare), Goran Krmac (tuba), Kristijan Krajnčan (bobni) in Pevska skupina Maroltovke.

Janez Dovč, multiinstrumentalist, skladatelj in harmonikar, ki je najprej doštudiral fiziko in se nato predal glasbi. Je avtor koncepta, glasbe in izvedbe glasbeno-gledališke predstave 'Tesla', o delu in življenju Nikole Tesle.

V Celju smo z gimnazijci razpravljali o mestih prihodnosti. Mladi razmišljajo, da bi promet v naslednjih desetletjih kazalo načrtovati pod zemljo in ne po zraku. Ker bo tako manj gneče in manj moteče za naravo. Kot zelo dobro alternativo vidijo urbano čebelarstvo, čebele nas lahko za prihodnost naučijo sodelovanja, nam pokažejo, kako lahko velika skupina v resnici deluje kot družina. Če bomo želeli živeti boljše, bomo morali stremeti k manj dražljajem, iskati manj hrupa, manj reklam. Le z minimalizmom in več umirjenosti bomo prihranili notranjo energijo za res pomembne stvari in uživali kakovostno življenje. "Daj, kolikor vzameš. In vse bo dobro," veli star maorski pregovor. Moč prevzemajo mesta in korporacije. Kaj se bo zgodilo, če mesta ne bodo več v interesu ljudi ampak kapitala? Nas lahko to čez 100 let pripelje v globalno diktaturo? Kakšna bodo v resnici mesta prihodnosti, kakšne metamorfoze urbanega okolja se obetajo? Katere vrednote bi morali ohraniti, kako poiskati še sprejemljivo ravnovesje med interesi kapitala in resničnimi potrebami ljudi, kako v širšo družbeno korist sinhronizirati umetno inteligenco in zdravo človeško pamet? Dobrodošli na poti naprej in nazaj v prihodnost! Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc, Maja Ratej. Sogovorniki: Dr. Theresa Cordova (Univerza v Chicagu), Dr. Marko Grobelnik (laboratorij za umetno inteligenco IJS), Petr Vorlik (Praška arhitekturna fakulteta), Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora) dr. Blaž Vurnik (Mestni muzej Ljubljana), Roberta Marcaccio (DSDHA London), Dr. Gregor Papa (odsek za računalniške sisteme na IJS), dr. Christa Sommerer (intermedijska umetnica), Laura Gatti (krajinska arhitektka), Robert Muggah (Inštitut Igarape), Janez Dovč (fizik in glasbenik), dijaki Anej Kostrevc, Maj Mravlak, Katrin Kovač, Aleksander Breznikar, Jernej Lah, Nejc Drev in Mitja Suvajac (Gimnazija Celje – Center).

Sezona jesen, zima, pomlad je pri koncu. Poletje je pred durmi in festivalov skoraj več kot glasbenikov. Zjutraj gostim glasbenike, ki bodo v naslednjih dneh zavzeli Ljubljanski grad brez orožja. Samo z notami in besedami. Godibodi je spet v mestu in preden bo prevroče, so pri meni Aleksandra Ilijevski, Taja Božič in Uroš Buh. Pojejo in igrajo kot zapoveva Janez Dovč in jaz. - Andrej

Z valovskim sopotnikom, vsakokrat z drugim, z bolj ali manj znanim, a vedno zgovornim, vas Danila Hradil Kuplen spremlja v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin. Na sporedu v petek po četrti (16:10).

Roman Pavlin je človek, pri katerem lahko kupite izborne LPje. Dušan Hedl je eden ključnih mož neodvisnega založništva, tudi eden prvih. Janez Dovč je glasbenik, pa tudi umetniški vodja Celinke. Luka Prinčič ima založbo Kamizdat in izdaja plošče, ki so umetniški izdelki, zaznamovani z našo minljivostjo. Toda, ali je glasba minljiva ? Ne, tega pa mojih gostov nisem vprašal. Sicer pa sem z njimi govoril v Kinu Šiška, kjer je bil prejšnji teden sejem neodvisnih glasbenih založb, 7. Tresk. Bilo je hrupno in preobilno, sogovorniki pa v darilo vsem nam. Podcast se imenuje POGOVARJA SE FRANCI KAPLER, tokrat pa ga je omogočila založba Klopotec.

Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko. Z zvrhano mero novih komadov se je predstavila duhovita virtuozna zasedba NULA KELVINA. Lani je s prvencem “Možgani na paši” kot meteor udarila po naših ušesih, se od tam odbila v male možgane in se ustavila v kostnem mozgu, iz katerega jih, hudirja, ne moremo spraviti. Edini način, da ozdravimo, je podoben reševanju krize kapitalizma: še več istega! Zasedba je danes razširjena za električno kitaro, en kos. Gašper Kržmanc jo vihti. Posebej za oddajo je v goste povabila harmonikarja, en kos. Janez Dovč je njegovo ime. Če bo delal, se bo pridružil električni klavir iz leta 1976. Fender rhodes je njegovo generično ime, ali ima lastno, še ni znano. Nula Kelvina so pravkar končali s skladanjem 12 novihi pesmi za novi album, ki bo v oddaji v veliki meri odigran prvič sploh. Seveda tudi Možgani ne bodo manjkali, pa tudi na kustičnih trenutkov se ne bodo ustrašili. Zmrznite z njimi! V živo v Izštekanih.