Podcasts about parizu

Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.

Da bi bili z Bogom, nam ni treba biti vedno v cerkvi. Vsak si lahko v svojem srcu postavi kapelico, kamor se umakne, da se tam ponižno, skromno in v ljubezni pogovarja z Bogom, je zapisano v knjigi Življenje v božji navzočnosti. V njej so zbrane misli brata Lovrenca od vstajenja, ki je bil v 17. stoletju samostanski kuhar in čevljar. Kot smo poudarili v pretekli oddaji, je ta knjiga zaznamovala življenje Roberta Prevosta, zdajšnjega papeža Leona XIV. Nagovarjala pa naj bi tudi nekrščanske kroge. Kaj pomeni živeti v božji navzočnosti, kot je priporočal Nicolas Herman z meniškim imenom brat Lovrenc od vstajenja, ki je deloval v redu bosonogih karmeličanov v Parizu. V 2. delu oddaje smo obiskali samostan Sora, v katerem deluje Red bosonogih karmeličank. Pogovarjali smo se s karmeličanko sestro Moniko in laikom bratom Marjanom, članom tretjega svetnega reda karmeličanov.

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. Kmalu po njegovi smrti so njegovi sodobniki zbrali njegove misli v knjigi, ki zaradi predanosti in zaupanja, navdihujejo še tri stoletja pozneje. Tudi Robert Prevost, zdajšnji papež Leon XIV. je rekel, da je to knjiga, ki ga je življenjsko zaznamovala. Besede meniha, ki je bil samostanski kuhar in čevljar, nagovarjajo tudi nekrščanske kroge. Zakaj raste zanimanje za to knjigo, ki je z naslovom Življenje v božji navzočnosti nedavno izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri založbi Salve?

Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.

Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.

V oddaji vas seznanjamo z obiskom več kot 50 - ih učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki so ob začetku planiškega praznika obiskali tudi dolino pod Poncami in si ogledali kvalifikacijske smučarske polete na velikanki bratov Gorišek. Predstavljamo tudi novo publikacijo s področja slovenskih migracij z naslovom Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar, s pisateljico Brino Svit, ki že več kot štiri desetletja biva v Parizu, pa je beseda tekla o literarnem ustvarjanju in utripu v francoski prestolnici ter doživljanju slovenskega Krasa.

Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Nostalgija po prihodnosti je osmi roman Gabriele Babnik Ouattara, pisateljice, ki je za roman Koža iz bombaža prejela nagrado za najboljši prvenec, leta 2013 pa je poleg Stritarjeve nagrade za kritiško delo prejela še nagrado Evropske unije za roman Sušna doba. Po obtožbah zaradi plagiatorstva v romanu Za angele, da jim ne bo dolgčas je novi roman zasnovan tako, da je citat, ki ga bodisi izrečejo protagonisti bodisi ga avtorica vtke v literarizirano gradivo prek raziskovalnih študij likovne teorije, podkrepljen z doslednim in natančnim navajanjem vira, da se sumi plagiatorstva ne bi ponovili. Čeprav nas mika, da roman preberemo kot biografijo slikarke Ivane Kobilca, ki je ustvarjala ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja v Ljubljani, Sarajevu, Parizu, Münchnu in Berlinu, gre za fiktivno zgodbo o slikarki Ivi, ki po imenu in po evropski odisejadi po umetniških prestolnicah spominja na življenjsko zgodbo najbolj znane slovenske slikarke. Med branjem nas najbolj preseneča stil pisanja, saj je Gabriela Babnik Ouattara zasnovala zgodbo tako, da se zdi, kot bi nanašala posamezne sloje izbranega materiala in barv na realistično ogrodje slike, ter z dletom nenehno dolbla v notranje vzgibe protagonistke Ive, njenih sorodnic, prijateljic pa tudi ljubimcev, ki so pogosto tudi sami slikarji. Med njimi izstopa temnopolti malijski umetnik Gretor, ki čuti svoje poslanstvo v tem, da se obkroža z belimi ženskami, jih čustveno in finančno izkorišča ter se na ta način maščuje za francoski kolonializem v Afriki. Afriških kipcev, skulptur, mask in drugih artefaktov, ki so jih Evropejci zaplenili na tej celini, mu sicer ne uspe v celoti prenesti nazaj na “staro” celino, pač pa z Ivinima prijateljicama spočne otroka, ki vrsto let pozneje tako ali drugače nadaljujeta njegovo poslanstvo. Prav vsestranski lik Gretorja, ki v svojem bistvu nenehno opominja na kolonializem, rasizem in neusmiljen duh kapitalizma, omogoči tudi debato o odnosu med moškim in žensko na pragu 20. stoletja. Gretor namreč svojemu pariškemu krogu umetnic pokroviteljsko pojasni pasti nastajajočega feminizma: “Ženske boste kmalu zmožne zapustiti svoje može in otroke, se ločiti od vsega in surovo pisati in slikati. Toda ko se boste vrnile domov, vas bo premagala krivda. Ne boste več vedele, kako se osvoboditi osvobajanja. Prepričale se boste, da možje nismo falokrati niti nacisti.” Če se na začetku zdi, da se slikarke, ki so pripadnice boemske pariške komune, povsem poistovetijo z muslimanskim ljubimcem, saj uteleša marginalizem in nomadstvo, s katerima se tudi same zlahka identificirajo, pa med njimi kmalu zazeva prepad, saj vsaka vzpostavi do njega povsem specifičen odnos, ki gre ostalim v nos. Marija se odloči, da ga bo spremljala po svetu in mu kmalu rodi otroka, P. se ne more upreti viziji vseprežemajoče ustvarjalne skupnosti, zato v celoti financira njega in njegove ljubimke, Iva se z njim poglablja v številne pogovore o umetnosti, Severina z njim odpira debate o spolnosti in še bi lahko naštevali … Roman Nostalgija po prihodnosti se v svoji večplastnosti in fragmentiranosti nekaj časa osredotoča na življenjsko zgodbo Ive, potem preskoči na prigodo katere od ostalih slikark, se vrne k Ivinemu doživljanju Sarajeva, v katerem jo zadrži večletno slikanje cerkvenih fresk, nato pa se skupaj z njo znajdemo v predvojnem Berlinu, kjer se poti slikark po dolgem času spet združijo in prepletejo z Gretorjevimi sinovi. Z vsakim mestom se pred bralcem razpre nova rana izseljenskega značaja, ki jo Iva predihava tako prek slikanja kot prek odnosov s sostanovalci, obiskovalci, znanci in trgovci. Na očitke enega izmed njih, ki na njenih slikah opaža zgolj “južnjaške” obraze, sama sebi v tretji osebi pojasnjuje: “Čeprav so se njeni dnevi začenjali in končevali tukaj, je bila samo priseljenka, ki se je morala zaradi svojega statusa vedno znova zagovarjati. Svojo osebno zgodovino, slovansko poreklo, in kot da to ne bi bilo dovolj, neporočeni status in brez otrok je nosila na ogled. Mesto je v zameno za njeno prisotnost zahtevalo svoj davek.” V zadnjem poglavju se znajdemo v 21. stoletju z enim izmed Gretorjevih potomcev, ki se z dedkovo zlato uro odpravi v Berlin k ostareli financerki pariške slikarske komune. Ta mu v zameno za uro izroči svoj roman, v katerem razdela kompleksen odnos z Gretorjem pa tudi fantazme, v katere je bil vpet s svojimi ljubimkami. Roman, ki se zaključi z aluzijami o tem, od kod prihajamo in kam gremo, nosi v sebi misel, da preteklost niti ni pomembna, saj svoj sedanji trenutek umeščamo v neposredno vizijo bližnje prihodnosti, po kateri hrepenimo, tako kot hrepenimo po uzrtju slike, obsijane s svetlim žarkom upanja. Slikovitost pripovednega jezika dopolnjujejo številne metafore in metonimije, ki so povezane s ključnimi elementi slik Ivane Kobilca – s cvetjem, svetlobo in vodo. Osebnosti slikark se v romanu “razlijejo kakor vrči vode”, medtem ko curki “vode dolbejo hiše” ljubezni, zgrajene z bolj ali manj razpadajočimi odnosi. V romanu zasledimo tudi sklicevanje na pomenljiva dela svetovne književnosti, kot so Orwellov roman 1984, Conradovo Srce teme in Bartolov Alamut. Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik Ouattara je roman, ki se zažre v najgloblje plasti našega nezavednega in prebuja speče teme (neo)kolonializma, dialektične vojne spolov in zgodovinskih obdobij, za katera se zdi, da se ciklično vračajo ne glede na to, ali jih dočakamo v boemskem Parizu, enigmatičnem Sarajevu, zahodnoafriškem Bamaku, pozlačenem Dunaju ali v “provincialni” Ljubljani …

Pokrajinski muzej Kočevje v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje predstavlja najnovejši fotografski projekt Klavdija Slubana z naslovom Peglezen in bič. V njem svetovno priznani avtor, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem iz Kočevja, na svoj značilno subtilni in tankočutni način obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars. Serija, ki jo je Sluban ustvaril, prej še nikoli ni bila predstavljena javnosti.

Posvetili smo se taizéjskemu srečanju mladih v Parizu. Sogovornika razkrivata, kaj to srečanje ponuja, komu je namenjeno in zakaj velja za izkušnjo, ki mladim pogosto zaznamuje začetek novega leta. Oddaja za vse, ki jih zanima duhovna pot, mednarodno druženje in življenje v ritmu Taizéja.

Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. Nadaljevali bomo s četrtim koncertom za Zlati abonma, ko sta na odru Cankarjevega doma stala Budimpeški koncertni simfonični orkester ter violinist in glavni dirigent András Keller. Dan kasneje se je na istem odru odvil tudi 3. koncert FKK – Filharmonični klasični koncerti. Dotaknili se bomo tudi treh oper: premiere zagrebške Aide, tržaškega Trubadurja in slovenske premiere komorne opere Platno Nine Šenk. Ob koncu bo sledila še kratka izjava letošnje nagrajenke, dirigentke Mojce Lavrenčič, ki je navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu in tako postala najboljša dirigentka na svetu.

Pri založbi Družina je v zbirki Slovenci v zgodovini izšla monografija Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini. Predstavnica mlajše generacije slovenskih dirigentov Mojca Lavrenčič je zmagala na letošnjem tekmovanju za dirigentke La Maestra v Parizu.

Ali bomo zahodnjaki že v kratkem začeli sanjariti, da bi lahko bivali in ustvarjali v Tokiu, Seulu ali Šanghaju – prav kakor so ljudje z vsega sveta nekoč sanjali o življenju v Parizu in New Yorku?Ker se svet neverjetno hitro spreminja, si seveda ni prav lahko predstavljati, kako bomo živeli čez nekaj desetletij. Pa vendar se številnim, ki so v zadnjih desetih, petnajstih letih obiskali katero izmed večmilijonskih metropol vzhodne Azije, zdi, da so podobo časov, ki šele prihajajo, pravzaprav že uzrli. Hiperkinetična, propulzivna mesta, kot so Tokio in Osaka, Seul in Pusan, Peking in Šanghaj, Shenzhen in Chonqing, Tajpej in Singapur, namreč preveva naravnost futuristična atmosfera – pa naj gre za gradnjo novih, drzno načrtovanih poslovnih stolpnic, nakupovalnih in zabaviščnih središč, industrijskih parkov, mostov, pristanišč ter stanovanjskih četrti; za širitev in z novimi, pametnimi tehnologijami podprto optimiziranje ključne urbane infrastrukture od kanalizacije prek večnadstropnih avtocest do podzemne železnice; ali, čisto preprosto, za neonsko bleščavo nočnih ulic. Seveda pa vse to še ne pomeni, da se velemesta vzhodne in jugovzhodne Azije ne soočajo z nekaterimi težavami. Skokovita rast prebivalstva, ki jo spremlja rahljanje tradicionalnih družbenih vezi, prilagajanje urbane krajine vremenskim ekstremom, ki jih s seboj prinaša globalno segrevanje, pa nove oblike dela in proizvodnje, nove oblike potrošnje in zabave, novi življenjski slogi – vse to predstavlja izziv, s katerim se morajo državne in mestne oblasti ter lokalne skupnosti v urbanih metropolah vzdolž pacifiških obal Azije zdaj soočati. Kako probleme rešujejo in kakšne recepte za urbano življenje v 21. stoletju posredno ponujajo preostalemu svetu, smo ugotavljali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili urbanega sociologa, dr. Blaža Križnika. Naš gost je vrsto let živel v Južni Koreji in delal na tamkajšnjih univerzah, nazadnje na Podiplomski šoli za urbane študije Univerze Hanyang v Seulu, zdaj, po povratku v domovino, pa predava na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, kjer vodi raziskovalni projekt CASIE. V tem kontekstu ga zaposluje vprašanje, kako se običajni meščani in meščanke sodobnih vzhodnoazijskih velemest povezujejo, da bi – tako rekoč od spodaj navzgor – pripomogli k oblikovanju take urbane krajine, ki človeku navsezadnje omogoča zdravo, kreativno in izpolnjujoče življenje. Foto: večerna panorama Seula (Joon Kyu Park / Wikipedia)

Premijer Andrej Plenković ponovio nakon sastanka Koalicije voljnih za pomoć Ukrajini održanog u Parizu da Hrvatska nastavlja pomagati Ukrajini, i da neće tamo slati vojsku, kao što nikada nije ni planirala. To da je prošla turistička godina u plusu izvukle su predsezona i posezona, a politika da se za dva ljetna mjeseca zaradi za cijelu godinu više ne postoji, poručio je resorni ministar Tonči Glavina. Inflacija u prosincu malo usporila, ali i dalje smo među najgorima u Europskoj uniji. Desni oporbeni populistički Most tražit će da se ustavnim amandmanom zaštiti plaćanje gotovinom.

Čeprav so evropski zavezniki včerajšnje srečanje v Parizu označili kot pomemben napredek h končanju vojne v Ukrajini, med drugim z dogovorom o povojni razporeditvi sil, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozarja, da še vedno ostaja v zraku ključno ozemeljsko vprašanje. Druge teme: - Ameriško zavzetje Grenlandije bi po mnenju Danske pomenilo konec zveze NATO. - Po rekordnem letu slovenski turizem pričakuje zmerno rast števila gostov. - Beseda leta 2025 je božičnica.

V Navalu na šport vam ponudimo delček podkasta 254,5 o smučarskih skokih. Rokometna reprezentanca Slovenije je odigrala edino domačo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom, nasprotniki so bili igralci Kuvajta. Priprave bo sklenila v Parizu, kjer jo čakata še dva preizkusa.

Zajeti venezuelski predsednik Nicolas Maduro je včeraj v New Yorku stopil pred sodišče in se izrekel za nedolžnega. O Venezueli je razpravljal varnostni svet Združenih narodov, večina članic je bila previdna z obsodbami ameriške akcije, ostri sta bili le Rusija in Kitajska. Druge teme: - 35 zaveznic Kijeva bo v Parizu razpravljalo o varnostnih jamstvih in vojaški sili, ki bi jo v Ukrajino poslali po koncu vojne. - Sobodajalci opozarjajo na nejasne in neusklajene določbe zakona o gostinstvu, ki je začel veljati z novim letom. - Nika Prevc po novi zmagi v rumeni majici vodilne, njen brat Domen danes v zadnji boj za zmago na novoletni skakalni turneji

Ob razpisu volitev za 22. marec je predsednica republike Nataša Pirc Musar pozvala k spoštljivi komunikaciji in udeležbi na volitvah. Prva volilna opravila bodo stekla v ponedeljek, ko bo mogoče oddajati podpise podpore kandidatnim listam. Sicer pa je razpis volitev zasenčil prestop nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca k Socialnim demokratom. V Levici sporočajo, da je izdal stranko. V oddaji tudi: - V Združenih narodih menijo, da je ameriška operacija v Venezueli spodkopala temeljna načela mednarodnega prava. - Voditelji držav podpornic Ukrajine v Parizu znova o nadaljnjih korakih za končanje vojne in varnostnih zagotovilih Kijevu. - Pravoslavni verniki bodo po badnjem dnevu pričakali božič s polnočnimi liturgijami.

Zaveznice Ukrajine so se dogovorile o trdnih varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki bodo začela veljati po morebitni prekinitvi ognja. Združene države bi vodile mehanizem za nadzor prekinitve ognja, voditelji Francije, Velike Britanije in Ukrajine pa so podpisali dogovor o nameri razporeditve večnacionalnih sil v Ukrajini.

Mag. Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, po raziskovalnem delu s področja humane genetike je v Parizu specializirala anesteziologijo in intenzivno terapijo. Svoje znanje je dopolnila s šolanjem s področja paliativne medicine v Nemčiji in opravila izobraževanje za pridobitev diplome iz specialnega zdravljenja bolečine v Avstriji. V Splošni bolnišnici Jesenice vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje in je vodja prve mobilne paliativne enote v Sloveniji. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

ZDA po besedah predsednika Trumpa potrebujejo polni dostop do Venezuele, njene nafte in drugih dobrih za obnovo države. Grožnje tudi Kolumbiji, Mehiki, Kubi in Grenlandiji.Kakšni so odzivi na trenutni razvoj dogodkov v Latinski Ameriki? Med drugim smo poklicali poznavalca mednarodnih odnosov dr. Kovača.Rusija znova okrepila zračne napade na Ukrajino; v Parizu jutri nov sestanek zaveznikov v iskanju mirovnega dogovora.Bliža se sklep svetega leta v Rimu, ki ga je v jubileju obiskalo več kot 33 milijonov romarjev. V pričakovanju praznika Gospodovega razglašenja pred nami še tretji sveti večer.Na naših smučiščih ob slovenskih tudi hrvaški policisti.Zanimanje državljanov za vstop v Slovensko vojsko se še naprej povečuje.Švicarski škofje darovali mašo za žrtve požara v Crans Montani, med umrlimi več mladoletnikov.Šport: Domen Prevc z drugim mestom v Innsbrucku le še korak stran od zmage na novoletni skakalni turneji.Vreme: Ponoči bodo rahle padavine prehodno ponehale, le na skrajnem jugovzhodu bo naletaval sneg.

V pripravi na letošnji božič so v Stuttgartu v Nemčiji velik poudarek dali angelom. Na četrto adventno nedeljo so si rojaki z zanimanjem ogledali monodramo oz. monokomedijo Moj sinko, Jezus, ki jo je predstavil Igor Korošec iz Slovenskega narodnega gledališča Kranj. Na sveti večer so imeli večerno sveto mašo skupaj z nemško skupnostjo pri svetem Konradu, praznična maša je bila tudi na božič in na god svetega Štefana, ko so v dvorani pod cerkvijo pripravili še tradicionalno božično tombolo. Nekoliko drugačna pa je bila nedelja Svete družine. Pri njih so se ustavili mladi romarji iz Slovenije na novoletno taizejsko srečanje v Parizu. Postanek v Stuttgartu bodo naredili tudi ob vračanju domov. Tako nam je povedal slovenski župnik v Stuttgartu dr. Zvone Štrubelj, ki je pripravil tudi zanimivo božično meditacijo.

U današnjoj emisiji Radija Slobodna Evropa govorimo o pretresu prostorija premijera FBIH Nermina Nikšića. U Francuskoj pronađen dokaz da su srpski državljani za račun Rusije organizovali rasističke incidente u Parizu.O očekivanjima građana iz srpske zajednice na Kosovu uoči predstojećih izbora. 

Na današnji dan so v Parizu leta 1995 slovesno podpisali Daytonski sporazum. Tedanji voditelji Alija Izetbegović, Franjo Tuđman in Slobodan Miloševič so s podpisi potrdili ustanovitev Bosne in Hercegovine, kakršno poznamo danes. Čeprav mednarodna skupnost načeloma vidi sporazum kot uspešno končanje enega najbolj okrutnih konfliktov v zadnjih 50-ih letih, pa številni opozarjajo na ekonomske in politične težave novoustanovljene države. Druge teme - V Sudanu ubitih več pripadnikov mirovnih sil - Na Hrvaškem vse več napadov na tuje delavce - Nov režim ob prenovi ljubljanske železniške postaje

Vlada je danes potrdila predlog sprememb zakona o orožju, ki bodo omogočile predajo nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic do 31-tega januarja. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da bo za ta namen na voljo posebna telefonska številka, prek katere se bodo lahko dogovorili o predaji orožja. Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo specialistom omogočil lažje prehajanje med urgentno in družinsko medicino. Druge teme: - Ljubljanski klinični center je 50 let po odprtju glavne stavbe pred novimi izzivi. Ob medicinskih uspehih se hkrati spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, predvsem negovalnega. Kot pravi glavna medicinska sestra Zdenka Mrak, skušajo izboljšati razmere, s sofinanciranjem šolnin, štipendiranjem in izplačevanjem nadur. - V Franciji potekajo spominske slovesnosti ob 10-ti obletnici terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi. Medtem se del javnosti sprašuje, ali država dovolj pozornosti namenja varnosti. Eden od preživelih je prepričan, da se oblasti doslej niso dovolj posvečale razlogom za radikalizacijo in težavam, predvsem mladih. - Demokratski člani odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa so objavili tri sporočila pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ki bi lahko bila dokaz, da je Donald Trump vedel za njegovo trgovino z ljudmi.

Američanka Tamara Giles-Vernick je raziskovalka, medicinska antropologinja, afrikanistka, zgodovinarka, ki se je po študiju odpravila v Srednjeafriško republiko preučevat gorile in šimpanze. Danes dela na francoskem Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Ukvarja se z raziskovanjem prenosa bolezni z živali na človeka in obratno ter zdravstvenih posledic zdravstvenih kriz za ranljive skupine. V Evropi osebno nam bo opisala tudi, kako je bežati pred razjarjeno gorilo.

Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslovanskih jezikih pozna množino, mir pa je vedno le v ednini.

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

Približno 30 voditeljev držav zaveznic Ukrajine se danes v Parizu pogovarja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Vrha t. i. »koalicije voljnih«, ki ga gosti francoski predsednik Emanuel Macron, se poleg koalicije voljnih, ki je pripravljena napotiti svoje sile v Ukrajino, udeležujejo številni voditelji, tudi Avstralije, Kanade in Japonske, prek video povezave sodeluje tudi premier Golob. Na drugi strani pa iz Moskve prihajajo ostra sporočila, povezana z nameščanjem pripadnikov tujih vojsk v Ukrajini. V oddaji tudi: - Ljubljanska borza prek Zagrebške v hrvaško last - Med drobnico in govedom se zelo hitro širi bolezen modrikastega jezika - Slovenske košarkarje to popoldne na evropskem prvenstvu čaka tekma z izraelskimi športniki

Le še nekaj ur in na Elizejskih poljanah v Parizu bo za kralja kolesarske dirke po Franciji vnovič okronan Tadej Pogačar. Po petih letih bo v francosko prestolnico znova prikolesaril Primož Roglič, sedmič zapored bo Tour končal Matej Mohorič, šestič in hkrati zadnjič v karieri pa Luka Mezgec. Ostali poudarki oddaje: - Bo prekinitev vojaških dejavnosti izraelske vojske pripomogla k omilitvi humanitarne katastrofe v Gazi? - Ursula von der Leyen in Donald Trump danes na Škotskem o carinah. - V Čedadu se končuje Mittelfest, festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa.

Večina izmed nas je prepričana, da nikoli ne bi mogla pristati v kultu. Toda kot pravijo strokovnjaki, nihče ne vstopi v kult, ampak je vanj načrtno rekrutiran. Obenem sploh v Sloveniji o njih še vedno ne vemo dovolj in smo zato še toliko ranljivejši. Predvsem se ne zavedamo, da ne gre vedno le za materialne zlorabe, ampak tudi duhovne. Pogovarjali smo se s štirimi nekdanjimi člani jogijske šole v Ljubljani, ki je del mednarodne federacije, njen duhovni vodja pa v Parizu čaka na sodni proces zaradi ugrabitev, trgovine z ljudmi in spolnih zlorab. Vsak odrasel človek sprejema svoje odločitve in se sam odloča, komu bo pripadal in čemu se bo posvečal. Vendar pa so tu lahko tudi pasti in manipulacije. Zapiski: Vprašanja in odgovori šole Joga neizmernega zdravja in sreče. Šola Joga neizmerne sreče in zdravja  Sundari tempelj Atman joga federacija Mednarodna spletna stran žrtev Atman cult alert  Podkast The Bad Guru (BBC) Poglavja: 00:00:29 Britanski podkast The Bad Guru (BBC) 00:01:30 Kdo je Gregorian Bivolaru 00:05:21 Pričanja nekdanjih članov Joge neizmerne sreče in zdravja 00:15:27 Odgovor policijske uprave Ljubljana 00:16:00 Odzivi in dopisovanje s šolo Joga neizmerne sreče in zdravja 00:22:19 Masažni center Sundari tempelj 00:26:56 novinarka in producentka podkasta na BBC Cat McShane 00:28:38 Pogovor z Ireno Pan, preučevalko kultov pri nas

Gošća: Dajana ZoretićDomaćini: Aleksandra Radivojević i Pavle ŽivkovićGost 213. epizode podkasta "Pod kapicom" bila je Dajana Zoretić, kondicioni trener vaterpolo reprezentacije Srbije. Kako je došlo do saradnje sa Urošem Stevanovićem, i zbog čega i danas sa nevericom gleda na ogromno poverenje koje je u njen rad i stručnost imao selektor srpskog nacionalnog tima. Dnevni sastanci sa akcentom na prevenciju od povreda, da li je realan termin "tempiranje forme" i šta podrazumeva rad kondicionog trenera u pripremi za najveće sportsko takmičenje. Osečaj posle osvojenog zlata, šta je rekao njenog srca izabranik Josip Vrlić, koji je sa Hrvatskom poražen u velikom finalu. Priča o "trojanskom konju" i reakcija porodice, uloga sjajnog stručnjaka  Pere Kuterevca, koji je Dajani svojevremeno spasio život, uveo je u vaterpolo, a onda kao kondicioni trener Hrvatske vaterpolo reprezentacije pretrpeo poraz od učenice u Parizu. Kako je nekadašna plivačica ispustila priliku da učestvuje na Olimpijskim igrama u Atini i Pekingu, kasnije je postala vicešampionka sveta u ronjenu na dah, a kakvu je pomoć dobila od plivačke legedne Petera Mankoča. Uloga Vjekoslava Kobešćaka, kakvi su studenti na Kineziološkom falultetu u Zagrebu, gde je vanredni profesor, i zbog čega se odlučila da upiše i Komunikacione nauke, gde će diplomirati do kraja godine....#podkapicom   #infinitylighthouse#vaterpolo 00:00:00 Intro00:02:00 Zlato sa Srbijom na Olimpijskim igrama00:07:30 Poziv u reprezentaciju00:16:20 Analiza igrača i plan i program treninga00:23:30 Tehnika plivanja igrača00:33:00 Početak priprema za Olimpijske igre00:38:00 Novi igrači i pripreme za turnir u Budimpešti00:39:00 Počeci plivačke karijere i uspesi00:49:20 Ronjenje na dah00:54:30 Ulazak u vaterpolo01:03:30 Rad u inostranstvu01:05:40 Rad na fakultetu01:12:00 Kolege iz drugih sportova01:17:20 Planovi za dalje01:19:30 Pitanja publike01:51:00 Završna reč01:54:00 Odjava------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Pavle ŽivkovićDatum: 13. jun 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Ukrajina je potrdila udeležbo na jutrišnjih mirovnih pogovorih z Rusijo v Carigradu. A napetosti med stranema se zaostrujejo. Ukrajinska vojska je izvedla obsežne napade na ruska vojaška letališča, pri čemer so uničili tudi letala, ki lahko prenašajo jedrsko orožje. Pred tem jo je ruska stran obtožila sabotaže na železnici, kjer sta zaradi ločenih eksplozij iztirila dva vlaka. Drugi poudarki oddaje: - Med razdeljevanju pomoči v Gazi več 10 smrtnih žrtev. - Vlada se po treh letih delovanja sooča s kritikami zaradi neizpolnjenih reform. - Ob slavju navijačev PSG-ja po zmagi v Ligi prvakov v Parizu izbruhnili nemiri.

Izrael je danes potrdil, da je z okrepljenimi napadi, ki so od četrtka terjali več kot 300 žrtev, začel novo ofenzivo v Gazi. Cilj ofenzive je dolgoročno zavzetje skoraj celotne enklave. Kljub silovitim napadom in stradanju civilistov je palestinsko gibanje Hamas sporočilo, da v Dohi potekajo pogovori med stranema o pogojih za premirje. Medtem pa naj bi Washington, po poročanju ameriških medijev, pripravljal načrt za trajno preselitev milijona Palestincev iz Gaze v Libijo. Na vrhu Arabske lige v Bagdadu pozivajo h koncu vojne in rešitvi konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Rusija na pogajanjih o premirju od Kijeva zahtevala umik sil iz štirih ukrajinskih regij. - Začenjajo se tedni ljubiteljske kulture, ki do začetka junija ponujajo več kot 100 dogodkov. - Kajakaš Martin Srabotnik bronast na evropskem prvenstvu v slalomu na na divjih vodah v Parizu.

V Parizu so se včeraj na izrednem srečanju sešli voditelji nekaterih evropskih držav, Evropske komisije in sveta ter Nata. Strinjali so se z nujnostjo okrepitve evropske obrambe ter oblikovali stališče do pogovorov med Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Druge teme: - Rusija pravi, da bo pozorno prisluhnila ameriškim predlogom, Zelenski ni navdušen nad srečanjem. - Izrael bi se moral do danes umakniti z juga Libanona, a tega ne stori. - Bodo morali starši za hrambo matičnih celic iz propadle Biobanke znova seči v žep?

Ameriške oblasti znova razburjajo evropske voditelje, tokrat z napovedjo, da bodo pogovori o končanju vojne v Ukrajini med Washingtonom in Moskvo potekali brez predstavnikov Evropske unije. Začeli naj bi jih jutri v Savdski Arabiji. Skorajšnji začetek pogovorov je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Kot je dejal, bi se morali pogovarjati že pred štirimi leti, pred začetkom vojne, in ne šele zdaj. O tem, kako lahko Evropa prispeva k trajnemu miru v Ukrajini, obenem pa poskrbi za svojo lastno varnost, bodo danes v Parizu govorili voditelji ključnih evropskih držav. Ostali poudarki oddaje: - Prekinitev ognja v Gazi za zdaj drži; v Kairu nadaljevanje pogovorov. - Lani 5 tisoč manj operacij kot leto prej; čakalne dobe še vedno nedopustno dolge. - V ospredju 33-ih Dnevov komedije tehnoburleska Tatovi podob, občinstvo navdušila predstava 3JA.

Podajmo se na pot po osrčju afriške savane v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani in neverjeten trobec, s pomočjo katerega diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico. Seveda takšen velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije okoli dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kopalno kad. Za sporazumevanje s svojo čredo, to je s svojo družino, ne potrebuje mobilnega telefona, temveč proizvaja infrazvočne valove, ki se lahko prenašajo več kilometrov daleč. Danes boš spoznal Temba, osemletnega slonjega mladiča, ki bi si ga krokodil skoraj privoščil za obrok. Na srečo so člani črede vedno v bližini, saj pri slonih največ štejeta občutek za družino in vzajemna pomoč. L'éléphant : le colosse qui jouait de la trompette Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Sipa ima izredne moči: plašč nevidnosti, super razpršilec črnila, vendar se nima s kom igrati skrivalnic, razen morda z lačnim morskim psom ... Ima ovalno in ploščato telo ter deset lovk, od katerih sta dve podaljšani. Živi v čudovitem svetu, ki ga poseljujejo ribe, kiti, morski psi, rakovice, morske zvezde, kozice, morske vetrnice in koralni grebeni: v oceanu. Sipa lahko po želji spremeni barvo in tudi svojo teksturo. V trenutku lahko postane pesek, morska alga ali celo skala, brezhibno se zlije z okolico. To ji zelo koristi pri lovu ali pri begu pred plenilci. In to še ni vse: njeno telo oddaja svetlobo, podobno bliskom, ki naelektri njen plen in ga hipnotizira, da ne more pobegniti. Ima tudi skrivno orožje: vrečko s črnilom! Bolje, da je ne prestrašite, sicer lahko v obraz dobite črno barvilo, ki se imenuje sepija. Jesti ali se pustiti pojesti? Ji vse te super moči lahko omogočijo, da se izogne nevarnostim?La seiche : championne du cache cache sous-marin Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke. Kljub vsemu je mama orangutanka zaskrbljena. Svojemu malčku je že stokrat rekla, naj se ne potepa.L'orang-outan : jamais sans mon petit! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Noj v svojem telesu skriva več zvijač. Ima mišičasta stegna, s katerimi pobegne pred plenilci, in čudovito perje, s katerim privablja samice. Ta nenavaden ptič, največji na svetu, je visok več kot dva metra in tehta do 130 kilogramov! Živi v afriški savani, kjer se njegovo močno golčanje sliši kilometre daleč. Te nenavadne zvoke noji oddajajo z zaprtimi kljuni, njihovi dolgi vratovi pa se pri tem napihujejo kot balon. Nojeva peresa sijoče črne in brezmadežno bele barve so navduševala elegantne dame v prejšnjem stoletju. Hijene pa se ne zadovoljijo s perjem, temveč obožujejo nojevo meso. Na srečo noj zelo hitre teče in lahko doseže hitrosti do 90 kilometrov na uro, ima pa tudi močan krempelj, s katerim lahko svoje plenilce spravi v zelo neugoden položaj. Pst! Zdaj je sezona parjenja in noj bo uprizoril osupljivo ljubezensko predstavo, vredno ogleda. L'autruche : Une redoutable charmeuse Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Vzemi klobuk, steklenico vode in visoke škornje, gremo v Južno Ameriko na srečanje z nenavadno živaljo, mravljinčarjem. Mravljinčar je žužkojed nenavadnega videza, ima košat rep, s katerim se med počitkom pokrije in prste z dolgimi kremplji. Dva dobro usmerjena zamaha z najdaljšim krempljem, nekaj solz, da se zemlja zmehča, in hop, že prodre v bivališče kolonije mravelj, s katerimi si napolni svoj želodec. S svojim petdeset centimetrov dolgim jezikom jih z vso hitrostjo posrka vase. Ker nima zob, jih stisne ob nebo in lica, zgnete v želodcu in zdrobi ob pomoči drobnih zrnc zemlje, ki jih je prav tako pogoltnil. Je požrešen, pa vendar daljnoviden in si mravlje pusti tudi za prihodnjič. Oh, smrdi po zažganem. Gozd gori in v amazonski džungli vlada panika. Bo naš mravljinčar rešil svojo kožo?Le Fourmilier : Sauve qui peut ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Klapavica nima ne nog ne oči ne možganov in živi v lupini. Ob vsakem plimovanju se pogumno spopada z življenjem. Tam, kjer živijo klapavice, je morje nenehno v gibanju, pod vplivom lune in sonca se večkrat na dan dvigne in upade. Ko se oddalji od obale, pravimo, da je oseka, in pritrjene na skalah lahko opazimo kolonije klapavic. Klapavica je školjka z mehkim telesom in lupino, ki jo ščiti. Ta je iz dveh delov in to ji omogoča, da se po potrebi zapre in odpre. Ob oseki so klapavice vidne na skalah in zelo ranljive. Ostanejo zaprte. Na srečo so njihove lepe modrikaste lupine zelo trde. Tesno stisnjene skupaj ščitijo školjko pred zunanjimi vplivi kot prava trdnjava!La moule : la folle journée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nevarne bolezni. Samci komarjev se tako kot čebele in metulji hranijo s cvetličnim nektarjem in tako s prenašanjem cvetnega prahu, opraševanjem, omogočajo razmnoževanje rastlin. Poleg tega življenje komarjev ni brez tveganja, saj so prava poslastica za pajke, kačje pastirje, lastovke, kuščarje in netopirje. Slišite ta nadležni zvok? Gospa komarjeva se skriva med pastmi, ki jih nastavlja pajek, in roko, ki maha okoli nje ... Bo naša samica komarja na koncu sploščena kot palačinka?Le Moustique : l'aventurière mal-aimée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ... La marmotte : Marmotton ne veut pas dormir ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Ameriški predsednik Donald Trump je uresničil napovedi o ukrepanju za okrepitev domačega gospodarstva. Sinoči je tako podpisal dokumente, s katerimi Združene države uvajajo 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Evropska unija bo na vrhu v Parizu predstavila novo strategijo razvoja umetne inteligence - Občinski organizaciji na nasprotnih bregovih glede podpore spremembam financiranja občin - Na bencinskih servisih zunaj avtocest bencin od polnoči cenejši za cent in pol na liter, dizel za dobre tri cente

Kengurujček Joey, kot Avstralci imenujejo mladiče kengurujev, je zelo boječ. Še nikoli ni šel iz mamine vreče. A danes nima izbire, moral bo skočiti. Joey je rdeči kenguru, ta vrsta je največja od vseh kengurujev in lahko doseže velikost človeka. Ima dolga stopala kot vsi kenguruji iz družine vrečarjev skakačev. V latinščini tej družini rečemo macropodidae, kar prihaja iz grščine: makros pomeni dolg, pous pa stopalo. Zadnje noge kenguruja imajo dolga in vitka stopala, ki lahko zrastejo več kot 26 centimetrov. Vsako stopalo ima štiri prste, dva s kremplji in dva tanjša, ki sta zraščena skupaj. Kenguru se premika z veličastnimi skoki. Skoči najmanj do višine košarkaškega koša in za dolžino celega avtobusa. Kot bi bil orjaški zajec. Ko se premika, se njegov rep giba kot nihalo ure. Pri počitku svoj dolg rep uporabi, da se nanj nasloni, kot da bi imel še tretjo nogo. A zaenkrat je Joey še na toplem v mamini vreči. Le kangourou : Joey "Grands pieds" a peur de tout Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9) Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10) Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša Grčman Fonetičarka: Mateja Juričan   Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Morski konjiček je nenavadna riba. Pravimo mu morski konjiček, ker njegova glava spominja na glavo konja. Ima kot opica dolg rep, ki se lahko zvija in odvija kot jojo. Z njim se lahko oprime vsega. Pod kožo ima neke vrste oklep, to so kostne ploščice, ki ga ščitijo in zaradi katerih je videti kot zmaj! Pred davnimi časi so Grki odkrili to ribo, ki je bila tako neobičajna, da so mislili, da je čarobna. Poimenovali so jo hipokampos ... Hipos za konja in kampos za morsko pošast. Pravzaprav gre za pošast v velikosti špageta! A med nami povedano, morski konjiček ni v resnici prav nič strašen! Morski konjiček ima srečanje s svojo zaročenko in če bo hotel priti pravočasno, bo moral zares pohiteti. Bo po nevihti, ki je vse odnesla, prišel pravočasno na poroko? Nemogoč izziv za najpočasnejšo žival na svetu. L'hippocampe : le petit cheval des mers qui voulait être papaAvtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

"Zorana Arunović, višestruka šampionka u streljaštvu, kroz smeh i suze deli sa nama anegdote, uspehe i neuspehe i kako je uz sestru kao trenera krunisala karijeru olimpijskim zlatom u jednoj od najtežih streljačkih disciplina!" U jubilarnoj 300. epizodi Pojačala Ivan Minić ugostio je dragu prijateljicu Zoranu Arunović, višestrukom evropskom i svetskom šampionkom u streljaštvu, a od skora i olimpijskom šampionkom sa osvojenom zlatnom medaljom u Parizu 2024. godine. Ivan i Zorana će vas kroz iskren i opušten razgovor dugogodišnjih prijatelja provesti kroz Zoranin život, ranu karijeru, brojne anegdote sa takmičenja i iskustva iz tri različita olimpijska ciklusa koja su na kraju krunisana zlatnom medaljom 2024. godine. Zorana će sa nama podeliti sve lepe ali i tužne trenutke koji su obeležili njen život i karijeru i dati nam redak pogled iza scene u to kako izgleda život višestruke šampionke u streljaštvu, kako je izgledalo njeno obaranje svetskog rekorda i kako je uspela da prevaziđe neuspehe i razočarenja i pretvori ih u blistavu zlatnu medalju koja je krunisala njenu sportsku karijeru. Teme u epizodi: - Uvod - Kad porastem biću... - Nije bilo uslova za treniranje - Prilagodljivost kroz saradnju - Prvo razočarenje - Susret u urgentnom - Olimpijski ciklus Rio - Olimpijski ciklus Tokio - Olimpijski ciklus Pariz - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4fXB1HD Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

V tednu dobrodelnosti vas bosta iz studia Radia Ga Ga – Nova generacija pozdravila Angelca Likovič in Rudl pod budnim očesom strokovnjaka za komuniciranje Aljoše Bagole. Svet živali se tokrat ukvarja z resnimi težavami na trgu pirotehnike, na pomoč so poklicali slavno odvetniško pisarno Čefurin. Uroš Slak bo skupaj z Robertom Golobom in Tino Gaber v Parizu v zasedi čakal na srečanje z Donaldom Trumpom, v živo s celjskih ulic pa bomo spremljali tudi jubilejno podelitev nagrad stranke SDS svojim članom in privržencem. Kaj si Angelca misli o Only Fans, kaj si Žižek misli o slovenski vesoljski agenciji in ali Kangler sploh misli, vse to in še vedeževalec Blaž v petek dopoldan na Prvem.