Podcasts about parizu

V ljubljanskih Stožicah sta se sinoči prvič v letošnji sezoni domačega nogometnega prvenstva pomerila večna tekmeca, Olimpija in Maribor. Ob razpletu in zanimivostih z našega največjega derbija se posvetimo še evropskemu prvenstvu v plavanju v Parizu, kjer je po vseh zdravstvenih težavah v svoji paradni disciplini vendarle nastopila osrednja slovenska adutinja Neža Klančar.

Slovenski tabor na evopskem plavalnem prvenstvu v Parizu je po bolezni le dočakal nastop Neže Klančar v paradni disciplini. Še pred evropskim prvenstvom v atletiki pa je za velik uspeh v kategoriji do 20 let poskrbela Živa Remic, ki je govorila o zlati kolajni.

Nogometaši Dinama plasirali su se u doigravanje za Ligu prvaka. Rijeka i Hajduk na dobrom putu da prođu u daljnje natjecanje Konferencijske lige. Hrvatski plivač Jere Hribar peti u finalu discipline 100 slobodno na Europskom prvenstvu u Parizu i to s novim hrvatskim rekordom, a hrvatski rekorder na 800 m Marino Bloudek plasirao se u finale te discipline na Europskom atletskom prvenstvu, u Birminghamu

Nogometaši Celja so na povratni tekmi 3. kroga kvalifikacij za uvrstitev v ligo prvakov gostili nogometaše Ararata-Armenia. Sinočnji obračun je odločal o napredovanju v zadnji kvalifikacijski krog najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu. Ob razpletu nogometne tekme, odzivih iz tabora slovenskih prvakov in nadaljevanju njihove evropske poti se posvetimo še vrhuncem drugega tekmovalnega dne evropskega prvenstva v plavanju v Parizu.

V dopoldanskih minutah, namenjenih za šport, bo prispevek pred bazenskim delom evropskega prvenstva v plavanju v Parizu, slišali pa boste lahko tudi Majo Svetik, nekdanjo rokometašico, ki je prevzela novo funkcijo v športu.

Tadej Pogačar je varno prispel na cilj 113-te dirke po Franciji in je v Parizu že petič poziral kot veliki zmagovalec največje kolesarske preizkušnje na svetu. Na sklepni etapi v Parizu je po srditem boju s Pogačarjem sicer slavil Nizozemec Mathieu van der Poel .

Stevanović napovedal ukrepanje zoper poslanca svoje stranke Resnica, Mijića.Janša na taboru SDS: vseh sprememb ne bo mogoče doseči čez noč, a smer je prava. Prednostna naloga vlade, demografija.Papež Leon XIV. na Krištofovo nedeljo pozval k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu in posvaril pred potrošništvom.Danes svetovni dana starih staršev in ostarelih. Papež za geslo izbral misel iz Svetega pisma: »Nikoli te ne bom pozabil.«Ob deseti obletnici umora p. Jacquesa Hamela, v Franciji dogodki za krepitev medverskega dialoga med kristjani in muslimani.Škof Jamnik v oddaji Spoznanje več, predsodek manj o 35. obletnici samostojne Slovenije in 30. obletnici obiska sv. Papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.Iz Irana poročajo o napredku v pogajanjih z Omanom na področju pomorskega prometa. Komentar Nejca Krevsa.ŠPORT: S skrajšano etapo po Parizu se končuje 113. kolesarska dirka po Franciji. Pogačar dirko osvaja petič v karieri.VREME: Ponoči se bo ozračje postopno umirilo. Jutri bo dokaj sončno, popoldne bo v notranjosti Slovenije lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha in nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30 °C.

Politična analitika Miran Videtič in Rok Čakš o jesenskem referendumskem paketu.Po ministrstvih večmilijonski primanjkljaji. Pred vlado rebalans in veliko dela.Vlada zaradi strme rasti cen pogonskih goriv v začasne ukrepe za blaženje podražitev.SDS v Bovcu začela tradicionalni tabor članov in podpornikov stranke.Medsebojni napadi Savdske Arabije in jemenskih Hutijevcev. ZDA v Hormuški ožini napadle tanker.Ob trajni nizki brezposelnosti v slovenskem gospodarstvu ostra bitka za kadre.Trump razvoj savdijskega civilnega jedrskega programa pogojuje s priznanjem Izraela. Komentar Nejca Krevsa.Evropska centralna banka s predlogi novih evrskih bankovcev.Šport: Pogačar z izjemnim napadom na Alpe d'Huez še do pete etapne zmage na letošnjem Touru. Pred jutrišnjim sklepom v Parizu danes še kraljevska etapa.Vreme: Danes večinoma jasno, jutri plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 22 do 28°C.

Oktobra se nam na referendumu obeta več vprašanj.Strateški svet za gospodarstvo v pripravo prvih konkretnih predlogov.Kot kaže bo v senci Golobove vlade kar nekaj prostora. Analizira politični komentator Rok Čakš.Poslovil se je dr. Jože Ramovš - večni iskalec smisla, resnice in medgeneracijskega sožitja.ZDA v nove 10- do 12 in pol odstotne carine za 60 trgovinskih partneric, tudi za uvoz iz Evropske unije.Evropska unija v pomoč pri gašenju požarov v Španiji in Franciji napotila več letal.Vreme: Na vzhodu občasno zmerno oblačno, jutri povsod sončno.Kandidati za generalnega sekretarja Združenih narodov na javni tribuni odgovarjali na vprašanja članic.S. Hermina Nemšak ob jutrišnjem romanju družin Aninega sklada na Brezje: Največja težava družin z več otroki je, da pri drugih niso sprejeti.ŠPORT: Do konca kolesarske dirke po Franciji le še dve alpski- in etapa po Parizu. Pogačar tik pred peto skupno zmago na Touru.

Mojca Lavrenčič je klasično izobražena glasbenica, pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje La Maestra v Parizu, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Dirigentko z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenico z nazivom najboljše dirigentke na svetu, Mojco Lavrenčič, boste spoznali v današnjem Intervjuju na Prvem.

Vladajuća većina u Saboru izglasala Rezoluciju o političkom osnaživanju Hrvata u Bosni i Hercegovini. Lijeva oporba nije o tome željela glasati, dok je desnoj oporbi Rezolucija – razvodnjena. Premijer Andrej Plenković u Kijevu. Ne prestaju odjeci parade u Parizu, kada je srbijanski predsjednik Vučić na tribinama sjedio u prvom redu, a hrvatski premijer Andrej Plenković u drugom. Kako ubrzati digitalnu transformaciju Hrvatske? Objavljeni rezultati mature za 30.000 osamnaestgodišnjaka. Bolji rezultati nego proteklih godina iz hrvatskog i engleskog, lošiji iz matematike i informatike.

Voditelji tako imenovane koalicije voljnih so včeraj v Parizu razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v vojni z Rusijo. Kot je povedal premier Janez Janša, se pripravljenost držav za pomoč Ukrajini povečuje. Ukrajina je ob robu srečanja skupaj z devetimi evropskimi državami napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki, francoski predsednik Emmanuel Macron pa vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Glasovanje o kandidaturi Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel še pod vprašajem - Slovenija prvič dobila enotno strategijo razvoja biotehnologije in farmacije do leta 2035 - Veliko pšenice bo zaradi nizkih cen končalo v živalski krmi.

Slovenska policija se spopada z izjemno kadrovsko krizo, saj vsako leto izgubi več sto uslužbencev, torej več, kot jih na novo zaposli. Notranji minister Franci Matoz napoveduje, da bo kadrovsko stisko v policiji reševal tudi s tem, da za policiste ne bo več potrebna šesta stopnja izobrazbe. V policijskem sindikatu pa ob tej zamisli opozarjajo na morebitne težave, ki bi jih prineslo izenačevanje plač policistov s srednješolsko in višješolsko izobrazbo. Druge teme: - Boris Mijič po novih razkritjih znova tarča pozivov k odstopu. - Ukrajina pri zaveznicah v Parizu dobila nove rešitve za zračno obrambo. - Predlog za turistično takso doživel odobravanje kmetov in negodovanje sobodajalcev.

Dr. Ernest Petrič proti referendumu o članstvu Slovenije v NATU.Jutri še zadnja izredna seja državnega zbora pred počitnicami, med drugim o ukinitvi uradniškega sveta.Ustavno sodišče pri ureditvi dobičkov koncesionarjev v zdravstvu obrnilo ploščo, v javnost je poslalo napačen signal, je opozorila Helena Mole.Ob francoskem državnem prazniku v Parizu največja vojaška parada doslej, na njej prvič tudi ukrajinski vojaki.Po največjem požaru na Krasu pred štirimi leti številni ukrepi in nova oprema za gašenja požarov v naravi. Ukrajina je odprla nov sklop pogajalskih poglavij v procesu približevanja Evropski uniji, vezan na zunanje odnose.Demografska zima v Evropi vse hujša: stopnja rodnosti zgolj 1.34.Šport: Na svetovnem nogometnem prvenstvu drevi finale pred finalom, pomerili se bosta Francija in Španija.Vreme- danes možne nevihte, te možne tudi jutri.

Kako je vznik potrošništva v 19. stol. spremenil pogoje za pisanje in branje književnosti in kako je literatura naslednji dve stoletji reflektirala nezaslišano novost, ki jo v človeški zgodovini predstavlja proces komodifikacije vseh stvari, odnosov in doživetij?Eden ključnih fenomenov današnjega ekonomskega življenja je skoraj gotovo potrošništvo. Pa pravzaprav ne le ekonomskega; naš konzumerizem, naše nebrzdano nakupovanje raznovrstnih materialnih dobrin pač ne poganja le farm, tovarn in storitvenih podjetij na vseh celinah tega sveta, ampak je vanj slej ko prej vpisana tudi obljuba globoke osebne izpolnitve. Vtis je namreč, da se potihoma vsi nadejamo, da nam bo življenje, ko bomo enkrat le uspeli kupiti tisti izmuzljivi, misteriozni, a eksistencialno osrečujoči artikel X, naposled razkrilo svoj pravi smisel. Če dobro premislimo, so tovrstna pričakovanja, ki vsakdanjo ekonomsko aktivnost povezujejo s predstavami o osebnostni samorealizaciji, več kot le nekoliko smešna, a to še ne pomeni, da moramo sodobniki po vsej sili zardevati zaradi svoje nekritične zaslepljenosti. Nedavno je pod okriljem Založbe ZRC namreč izšla intrigantna, sociološko intonirana literarno-zgodovinska razprava Od izgubljenih iluzij do umetne inteligence, v kateri je njen avtor, komparativist in publicist dr. Luka Novak, prepričljivo pokazal, da so se sirenskemu klicu potrošništva ljudje pravzaprav pustili zapeljati že pred časom. Na ozadju Novakove analize nekaterih velikih tekstov francoske ter italijanske književnosti 19. in 20. stoletja – v tem kontekstu velja najbrž omeniti vsaj romane Balzaca, Flauberta, Zolaja in Pasolinija –, se namreč pokaže, da se je proces poblagovljenja ne le stvari, ampak tudi doživetij in odnosov med ljudmi začel že pred kakimi 200 leti in da so bili največji pisatelji tistega časa nanj še kako pozorni. A nekaj pri vsem skupaj ostaja nejasno: kako pronicljivi so pravzaprav bili mojstri peresa prejšnjih dveh stoletij, ko je šlo za analizo potrošništva? So že takrat videli, kakšne želje in ambicije, kakšne iluzije in samoprevare so vpisane v ravnanje in razmišljanje potrošnic in potrošnikov? So že v obdobju, ko se je potrošništvo komaj šele rojevalo, že videli, kam vse skupaj vodi? So, drugače rečeno, videli v naš čas? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Novaka.   Foto: ena prvih veleblagovnic v zgodovini, Au Bon Marché, je svoja vrata odprla že v 30. letih 19. stoletja v Parizu, takole pa je bila videti približno pol stoletja pozneje, ko jo je neznan avtor ovekovečil na  gravuri iz leta 1887 (Wikipedija, javna last)

Premijer Plenković se pohvalio: Inflacija pada, raste broj novorođene djece. Hrvatsku će na mimohodu u Parizu predstavljati pripadnici ATJ-a Lučko. Predsjednik Općinskog suda u Šibeniku zatražio je razrješenje nakon propusta u slučaju ubojice iz Drniša. Policija traga za napadačem iz Čakovca i krijumčarem ljudi koji je izazvao tešku nesreću u Zdenčini.

Hrvatska Vlada i dalje gleda kroz ružičaste naočale dok hrvatski građani iščekuju da poruke iz Vlade postanu opipljive. Opet prijepori na relaciji predsjednik države i predsjednik vlade, ovoga puta zbog sudjelovanja hrvatskih vojnika u mimohodu u Parizu. U splitskom starom gradu unatoč zabrani prodaje alkohola, u kasnim večernjim satima, domaći doslovno skupljaju strance po stazama i trgovima. Nastavlja se i nautički kaos u većim turističkim središtima, a sve skupa ipak donosi golemu financijsku korist državi i pojedincima.

V oddaji Odprto za srečanja predstavljamo izjemno mlado glasbenico, ki je že v otroških letih izkazala svoj dar in je v prav tistem obdobju že večkrat snemala v našem studiu Hendrix. To je klasično izobražena glasbenica, dirigentka z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenica z nazivom najboljše dirigentke na svetu: maestra Mojca Lavrenčič iz Vipave. Mojca Lavrenčič je pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Mojca je bila sprejeta po srečnem naključju v zadnjem trenutku in zmagala. Urnik se ji je hipoma natrpal, ponudbe dežujejo iz vsega sveta. Na 77. rojstni dan Radia Koper je studio Hendrix postal bogatejši za novo mešalno mizo in prenovljeno režijo. Odprtje je pospremil koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič. Brez oklevanja je sprejela povabilo domačega okolja in kljub razpršenosti po svetu našla čas zanj. Po vaji z orkestrom je bila Mojco Lavrenčič pripravljena podeliti misli z urednico Simono Moličnik.

Nad Slovenijo nevihtne celice, ponekod že klestila toča. Arso zaradi tega izdal oranžno opozorilo. Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ od vlade pričakuje ovrednotenje javno-finančnih posledic koalicijske pogodbe. Hrvaški predsednik Milanović in premier Plenković v sporu zaradi napovedi udeležbe hrvaške vojske na paradi v Parizu. Vreme: Ponoči nevihte in padavine, jutri se bo zjasnilo, konec tedna bo jasen in suh.

Toplinski val ne popušta. Crveni meteoalarm na snazi je za gotovo cijelu Hrvatsku, a hitne službe bilježe sve više poziva. Predsjednik Milanović poručuje da hrvatski vojnici neće sudjelovati na paradi u Parizu. Premijer Plenković komentira da očekuje ostavku načelnika Glavnog stožera oružanih snaga, ako se ogluši na zapovijed ministra obrane Vrhovni sud utvrdio je ozbiljne propuste na općinskim sudovima u Šibeniku i Zadru, a ministar Damir Habijan najavljuje prvi Zakon o pravosudnoj policiji do kraja godine.

V Bruslju zbrani evropski voditelji so v razpravi o večletnem proračunu Evropske unije izrazili različna mnenja. Slovenija se je medtem skupaj s še 18-imi članicami Unije zavzela za pospešitev izvajanja uredbe o vračanju migrantov v tretje države. Druge teme: - Kljub začetku premirja med Izraelom in libanonskim Hezbolahom se napadi nadaljujejo. - Slovenska obrambna industrija si od predstavitve v Parizu obeta nove priložnosti na mednarodnih trgih. - Po državi se odpirajo letna kopališča, za obisk Mariborskega otoka bo treba letos odšteti nekoliko več kot lani.

Ime tedna je Ana Gros, slovenska rokometašica, ki je po 25 letih kariere, po sklepnem turnirju četverice v EHF ligi prvakinj v Budimpešti, končala svojo bogato športno pot. Velja za eno najboljših levorokih strelk v zgodovini evropskega rokometa, za slovensko reprezentanco pa je zbrala 159 nastopov in dosegla rekordnih 767 golov. Leta 2013 je osvojila srebrno kolajno na sredozemskih igrah, kot dolgoletna kapetanka slovenske reprezentance pa je z njo nastopila tudi na olimpijskih igrah v Parizu leta 2024. Kandidata sta bila tudi:   Beti Bricelj, umetnica in predstavnica geometrične abstrakcije, ki sodeluje na razstavi ob 200. obletnici ustanovitve Kraljeve škotske akademije v Edinburghu. Na eni najpomembnejših razstav sodobne umetnosti in arhitekture na Škotskem se s sliko Prostorski premik predstavlja ob izboru del umetnikov iz Združenega kraljestva in širšega mednarodnega prostora. Po besedah umetnice na letni razstavi akademije doslej še ni razstavljal noben umetnik iz Slovenije.    Urban Rotnik, soustanovitelj podjetja HeroLabs, kjer skupaj z ekipo razvijajo pametne ovratnice za krave MooHero. Te rejcem pomagajo spremljati obnašanje živali, njihovo reprodukcijo in zdravstveno stanje. Podjetje je zraslo iz družinske kmetije kot odgovor na izzive, s katerimi se soočajo številne slovenske kmetije. Za rešitev MooHero je ekipa prejela naziv slovenski startup leta 2026. 

Ko je francoski novi val, umetniško gibanje iz sredine prejšnjega stoletja, zarezal v dotedanjo filmsko tradicijo, ustvarjalno omejeno z brezhibno izpiljenimi scenariji in okostenelo produkcijo, ki ni dopuščala nobenega odmika, je film definiral popolnoma na novo. Nenadoma se je v njem znašlo vse, kar je še do včeraj veljalo za nesprejemljivo – na primer snemanje kadrov s kamero kar iz roke – in kar se nam danes zdi popolnoma samoumevno, to pa seveda le še dodatno potrjuje revolucionarno daljnovidnost zagnanih ustvarjalcev. Prav posebej pa novi val, ki je filmski svet pretresel kot pravi cunami, zaznamuje še nekaj: izredna povezanost in sodelovanje takrat še zelo mladih filmskih ustvarjalcev, ki so v iskanju novega filmskega izraza zmogli stopiti skupaj in ustvariti resnično navdihujoče ustvarjalno okolje. In prav to neverjetno in enkratno filmsko vzdušje konca petdesetih let v Parizu je poskušal oživiti ameriški režiser Richard Linklater v filmu Novi val ter se tako pokloniti svojim stanovskim predhodnikom, predvsem Jeanu-Lucu Godardu, čigar film Do zadnjega diha si je vzel za izhodišče. Linklater – širšo prepoznavnost mu je zagotovil romantični film Pred sončnim vzhodom iz leta 1995 – je resnični mojster ustvarjanja atmosfere, ki gledalca tako posrka v dogajanje, da vsaj tu in tam kar pozabi na svojo pozicijo opazovalca, in prav to je najbrž tudi največja odlika njegovega najnovejšega celovečernega filma. Kot sam pravi, se namreč zgodbe o nastajanju enega najbolj prelomnih filmov v zgodovini ni nameraval lotiti biografsko ali preveč dokumentaristično, ampak se je s svojo kamero želel »potopiti v leto 1959 ter oživiti čas, ljudi, vzdušje«, pri tem pa je seveda ostal močno zavezan resničnim dogodkom in poročilom o njih. Posebej srečno roko je imel pri izbiri igralcev, sploh pri zasedbi Guillauma Marbecka, saj je bila upodobitev Jeana-Luca Godarda zanj prva glavna filmska vloga, nalogo pa je, kot pravi sam, ob pomoči sončnih očal, kakršne je nosil Godard sam, opravil zares izvrstno. V nasprotju s filmom, s katerim je Godard spremenil filmsko zgodovino in ga na producentovo precejšnjo grozo posnel popolnoma brez vnaprejšnjega scenarija, po trenutnem navdihu in s sproti improviziranimi dialogi, je Linklater s svojo ustvarjalno ekipo kar nekaj časa namenil pripravam, med snemanjem pa vendarle ohranil tisti pristni novovalovski občutek spontanosti in igrivosti ter ga uspešno prenesel na veliko platno. Novi val, ki ga je bilo moč videti že na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, pred dnevi pa so z njim v Kinodvoru odprli letošnje Kinodvorišče, se v filmsko zgodovino gotovo ne bo vpisal tako močno, kot se je Godardov prvenec, vseeno pa gre za enega boljših filmskih poklonov, ki s svojim živahnim magnetizmom ni privlačen le za ozek krog filmofilov, ampak tudi za širše, dobrega filma željno občinstvo. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll

Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.

Da bi bili z Bogom, nam ni treba biti vedno v cerkvi. Vsak si lahko v svojem srcu postavi kapelico, kamor se umakne, da se tam ponižno, skromno in v ljubezni pogovarja z Bogom, je zapisano v knjigi Življenje v božji navzočnosti. V njej so zbrane misli brata Lovrenca od vstajenja, ki je bil v 17. stoletju samostanski kuhar in čevljar. Kot smo poudarili v pretekli oddaji, je ta knjiga zaznamovala življenje Roberta Prevosta, zdajšnjega papeža Leona XIV. Nagovarjala pa naj bi tudi nekrščanske kroge. Kaj pomeni živeti v božji navzočnosti, kot je priporočal Nicolas Herman z meniškim imenom brat Lovrenc od vstajenja, ki je deloval v redu bosonogih karmeličanov v Parizu. V 2. delu oddaje smo obiskali samostan Sora, v katerem deluje Red bosonogih karmeličank. Pogovarjali smo se s karmeličanko sestro Moniko in laikom bratom Marjanom, članom tretjega svetnega reda karmeličanov.

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. Kmalu po njegovi smrti so njegovi sodobniki zbrali njegove misli v knjigi, ki zaradi predanosti in zaupanja, navdihujejo še tri stoletja pozneje. Tudi Robert Prevost, zdajšnji papež Leon XIV. je rekel, da je to knjiga, ki ga je življenjsko zaznamovala. Besede meniha, ki je bil samostanski kuhar in čevljar, nagovarjajo tudi nekrščanske kroge. Zakaj raste zanimanje za to knjigo, ki je z naslovom Življenje v božji navzočnosti nedavno izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri založbi Salve?

Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.

Ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na decembrsko evropsko prvenstvo opravila zadnje gostovanje. V 5. krogu se je v Hasseltu pomerila z Belgijo. V nedeljo bo kvalifikacije sklenila z domačo tekmo v Velenju proti Severni Makedoniji. Na turnir stare celine, ki ga bo letos gostilo kar pet držav, bosta neposredno napredovali najboljši ekipi iz skupine. Z obračunoma v Barceloni in Parizu se je končal še prvi krog četrtfinalnih tekem elitne lige prvakov v nogometu. Katalonsko moštvo je v španskem obračunu gostilo Atletico Madrid, Paris Saint Germain se je pomeril z Liverpoolom.

V oddaji vas seznanjamo z obiskom več kot 50 - ih učencev slovenskega dopolnilnega pouka iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki so ob začetku planiškega praznika obiskali tudi dolino pod Poncami in si ogledali kvalifikacijske smučarske polete na velikanki bratov Gorišek. Predstavljamo tudi novo publikacijo s področja slovenskih migracij z naslovom Sledi Prekmurja čez ocean avtorice Klaudije Sedar, s pisateljico Brino Svit, ki že več kot štiri desetletja biva v Parizu, pa je beseda tekla o literarnem ustvarjanju in utripu v francoski prestolnici ter doživljanju slovenskega Krasa.

Ena izmed osrednjih literarnih gostij na festivalu Fabula je bila francoska pisateljica Jakuta Alikavazovic, avtorica štirih romanov, izmed katerih ji je že prvi, Corps volatils (Lebdeča telesa), prinesel Goncourtovo nagrado za prvenec. Rodila se je v Parizu leta 1979 mami Bosanki in očetu Črnogorcu in prav staršema sta posvečena zadnja dva romana. Najnovejša knjiga Veliki nikoli več v prevodu Špele Žakelj, ki je ob festivalu izšla pri Beletrini, je avtofiktivni družinski roman o preminuli materi. Hčerka, se pravi, prvoosebna pripovedovalka, jo zares najde in spozna, ko je ni več. Pisateljica Jakuta Alikavazovic je nastopila na literarnem večeru v Cankarjevem domu Ljubljani, naslednji dan pa je Tadeja Krečič z njo posnela pogovor. Bere Lidija Hartman, tonska izvedba Franci Moder.

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Nostalgija po prihodnosti je osmi roman Gabriele Babnik Ouattara, pisateljice, ki je za roman Koža iz bombaža prejela nagrado za najboljši prvenec, leta 2013 pa je poleg Stritarjeve nagrade za kritiško delo prejela še nagrado Evropske unije za roman Sušna doba. Po obtožbah zaradi plagiatorstva v romanu Za angele, da jim ne bo dolgčas je novi roman zasnovan tako, da je citat, ki ga bodisi izrečejo protagonisti bodisi ga avtorica vtke v literarizirano gradivo prek raziskovalnih študij likovne teorije, podkrepljen z doslednim in natančnim navajanjem vira, da se sumi plagiatorstva ne bi ponovili. Čeprav nas mika, da roman preberemo kot biografijo slikarke Ivane Kobilca, ki je ustvarjala ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja v Ljubljani, Sarajevu, Parizu, Münchnu in Berlinu, gre za fiktivno zgodbo o slikarki Ivi, ki po imenu in po evropski odisejadi po umetniških prestolnicah spominja na življenjsko zgodbo najbolj znane slovenske slikarke. Med branjem nas najbolj preseneča stil pisanja, saj je Gabriela Babnik Ouattara zasnovala zgodbo tako, da se zdi, kot bi nanašala posamezne sloje izbranega materiala in barv na realistično ogrodje slike, ter z dletom nenehno dolbla v notranje vzgibe protagonistke Ive, njenih sorodnic, prijateljic pa tudi ljubimcev, ki so pogosto tudi sami slikarji. Med njimi izstopa temnopolti malijski umetnik Gretor, ki čuti svoje poslanstvo v tem, da se obkroža z belimi ženskami, jih čustveno in finančno izkorišča ter se na ta način maščuje za francoski kolonializem v Afriki. Afriških kipcev, skulptur, mask in drugih artefaktov, ki so jih Evropejci zaplenili na tej celini, mu sicer ne uspe v celoti prenesti nazaj na “staro” celino, pač pa z Ivinima prijateljicama spočne otroka, ki vrsto let pozneje tako ali drugače nadaljujeta njegovo poslanstvo. Prav vsestranski lik Gretorja, ki v svojem bistvu nenehno opominja na kolonializem, rasizem in neusmiljen duh kapitalizma, omogoči tudi debato o odnosu med moškim in žensko na pragu 20. stoletja. Gretor namreč svojemu pariškemu krogu umetnic pokroviteljsko pojasni pasti nastajajočega feminizma: “Ženske boste kmalu zmožne zapustiti svoje može in otroke, se ločiti od vsega in surovo pisati in slikati. Toda ko se boste vrnile domov, vas bo premagala krivda. Ne boste več vedele, kako se osvoboditi osvobajanja. Prepričale se boste, da možje nismo falokrati niti nacisti.” Če se na začetku zdi, da se slikarke, ki so pripadnice boemske pariške komune, povsem poistovetijo z muslimanskim ljubimcem, saj uteleša marginalizem in nomadstvo, s katerima se tudi same zlahka identificirajo, pa med njimi kmalu zazeva prepad, saj vsaka vzpostavi do njega povsem specifičen odnos, ki gre ostalim v nos. Marija se odloči, da ga bo spremljala po svetu in mu kmalu rodi otroka, P. se ne more upreti viziji vseprežemajoče ustvarjalne skupnosti, zato v celoti financira njega in njegove ljubimke, Iva se z njim poglablja v številne pogovore o umetnosti, Severina z njim odpira debate o spolnosti in še bi lahko naštevali … Roman Nostalgija po prihodnosti se v svoji večplastnosti in fragmentiranosti nekaj časa osredotoča na življenjsko zgodbo Ive, potem preskoči na prigodo katere od ostalih slikark, se vrne k Ivinemu doživljanju Sarajeva, v katerem jo zadrži večletno slikanje cerkvenih fresk, nato pa se skupaj z njo znajdemo v predvojnem Berlinu, kjer se poti slikark po dolgem času spet združijo in prepletejo z Gretorjevimi sinovi. Z vsakim mestom se pred bralcem razpre nova rana izseljenskega značaja, ki jo Iva predihava tako prek slikanja kot prek odnosov s sostanovalci, obiskovalci, znanci in trgovci. Na očitke enega izmed njih, ki na njenih slikah opaža zgolj “južnjaške” obraze, sama sebi v tretji osebi pojasnjuje: “Čeprav so se njeni dnevi začenjali in končevali tukaj, je bila samo priseljenka, ki se je morala zaradi svojega statusa vedno znova zagovarjati. Svojo osebno zgodovino, slovansko poreklo, in kot da to ne bi bilo dovolj, neporočeni status in brez otrok je nosila na ogled. Mesto je v zameno za njeno prisotnost zahtevalo svoj davek.” V zadnjem poglavju se znajdemo v 21. stoletju z enim izmed Gretorjevih potomcev, ki se z dedkovo zlato uro odpravi v Berlin k ostareli financerki pariške slikarske komune. Ta mu v zameno za uro izroči svoj roman, v katerem razdela kompleksen odnos z Gretorjem pa tudi fantazme, v katere je bil vpet s svojimi ljubimkami. Roman, ki se zaključi z aluzijami o tem, od kod prihajamo in kam gremo, nosi v sebi misel, da preteklost niti ni pomembna, saj svoj sedanji trenutek umeščamo v neposredno vizijo bližnje prihodnosti, po kateri hrepenimo, tako kot hrepenimo po uzrtju slike, obsijane s svetlim žarkom upanja. Slikovitost pripovednega jezika dopolnjujejo številne metafore in metonimije, ki so povezane s ključnimi elementi slik Ivane Kobilca – s cvetjem, svetlobo in vodo. Osebnosti slikark se v romanu “razlijejo kakor vrči vode”, medtem ko curki “vode dolbejo hiše” ljubezni, zgrajene z bolj ali manj razpadajočimi odnosi. V romanu zasledimo tudi sklicevanje na pomenljiva dela svetovne književnosti, kot so Orwellov roman 1984, Conradovo Srce teme in Bartolov Alamut. Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik Ouattara je roman, ki se zažre v najgloblje plasti našega nezavednega in prebuja speče teme (neo)kolonializma, dialektične vojne spolov in zgodovinskih obdobij, za katera se zdi, da se ciklično vračajo ne glede na to, ali jih dočakamo v boemskem Parizu, enigmatičnem Sarajevu, zahodnoafriškem Bamaku, pozlačenem Dunaju ali v “provincialni” Ljubljani …

Pokrajinski muzej Kočevje v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje predstavlja najnovejši fotografski projekt Klavdija Slubana z naslovom Peglezen in bič. V njem svetovno priznani avtor, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem iz Kočevja, na svoj značilno subtilni in tankočutni način obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars. Serija, ki jo je Sluban ustvaril, prej še nikoli ni bila predstavljena javnosti.

Posvetili smo se taizéjskemu srečanju mladih v Parizu. Sogovornika razkrivata, kaj to srečanje ponuja, komu je namenjeno in zakaj velja za izkušnjo, ki mladim pogosto zaznamuje začetek novega leta. Oddaja za vse, ki jih zanima duhovna pot, mednarodno druženje in življenje v ritmu Taizéja.

Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. Nadaljevali bomo s četrtim koncertom za Zlati abonma, ko sta na odru Cankarjevega doma stala Budimpeški koncertni simfonični orkester ter violinist in glavni dirigent András Keller. Dan kasneje se je na istem odru odvil tudi 3. koncert FKK – Filharmonični klasični koncerti. Dotaknili se bomo tudi treh oper: premiere zagrebške Aide, tržaškega Trubadurja in slovenske premiere komorne opere Platno Nine Šenk. Ob koncu bo sledila še kratka izjava letošnje nagrajenke, dirigentke Mojce Lavrenčič, ki je navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu in tako postala najboljša dirigentka na svetu.

Premijer Andrej Plenković ponovio nakon sastanka Koalicije voljnih za pomoć Ukrajini održanog u Parizu da Hrvatska nastavlja pomagati Ukrajini, i da neće tamo slati vojsku, kao što nikada nije ni planirala. To da je prošla turistička godina u plusu izvukle su predsezona i posezona, a politika da se za dva ljetna mjeseca zaradi za cijelu godinu više ne postoji, poručio je resorni ministar Tonči Glavina. Inflacija u prosincu malo usporila, ali i dalje smo među najgorima u Europskoj uniji. Desni oporbeni populistički Most tražit će da se ustavnim amandmanom zaštiti plaćanje gotovinom.

Zajeti venezuelski predsednik Nicolas Maduro je včeraj v New Yorku stopil pred sodišče in se izrekel za nedolžnega. O Venezueli je razpravljal varnostni svet Združenih narodov, večina članic je bila previdna z obsodbami ameriške akcije, ostri sta bili le Rusija in Kitajska. Druge teme: - 35 zaveznic Kijeva bo v Parizu razpravljalo o varnostnih jamstvih in vojaški sili, ki bi jo v Ukrajino poslali po koncu vojne. - Sobodajalci opozarjajo na nejasne in neusklajene določbe zakona o gostinstvu, ki je začel veljati z novim letom. - Nika Prevc po novi zmagi v rumeni majici vodilne, njen brat Domen danes v zadnji boj za zmago na novoletni skakalni turneji

Ob razpisu volitev za 22. marec je predsednica republike Nataša Pirc Musar pozvala k spoštljivi komunikaciji in udeležbi na volitvah. Prva volilna opravila bodo stekla v ponedeljek, ko bo mogoče oddajati podpise podpore kandidatnim listam. Sicer pa je razpis volitev zasenčil prestop nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca k Socialnim demokratom. V Levici sporočajo, da je izdal stranko. V oddaji tudi: - V Združenih narodih menijo, da je ameriška operacija v Venezueli spodkopala temeljna načela mednarodnega prava. - Voditelji držav podpornic Ukrajine v Parizu znova o nadaljnjih korakih za končanje vojne in varnostnih zagotovilih Kijevu. - Pravoslavni verniki bodo po badnjem dnevu pričakali božič s polnočnimi liturgijami.

U današnjoj emisiji Radija Slobodna Evropa govorimo o pretresu prostorija premijera FBIH Nermina Nikšića. U Francuskoj pronađen dokaz da su srpski državljani za račun Rusije organizovali rasističke incidente u Parizu.O očekivanjima građana iz srpske zajednice na Kosovu uoči predstojećih izbora. 

Na današnji dan so v Parizu leta 1995 slovesno podpisali Daytonski sporazum. Tedanji voditelji Alija Izetbegović, Franjo Tuđman in Slobodan Miloševič so s podpisi potrdili ustanovitev Bosne in Hercegovine, kakršno poznamo danes. Čeprav mednarodna skupnost načeloma vidi sporazum kot uspešno končanje enega najbolj okrutnih konfliktov v zadnjih 50-ih letih, pa številni opozarjajo na ekonomske in politične težave novoustanovljene države. Druge teme - V Sudanu ubitih več pripadnikov mirovnih sil - Na Hrvaškem vse več napadov na tuje delavce - Nov režim ob prenovi ljubljanske železniške postaje

Vlada je danes potrdila predlog sprememb zakona o orožju, ki bodo omogočile predajo nezakonitega orožja ali streliva brez pravnih posledic do 31-tega januarja. Podpredsednik vlade Matej Arčon je pojasnil, da bo za ta namen na voljo posebna telefonska številka, prek katere se bodo lahko dogovorili o predaji orožja. Vlada je potrdila tudi predlog novele zakona o zdravniški službi, ki bo specialistom omogočil lažje prehajanje med urgentno in družinsko medicino. Druge teme: - Ljubljanski klinični center je 50 let po odprtju glavne stavbe pred novimi izzivi. Ob medicinskih uspehih se hkrati spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, predvsem negovalnega. Kot pravi glavna medicinska sestra Zdenka Mrak, skušajo izboljšati razmere, s sofinanciranjem šolnin, štipendiranjem in izplačevanjem nadur. - V Franciji potekajo spominske slovesnosti ob 10-ti obletnici terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 130 ljudi. Medtem se del javnosti sprašuje, ali država dovolj pozornosti namenja varnosti. Eden od preživelih je prepričan, da se oblasti doslej niso dovolj posvečale razlogom za radikalizacijo in težavam, predvsem mladih. - Demokratski člani odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa so objavili tri sporočila pokojnega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ki bi lahko bila dokaz, da je Donald Trump vedel za njegovo trgovino z ljudmi.

Američanka Tamara Giles-Vernick je raziskovalka, medicinska antropologinja, afrikanistka, zgodovinarka, ki se je po študiju odpravila v Srednjeafriško republiko preučevat gorile in šimpanze. Danes dela na francoskem Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Ukvarja se z raziskovanjem prenosa bolezni z živali na človeka in obratno ter zdravstvenih posledic zdravstvenih kriz za ranljive skupine. V Evropi osebno nam bo opisala tudi, kako je bežati pred razjarjeno gorilo.

Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslovanskih jezikih pozna množino, mir pa je vedno le v ednini.

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

Približno 30 voditeljev držav zaveznic Ukrajine se danes v Parizu pogovarja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Vrha t. i. »koalicije voljnih«, ki ga gosti francoski predsednik Emanuel Macron, se poleg koalicije voljnih, ki je pripravljena napotiti svoje sile v Ukrajino, udeležujejo številni voditelji, tudi Avstralije, Kanade in Japonske, prek video povezave sodeluje tudi premier Golob. Na drugi strani pa iz Moskve prihajajo ostra sporočila, povezana z nameščanjem pripadnikov tujih vojsk v Ukrajini. V oddaji tudi: - Ljubljanska borza prek Zagrebške v hrvaško last - Med drobnico in govedom se zelo hitro širi bolezen modrikastega jezika - Slovenske košarkarje to popoldne na evropskem prvenstvu čaka tekma z izraelskimi športniki

Gošća: Dajana ZoretićDomaćini: Aleksandra Radivojević i Pavle ŽivkovićGost 213. epizode podkasta "Pod kapicom" bila je Dajana Zoretić, kondicioni trener vaterpolo reprezentacije Srbije. Kako je došlo do saradnje sa Urošem Stevanovićem, i zbog čega i danas sa nevericom gleda na ogromno poverenje koje je u njen rad i stručnost imao selektor srpskog nacionalnog tima. Dnevni sastanci sa akcentom na prevenciju od povreda, da li je realan termin "tempiranje forme" i šta podrazumeva rad kondicionog trenera u pripremi za najveće sportsko takmičenje. Osečaj posle osvojenog zlata, šta je rekao njenog srca izabranik Josip Vrlić, koji je sa Hrvatskom poražen u velikom finalu. Priča o "trojanskom konju" i reakcija porodice, uloga sjajnog stručnjaka  Pere Kuterevca, koji je Dajani svojevremeno spasio život, uveo je u vaterpolo, a onda kao kondicioni trener Hrvatske vaterpolo reprezentacije pretrpeo poraz od učenice u Parizu. Kako je nekadašna plivačica ispustila priliku da učestvuje na Olimpijskim igrama u Atini i Pekingu, kasnije je postala vicešampionka sveta u ronjenu na dah, a kakvu je pomoć dobila od plivačke legedne Petera Mankoča. Uloga Vjekoslava Kobešćaka, kakvi su studenti na Kineziološkom falultetu u Zagrebu, gde je vanredni profesor, i zbog čega se odlučila da upiše i Komunikacione nauke, gde će diplomirati do kraja godine....#podkapicom   #infinitylighthouse#vaterpolo 00:00:00 Intro00:02:00 Zlato sa Srbijom na Olimpijskim igrama00:07:30 Poziv u reprezentaciju00:16:20 Analiza igrača i plan i program treninga00:23:30 Tehnika plivanja igrača00:33:00 Početak priprema za Olimpijske igre00:38:00 Novi igrači i pripreme za turnir u Budimpešti00:39:00 Počeci plivačke karijere i uspesi00:49:20 Ronjenje na dah00:54:30 Ulazak u vaterpolo01:03:30 Rad u inostranstvu01:05:40 Rad na fakultetu01:12:00 Kolege iz drugih sportova01:17:20 Planovi za dalje01:19:30 Pitanja publike01:51:00 Završna reč01:54:00 Odjava------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Pavle ŽivkovićDatum: 13. jun 2025.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Klapavica nima ne nog ne oči ne možganov in živi v lupini. Ob vsakem plimovanju se pogumno spopada z življenjem. Tam, kjer živijo klapavice, je morje nenehno v gibanju, pod vplivom lune in sonca se večkrat na dan dvigne in upade. Ko se oddalji od obale, pravimo, da je oseka, in pritrjene na skalah lahko opazimo kolonije klapavic. Klapavica je školjka z mehkim telesom in lupino, ki jo ščiti. Ta je iz dveh delov in to ji omogoča, da se po potrebi zapre in odpre. Ob oseki so klapavice vidne na skalah in zelo ranljive. Ostanejo zaprte. Na srečo so njihove lepe modrikaste lupine zelo trde. Tesno stisnjene skupaj ščitijo školjko pred zunanjimi vplivi kot prava trdnjava!La moule : la folle journée Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Vzemi klobuk, steklenico vode in visoke škornje, gremo v Južno Ameriko na srečanje z nenavadno živaljo, mravljinčarjem. Mravljinčar je žužkojed nenavadnega videza, ima košat rep, s katerim se med počitkom pokrije in prste z dolgimi kremplji. Dva dobro usmerjena zamaha z najdaljšim krempljem, nekaj solz, da se zemlja zmehča, in hop, že prodre v bivališče kolonije mravelj, s katerimi si napolni svoj želodec. S svojim petdeset centimetrov dolgim jezikom jih z vso hitrostjo posrka vase. Ker nima zob, jih stisne ob nebo in lica, zgnete v želodcu in zdrobi ob pomoči drobnih zrnc zemlje, ki jih je prav tako pogoltnil. Je požrešen, pa vendar daljnoviden in si mravlje pusti tudi za prihodnjič. Oh, smrdi po zažganem. Gozd gori in v amazonski džungli vlada panika. Bo naš mravljinčar rešil svojo kožo?Le Fourmilier : Sauve qui peut ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

"Zorana Arunović, višestruka šampionka u streljaštvu, kroz smeh i suze deli sa nama anegdote, uspehe i neuspehe i kako je uz sestru kao trenera krunisala karijeru olimpijskim zlatom u jednoj od najtežih streljačkih disciplina!" U jubilarnoj 300. epizodi Pojačala Ivan Minić ugostio je dragu prijateljicu Zoranu Arunović, višestrukom evropskom i svetskom šampionkom u streljaštvu, a od skora i olimpijskom šampionkom sa osvojenom zlatnom medaljom u Parizu 2024. godine. Ivan i Zorana će vas kroz iskren i opušten razgovor dugogodišnjih prijatelja provesti kroz Zoranin život, ranu karijeru, brojne anegdote sa takmičenja i iskustva iz tri različita olimpijska ciklusa koja su na kraju krunisana zlatnom medaljom 2024. godine. Zorana će sa nama podeliti sve lepe ali i tužne trenutke koji su obeležili njen život i karijeru i dati nam redak pogled iza scene u to kako izgleda život višestruke šampionke u streljaštvu, kako je izgledalo njeno obaranje svetskog rekorda i kako je uspela da prevaziđe neuspehe i razočarenja i pretvori ih u blistavu zlatnu medalju koja je krunisala njenu sportsku karijeru. Teme u epizodi: - Uvod - Kad porastem biću... - Nije bilo uslova za treniranje - Prilagodljivost kroz saradnju - Prvo razočarenje - Susret u urgentnom - Olimpijski ciklus Rio - Olimpijski ciklus Tokio - Olimpijski ciklus Pariz - Zaključak razgovora Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/4fXB1HD Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN