Podcasts about prevajalka

  • 16PODCASTS
  • 26EPISODES
  • 32mAVG DURATION
  • 1MONTHLY NEW EPISODE
  • Sep 25, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024

Related Topics:

sveta letos maja

Best podcasts about prevajalka

Latest podcast episodes about prevajalka

Izšlo je
Urša Zabukovec: La Routine

Izšlo je

Play Episode Listen Later Sep 25, 2025 29:30


Prevajalka in publicistka Urša Zabukovec je odlična poznavalka življenja in dela Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. To je dokazala tudi s podrobnimi analizami v svoji najnovejši knjigi La Routine, Dostojevski in transhumanizem, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. S primerjavami današnjega sveta in sveta Dostojevskega je prepričala tudi žirijo za Rožančevo nagrado. Z letošnjo Rožančevo nagrajenko se v Izšlo je pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Slovencem po svetu
Ana Fras, prevajalka in lektorica slovenščine v Granadi, ki ima rada flamenko in gledališče

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Aug 22, 2025 51:04


Tokrat predstavljamo visokošolsko učiteljico, jezikoslovko, prevajalko in lektorico slovenskega jezika Ano Fras, ki je delo in novi dom pred skoraj 20 timi leti našla v španski Granadi. Z Granado se je srečala že v študentskih letih, ko so z gledališko skupino z oddelka za španski jezik ljubljanske filozofske fakultete potovali po Španiji. Je tudi strastna plesalka flamenka in tudi ta ples jo je pred leti vodil na obiske v Andaluzijo, ki jo je privlačila že od vsega začetka. Že vrsto let deluje na univerzi v Granadi, kjer poučuje slovenski jezik in širi vèdenje o Sloveniji, slovenski kulturi in literaturi. O svoji poti v Andaluzijo, prevajalskem delu in delu na slovenskem lektoratu v Granadi pa tudi o vsakdanjem utripu mesta na jugu Španije, njegovi zgodovini in kulturi, Ana Fras pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Naš gost
Alenka Puhar - pisateljica, prevajalka, publicistka iin odlična novinarka

Naš gost

Play Episode Listen Later Mar 8, 2025 55:51


Razgledi in razmisleki
Miriam Drev, prevajalka romana Moje leto počitka in sprostitve ameriške pisateljice Ottesse Moshfegh

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Oct 10, 2024 23:34


Pri Založbi Pivec je letos izšel prevod romana Moje leto počitka in sprostitve ameriške pisateljice Ottesse Moshfegh, ki je v ZDA ob izidu leta 2016 naletel na odlične odzive in se je večkrat uvrstil tudi na lestvice najboljših romanov tistega leta. Črno-humorno zgodbo o mladem dekletu iz New Yorka, ki skuša življenjskim težavam ubežati s pomočjo dolgotrajne hibernacije, pri čemer ji pomaga trčena psihiatrinja dr. Tuttle s svojim gorečim predpisovanjem vseh mogočih psihofarmakov, je v slovenščino prevedla Miriam Drev. Prav zdaj prevaja že drugi avtoričin roman. Razgovorila se je o specifičnem okolju, upodobljenem v Moje leto počitka in sprostitve - privilegiranem, s potrošnjo in videzom obsedenim Manhattnom na prelomu tisočletja, njegovih kulturnih označevalcih in ženskem ponotranjenju idealov poznega kapitalizma. Z Miriam Drev se je pogovarjala Tina Poglajen.

Razgledi in razmisleki
Jagna Pogačnik, hrvaška literarna kritičarka, prevajalka in urednica: "Mislim, da skoraj vsaka založba na Hrvaškem, ki da kaj nase, s svojimi prevajalci na slovenski JAK prijavi najmanj dve knjigi na leto."

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Aug 29, 2024 16:24


Jagna Pogačnik, literarna kritičarka, prevajalka in urednica, je zagotovo ena prepoznavnejših osebnosti hrvaškega literarnega prostora. Znana je po strokovni ostrini literarne kritike, ki jo kontinuirano piše od leta 1989; kritiška besedila je izdala v več knjigah, uredila je nekaj literarnih antologij. V hrvaščino je prevedla že več kot 30 slovenskih literarnih del, med drugim dela Aleša Debeljaka, Andreja Blatnika, Zorana Predina in Dese Muck. Letos poleti je gostovala na sarajevskem literarnem festivalu Bookstan, kjer je predstavljala hrvaški prevod romana Trg osvoboditve Andreja Blatnika ter lastno delo Področje signala: mapiranje sodobne proze na Hrvaškem 2000–2020, svojevrstno antologijo, ki ne le priča o nujnosti nadnacionalnega razumevanja književnosti, temveč jo tudi dokazuje. V Sarajevu se je z Jagno Pogačnik pogovarjal Sašo Puljarević. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.

Izšlo je
Olga Tokarczuk: Popotovanje ljudi Knjige

Izšlo je

Play Episode Listen Later Aug 8, 2024 28:44


Prevajalka in esejistka Jana Unuk je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto zanimivih knjig, v njenem prevajalskem opusu pa imajo prevodi literarnih del poljske nobelovke Olge Tokarczuk morda posebno mesto. Prevajalka je že kar promotorka odlične pisateljice in po njeni zaslugi lahko v slovenščini beremo nobelovkine kratke zgodbe, eseje in romane. Pred kratkim je tako v zbirki Piknik pri Literarno umetniškem društvu izšel prvi roman Olge Tokarczuk z naslovom Popotovanje ljudi knjige. V njem se skupina ljudi odpravi na pot, ki naj bi se končala z nagrado vseh nagrad, z odkritjem skrivnostne Knjige, ki da ponuja odgovore na vsa vprašanja. Pisateljica je tako na prvi pogled ustvarila neke vrste idejni roman, postavljen v 17. stoletje. V njem resda brbotajo različne ideje, od metafizičnih do empirističnih in že kar razsvetljenskih, toda pisateljico zanimajo tudi njeni romaneskni liki. Skupina tako sploh ni homogena, ampak je bolj posledica naključij (že prvi stavek Gauche je v tej pripovedi naključna oseba opozarja na to). Tako ji uspe, da ustvari galerijo likov, ki sicer nastopajo v idejnem romanu, toda niso papirnati. Nasprotno, vsak izmed njih se srečuje s svojimi demoni, za nameček pa pisateljica konča pripoved hkrati brezkompromisno in z neke vrste čudežem, ne pozabi pa niti na hugenote in na njihovo trpljenje. Več o romanu, ki ga lahko berete tudi v kopalnici, spalnici ali kuhinji, skratka, povsod, pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Ne zamudite oddaje in ne zamudite romana.

Ocene
Olga Tokarczuk: Ana In v grobnicah sveta

Ocene

Play Episode Listen Later Jun 5, 2023 5:50


Piše Leonora Flis. Bere Eva Longyka Matrušič. Nobelovka Olga Tokarczuk ima svojevrsten slog pripovedovanja, ki ga ni tako lahko opisati. Njene stavčne strukture, sintaksa in besedni red niso običajni, prav tako so izvirni njeni paralelizmi, besedne zveze in metafore. Tudi roman Ana In v grobnicah sveta jasno kaže, kakšna mojstrica jezika, sloga in tudi kompozicije je Olga Tokarczuk. Prevajalka in avtorica spremne besede Jana Unuk je besedilo označila za poetični roman s feminističnim, revolucionarnim nabojem. Temu lahko pritrdimo. Poleg tega je pisateljica zgodbi dodala še Zaključno besedo, ki je natančna, domala akademska študija procesa nastajanja romana in mita, ki ga ubeseduje. Avtorica, ki je znana po tem, da si vzame veliko časa za raziskavo področja ali teme nastajajočega dela, piše, da se je v romanu Ana In v grobnicah sveta lotila nekakšne literarne arheologije. Sodobnemu bralcu je, kot piše, želela približati enega najstarejših mitov človeštva, mit o sumerski boginji Inani, hčeri boga in boginje meseca, vladarici mesta Uruk. Inana ali Ana In, kot jo tudi imenuje Olga Tokarczuk, je boginja ljubezni in vojne. V pričujočem romanu se pisateljica osredotoča na Inanin spust v podzemlje, v svet mrtvih, ter na njeno vrnitev v svet živih. Mit o potovanju v domovanje mrtvih in o vrnitvi v svet živih poznamo tudi iz babilonske zgodbe o Ištar in Tamuzu, grške pripovedi o Demetri in Perzefoni in iz drugih mitov, ki prav tako pokopljejo svoje junake, zato da se lahko znova dvignejo v življenje. Olga Tokarczuk je starodavni mit prestavila v nedoločeno prihodnost, v prostor znanstveno-tehnoloških izumov, mest, v katerih živijo odtujeni ljudje, v patriarhalni sistem, ki ne pozna empatije in kjer se mora ženski princip vedno znova bojevati za svoje pravice in priložnosti. Avtorica v študiji, ki spremlja roman, piše, da se je za več pripovedovalcev in pripovedovalk odločila zato, ker mite vedno pripoveduje »vsakdo in nihče«. V pripovedi tako spoznamo Inano skozi pripovedi njene zveste spremljevalke Nine Šubur/Ninšabur, (ki sebi pravi “jaz slehernica, ki pripovedujem”), sestre njenega moža Dumuzija Ane Gešti/Geštiane, Netija, vratarja v podzemlju, kjer kraljuje Inanina sestra, sumerske pesnice Enheduane (Enheduana je prva oseba v zgodovini svetovne književnosti, ki je podpisala svoja dela oziroma pri kateri je izpričano avtorstvo – napisala je kar nekaj pesnitev, v katerih slavi boginjo Inano), spoznamo pa tudi Inanine ljubimce, frizerja, kuharja in rikšarja, s katerimi komunicira. Ana In se v podzemlje, ki mu vlada njena sestra Ereškigal, potopi zato, da bi se udeležila pogreba sestrinega moža, vendar tega vidika Inanine zgodbe, kot pravi pisateljica, mit ne razvija. Izvirna zgodba govori tudi o tem, da je Inana želela sestro pahniti s prestola in je bila zato kaznovana s smrtjo, Ninšubur pa naj bi nato pri trojici bogov očetov prosila za njeno izpustitev. Jezik Olge Tokarczuk ima v romanu poseben ritem, spevnost, kakršno najdemo v obrednem jeziku. Avtorica se tako na bolj neposreden način poveže s starodavno mitologijo, s časom “pred veliko politično, družbeno in versko revolucijo, posledica katere je bil nastanek patriarhalnih človeških družb in – znotraj tega – patriarhalnega monoteizma,” kot v študiji piše Olga Tokarczuk. Cikličnosti sveta, v katerem bivata Inana in Ninšubur, svet, v katerem živimo, ne pozna več. To je svet ljudi, katerih “misli so pred njimi, za korak naprej, razporejene po točkah, nakupovalni seznami in delo, ki ga morajo opraviti; mehurčki v stripu”. Inana je kljub patriarhalnemu okolju nedefinirane prihodnosti, še vedno mogočna in svojeglava boginja. Ko prostovoljno stopi v podzemlje, prestopa meje dovoljenega, gre za uporniško, domala revolucionarno dejanje. Inana želi razdrobljen, fragmentiran svet spet narediti celovit, stakniti želi cikel življenja in smrti. Ana In in piska njene zgodbe se tako upirata odtujenosti potrošniške, izkoriščevalske, patriarhalne družbe sodobnega časa, ki mu vladajo brezsrčni, avtoritarni voditelji. Roman Ana In v grobnicah sveta že z naslovom nakazuje, da gre za razgradnjo in vnovično sestavo mita, ki polnomoči ženski glas. Prastaro, sedanje in prihodnje se v romanu sestavljajo skozi različne pripovedne spektre in se izpišejo v zgodbo, ki bralcu in bralki kliče tako, kot je vratar Neti zaklical Inani, ko je stala na pragu sestrinega kraljestva: “Pridi, Inana, vstopi.” Vstop v pripovedni svet Olge Tokarczuk je ponavadi več kot literarna pustolovščina, je vstop v mistično, v neizrekljivo, v praspomin, ki živi le še v mitski podobi.

Razgledi in razmisleki
Rapa Šuklje, legendarna radijska kritičarka, novinarka in prevajalka se je rodila pred stotimi leti v Ljubljani

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later May 11, 2023 17:52


Rapa Šuklje je bila legendarna radijska novinarka, urednica, filmska in gledališka kritičarka na Radiu Slovenija, bila pa je tudi prevajalka in esejistka. Nedavno je minilo sto let, odkar se je Rapa Šuklje rodila v Ljubljani, kjer je skoraj devetdesetletna umrla. Bila je prva urednica oddaje Gremo v kino s tem imenom in urejala jo je petindvajset let. Leta 2012 je revija Ekran Rapi Šuklje podelila Ekranovo priznanje; takrat je nagrajenko pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus. Hommage veliki ustvarjalki ob stoti obletnici rojstva v letu, ko praznuje program Ars šestdeset let.

Ime tedna
Dijana Matković, pisateljica, prevajalka in publicistka

Ime tedna

Play Episode Listen Later Jan 30, 2023 9:08


Ime tedna je Dijana Matković, pisateljica, prevajalka in publicistka, ki se bo s knjigo Zakaj ne pišem predstavila na berlinskem filmskem festivalu. V okviru prireditve Knjige na Berlinalu so njeno delo skupaj z desetimi izbrali med 190 naslovi iz več kot 30 držav. Z Dijano Matković se je pogovarjala mlada sodelavka programa Ars Zala Trebežnik.  Kandidata sta bila še:  Etelka Korpič - Horvat, vodilna urednica zbornika z naslovom Socialna država in revščina, ene od najobsežnejših monografij zadnjega časa s to tematiko pri nas, ki je izšla pri Mariborski Univerzitetni založbi, vseh 37 sodelujočih avtorjev z različnih področij pa je prispevke pripravilo brezplačno. Vito Žuraj, najuspešnejši slovenski skladatelj v mednarodnem prostoru, ki je po naročilu frankfurtske operne hiše in na libreto Händla Klausa napisal opero Blühen (Razcvet). S svojim najobsežnejšim delom doslej je na krstni izvedbi požel velik uspeh in številne pozitivne kritike.

Od slike do besede
Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Od slike do besede

Play Episode Listen Later Dec 20, 2022 56:17


Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

Od slike do besede
Prevajalka Jasmina Rihar, Bogomir Štefanič - SOVRAŠTVO DO SVETA

Od slike do besede

Play Episode Listen Later Dec 20, 2022 56:17


Letos (2022) nas je pretresla žalostna novica iz Grčije. Prevajalka Jasmina Rihar je tam sklenila svojo življenjsko pot. Maja 2021 smo jo gostili v oddaji, ko je predstavljala knjigo SOVRAŠTVO DO SVETA, ki jo je tudi prevedla. Tokrat je spomin na pokojno prevajalko z nami podelil urednik pri tedniku Družina Bogomir Štefanič.

Komentar tedna
Alenka Puhar: Živalski svet

Komentar tedna

Play Episode Listen Later Oct 21, 2022 9:36


Na začetku oktobra sem dva dni sedela na posvetu o dr. Jožetu Pučniku, o njegovi dramatični usodi in izjemni vlogi pri ustanovitvi slovenske države. Muzej slovenske osamosvojitve, ki je simpozij pripravil, sicer redkokdaj kdo vzame v misli - vsaj javno, mogoče je za kulisami drugače - tokrat pa je tako zakipelo, da je pokrovko odneslo z lonca. Ne zdi se mi prav koristno povzemati in interpretirati besedovanj, ki jih je simpozij sprožil. Nekaj dekorativnih besed, objavljenih ob tej priložnosti, pa mi noče iz glave.Prevajalka in publicistka Alenka Puhar

Izšlo je
Maja Breznik: Mezdno delo

Izšlo je

Play Episode Listen Later Apr 25, 2022 27:57


Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.

maja kritika delo avtorica prevajalka markom goljo
Sopotnik
Inna Demchenko Fröhlich: Ukrajinci smo s herojstvom presenetili sami sebe

Sopotnik

Play Episode Listen Later Mar 2, 2022 48:51


Prevajalka in komunikologinja, ki se je iz Ukrajine po študiju v Kijevu in Parizu pred dvanajstimi leti preselila v Slovenijo.

Obrazi sosednje ulice
Pesnica in prevajalka Kristina Kočan

Obrazi sosednje ulice

Play Episode Listen Later Jan 15, 2022 32:45


Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila uveljavljena pesnica in prevajalka Kristina Kočan, ki je nedavno izdala že četrto pesniško zbirko Selišča. Z njo se je Aljaž Mejal pogovarjal o pesnjenju, pa tudi o njenem pedagoškem in prevajalskem delu.

seli gostja prevajalka
Naš gost
Prevajalka Lijana Dejak

Naš gost

Play Episode Listen Later May 15, 2021 61:47


Tokratna oddaja je še posebej zanimiva za ljubitelje literature in zlasti ruskih pisateljev. Zanimiva bo tudi za tiste, ki bi radi dobili priporočilo za dobro branje. V goste smo povabili Lijano Dejak, ki se s prevajanjem ukvarja že dvajset let, prevedla pa je nekaj deset znanih ruskih avtorjev. Leta 2016 je za prevajalske dosežke prejela tudi najvišje slovensko priznanje: Sovretovo nagrado. Nagrado je dobila za prevod dela Jevgenija Vodolazkina: Laurus.

tokratna lijana prevajalka
Sopotnik
Emanuela Malačič Kladnik

Sopotnik

Play Episode Listen Later Dec 9, 2020 45:00


Politologinja in slovenistka. Prevajalka in pisateljica. Koprčanka, ki je dobršen del življenja posvetila ozaveščanju o duševnih motnjah.

emanuela kopr prevajalka
Razkošje v glavi
Barbara Juršič – literarna prevajalka, ki vodi Tehniški muzej Slovenije

Razkošje v glavi

Play Episode Listen Later Nov 7, 2020 30:04


Doktorica Barbara Juršič že več kot dvajset let prevaja in tolmači iz portugalščine, španščine in francoščine v slovenščino in obratno. Na področju leposlovja je doslej prevedla že 25 književnih del zlasti iz portugalske književnosti, pri čemer skuša, kot sama pravi, »vselej zlesti avtorju nekako pod kožo«. Zato, še preden se loti prevajanja, vselej prebere vse, kar je bilo do takrat o avtorju napisanega, poleg tega pa se, če je to le mogoče, sprehodi tudi po »kulisi« dogajanja v romanu, ki ga namerava prevesti. »Pri meni torej velja, da se moram poistovetiti s književnim delom, ki ga prevajam, in od tega, koliko se vanj vživim, je odvisno, kako bom lovila avtorjevega duha in kako se bodo v meni porajale besede.« Doktorico Barbaro Juršič, ki je letos na svoji poklicni poti sprejela nov delovni izziv, ko je bila imenovana za direktorico Tehniškega muzeja Slovenije, je za oddajo Razkošje v glavi v studio povabil Dušan Berne.

Naši umetniki pred mikrofonom
Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik

Naši umetniki pred mikrofonom

Play Episode Listen Later May 23, 2020 20:17


Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je do danes podpisala pet odmevnih izvirnih knjig poezije, doslej zadnja med njimi, Tehno (2017), je bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Uveljavila se je tudi kot prevajalka poezije, v slovenščino prevaja predvsem ameriško poezijo, v knjigah so, med drugimi, tako izšli njeni prevodi Sylivie Plath, Jamesa Tata in Walta Whitmana. Prevaja tudi poezijo slovenskih avtorjev v angleščino, prevod knjige Koža Toneta Škrjanca, pod katerega se je podpisala z Matthewom Rohrerjem, je bil leta 2014 uvrščen med deset tujejezičnih prevodov v angleščino nominiranih za nagrado PEN American Award. Ob tem počne še marsikaj drugega, na primer sodeluje v impro nastopih s Tomažem Gromom in Primožem Čučnikom.

ob ko primo tehno prevajalka
Jezikovni pogovori
Ali je teran lahko le Wein?

Jezikovni pogovori

Play Episode Listen Later Oct 11, 2019 22:52


Pri prevajanju pesmi Želodec Aleša Štegra v nemški jezik je teranu grozilo, da bi se ga prevedlo v Wein. Vendar je prevajalki Urški P. Černe uspelo, da je teran tudi v nemškem prevodu ostal teran. Se pa ob tem primeru postavlja vprašanje, kaj sploh predstavlja nemškim bralcem teran. Prevajalka vidi teran kot večpomensko besedo, ki jo nemški bralec lahko razume, če jo poišče na spletu. Če k temu dodamo še, da je o teranu pisal tudi Nobelov nagrajenec Peter Handke, pa je razlogov za ohranitev in neprevedljivost terana še več. Handke je v nemški prevod romana Florijana Lipuša Zmote dijaka Tjaža celo vstavljal slovenske besede, med njimi besedo babica. O nemški prevodni kulturi smo se pred začetkom frankfurtskega knjižnega sejma pogovarjali s prevajalko Urško P. Černe, ki je na sejmu štiri leta vodila nacionalno stojnico. Do leta 2022, ko bo Slovenija častna gostja sejma, naj bi v nemški jezik po napovedih prevedli približno 100 knjižnih naslovov.

Izšlo je
Miriam Drev o Živi gori Nan Shepherd

Izšlo je

Play Episode Listen Later Aug 19, 2019 30:08


Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi.

Moja zgodba
Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Moja zgodba

Play Episode Listen Later Jun 16, 2019 42:18


Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

rogers njegova predstavili avtor kirurg lindsay rogers prevajalka partizanski
Moja zgodba
Partizanski kirurg Lindsday Rogers

Moja zgodba

Play Episode Listen Later Jun 16, 2019 42:18


Predstavili smo knjigo Partizanski kirurg. Avtor je novozelandski kirurg Lindsay Rogers, ki je knjigo napisal že davnega leta 1957. Njegova najbolj kritična opažanja so bila v prvi slovenski izdaji iz leta 1962 preprosto izločena, zdaj pa je besedilo objavljeno v celoti. Prevajalka knjige je publicistka Alenka Puhar, ki bo v oddaji spregovorila tudi o partijski cenzuri.

rogers njegova predstavili avtor kirurg lindsay rogers prevajalka partizanski
Razgledi in razmisleki
Prevajalka Darja Betocchi, Lavrinova nagrajenka

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Jun 13, 2019 16:40


Gostja oddaje je Darja Betocchi, ki so ji nedavno podelili letošnjo Lavrinovo diplomo. Priznanje, ki je dobilo ime po Janku Lavrinu, slovenskem prevajalcu, esejistu in literarnem zgodovinarju, ustanovitelju slovanske katedre na univerzi v Nottinghamu, podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2003 za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike ali za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Darja Betocchi se prevajanju posveča od sredine 90. let. Takrat je na natečaju prejela nagrado za italijanski prevod zbirke Miroslava Košute Odseljeni čas. Prevedla je poezijo Milana Jesiha, Tomaža Šalamuna, Gustava Januša in Srečka Kosovela pa tržaških pesnikov Marka Kravosa, Miroslava Košute, Aceta Mermolje in drugih, prozo Marka Sosiča, Dušana Jelinčiča, Florjana Lipuša, Lojzeta Kovačiča… Letos je izšel njen novi prevod povesti Hlapec Jernej Ivana Cankarja. Z Darjo Betocchi se je pogovarjala Staša Grahek. foto: Cankarjev dom

Globalna vas
Belgijci praznovanje rojstnega dne načrtujejo kar leto vnaprej

Globalna vas

Play Episode Listen Later Aug 16, 2018 11:34


Prevajalka prekmurskih korenin Staša Pavlović dobrih pet let z družino prebiva v Gentu (Flandrija), kjer so ljudje neverjetno organizirani. Z leti je tudi sama izgubila dobršen del spontanosti. Ni prepričana, ali gre to pripisati prilagoditvi na belgijski način življenja, starosti ali dejstvu, da ima “končno normalno službo”. Prav na novem delovnem mestu je spoznala svoje prve prave prijatelje med Belgijci. Ti so menda povečini vljudni in prijazni, a zelo zadržani.

Nedeljski gost Vala 202
Simona Škrabec

Nedeljski gost Vala 202

Play Episode Listen Later Apr 8, 2018 39:35


Prevajalka in literarna kritičarka Simona Škrabec že od leta 1992 živi v Barceloni. V katalonščino je prevedla številne slovenske avtorje, tudi Borisa Pahorja, ki pa ga Katalonci zaradi neposrednosti težko sprejemajo. Ne prenesejo, da jih pisatelj pripelje na rob joka. Občuduje strpnost in odprtost katalonske družbe, tudi do priseljencev. Občasno jo zmotita sredozemska netočnost in turisti, ki si želijo živeti kot domačini. Katalonci si nepreklicno želijo živeti v drugačni družbi in drugače upravljati z državo. Pot nazaj ni mogoča. Apatičnosti ni in je ne bo, ker so Katalonci tudi trmasti, podobno kot Slovenci. O primerjavi Katalonije in Slovenije, boju za osamosvojitev kot o nogometnem derbiju Barcelona-Real in zakaj je še vedno vesela, ko jo na oknih domače hiše v Ribnici pričakajo rože. Avtor: Luka Hvalc