Podcasts about psihiatri

Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si  

Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.

Drugi poudarki oddaje: - Energetika Maribor napoveduje, da bodo cene ogrevanja vsaj do konca leta takšne kot v minuli kurilni sezoni. - Ajdovski stanovanjski sklad je v sodelovanju z državo pridobil 9 neprofitnih stanovanj. - Za hitrejši razvoj turizma v Halozah šest občin širi ponudbo pod znamko Visit Haloze. - V Škofji Loki razglasili najbolj športne vrtce in šole, teden športa zaznamovali tudi v Psihiatrični bolnišnici Idrija.

V okrogli trideseti epizodi podkasta je moja sogovornica Tina Bončina, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica dveh knjig na temo duševnega zdravja: "Izgorelost" in "A to je vse, kar je?". Tina je pred odhodom na samostojno pot delala kot sobna zdravnica na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, že vrsto let pa se ukvarja s tematikami, ki so za moj podkast posebej relevantne. Govorila sva o tem, kaj sploh je izgorelost, kakšni so opozorilni znaki in zakaj se o tej entiteti nenadoma tako veliko pogovarja. Potem sva svojo perspektivo še razširila in spregovorila o stresu, počitku, načinih samopomoči in skrbi za duševno zdravje. Bogat pogovor, ki človeku vrne upanje, da v vsakdanji hektiki modernega življenja ni sam in da vedno obstajajo načini, s katerimi lahko ob temačnih dneh podpremo upanje v boljše čase. Tino najdeš na https://www.boncina.si/ Njeni knjigi lahko najdeš na spletni strani https://emka.si/pages/tina-boncina Obe Tinini knjigi lahko najdeš tudi v obliki zvočnih ali e-knjig na aplikaciji MK Plus. Na isti aplikaciji je več kot 1000 drugih knjig, vključno z obema mojima! Aplikacijo najdeš na App Store, Google Play oz. na: https://emka.si/pages/mladinskaknjiga-plus V pogovoru omenjava meditacijo 'Pregled telesa' (Body Scan), ki jo lahko najdeš tudi na mojem YouTube kanalu in na podkast aplikacijah: https://youtu.be/wscC60FIBTw?si=tjw5QRc44TfmR0jw Omenjava knjige Search Inside Yourself (Chade-Meng Tan; prevod: Najdi v sebi), Happiness: A Guide to Developing Life's Most Important Skill (Matthieu Ricard). Omenjam raziskavo, ki je skušala izmeriti in kvantificirati emocijo sreče. Opisana je v knjigi Najdi v sebi, gre pa za: Davidson R, Irwin W. The Functional Neuroanatomy of Emotion and Affective Style. Trends in Cognitive Sciences 3, no. 1. 1999; 11–21. Epizoda je nastala v sodelovanju z: Mladinska knjiga, d.d.

V epizodi 146 je bil moj gost dr. Marko Pišljar, psihiater in več let predstojnik Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Poučuje na Fakulteti za vede o zdravju v Izoli ter na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo v Kopru. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj psihiatrija? Duševne težave - nekoč in danes Vzroki depresije in antidepresivi Ketamin Zdravljenje depresije Kako zdravimo osebo, ki verjame v izmišljeno? Kako delujejo antipsihotiki? Psihoza, mistika in duhovnost Smisel življenja in stanje po smrti Psihedeliki Alkoholizem in zdravljenje ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Ob mednarodnem dnevu svobode medijev novinarske organizacije pozivajo k izboljšanju pogojev pri delu. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek poudarja, da je političnega pritiska v zadnjem času sicer manj, a se povečuje finančni. Znižujejo se stroški dela, krči se število zaposlenih. Zdi se, da je slovensko novinarsko v krizi eksistence, še dodaja Andrinek. Ministrstvo za kulturo želi izboljšati finančno poslovanje medijev z državno pomočjo in novim zakonom o medijih, a je ta še vedno v koalicijskem usklajevanju. Druge teme: - Izrael z ostrim odzivom nad turško prekinitev trgovinskih odnosov - Izredni nadzor ljubljanske Psihiatrične klinike ni potrdil nasilja nad pacienti, a ugotovil več pomanjkljivosti - Slovenski hokejisti z zmago nad Japonsko korak bližje uvrstitvi v elitno divizijo

Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ... Na presenečenje mnogih je v sicer pregovorno zadržani Nemčiji z začetkom aprila (2024) začel veljati zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo. Ta omogoča, da jo lahko vsak polnoletni prebivalec povsem legalno kupi ali do tri rastline goji sam doma. Konopljo lahko uporabi tako za samozdravljenje kot tudi za užitek – za tako imenovane rekreativne namene. Če je to storila Nemčija, se mnogi zdaj sprašujejo, ali bi po tej poti morala iti tudi Slovenija. O tem vprašanju v Intelekti debatirajo: zdravnica Mateja Jandl (NIJZ)psihiater doc. dr. Andrej Kastelic (Psihiatrična klinika)raziskovalka in predavateljica doc. dr. Vera Grebenc (Fakulteta za socialno delo)pravnica Varja Holec in Julija Vita Glas (Mladinska zveza Brez izgovora) V Sloveniji je, tako kot tudi v Nemčiji in drugih državah, konoplja oziroma marihuana ali trava najbolj razširjena prepovedana droga. Pripravlja Iztok Konc. Konoplja: droga, zdravilo ali posel: https://365.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174987378

10 mesecev potem, ko so v javnost prišle obtožbe o nasilju v Psihiatrični kliniki Ljubljana, nadzori še vedno potekajo ali pa ne ugotavljajo nepravilnosti. Kaj se dejansko dogaja v Polju? V oddajo smo povabili tudi eneralnega direktorja zavoda psihiatrične klinike, prof. dr. Bojana Zalarja, ki pa je gostovanje v oddaji tik pred zdajci odpovedal. Sogovrniki: predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter predstavnica zdravstva v Državnem svetu Monika Ažman novinarka N1 Barbara Smajila aktivist na področju duševnega zdravja Tone Vrhovnik Sraka uporabnik psihiatrije Joc Podlesnik psihiatrinja dr. Vesna Švab

"Plezanje zasede veliko kognitivnega prostora," pripoveduje Mina Markovič, ena naših najuspešnejših športnih plezalk, ki jo zanimajo tudi možgani in psihologija. Nič čudnega torej, da se je po končani karieri vrhunske športnice posvetila študiju biopsihologije. Še vedno pa tudi pleza. V tem športu vidi veliko vzporednic z življenjem, naše možgane pa bo med drugim odpeljala tudi v plezalno smer zahtevnosti 9a in jih soočila s strahom pred višino in padci. Na Enoti za psihoterapijo Psihiatrične klinike UKC Ljubljana smo pri prof. dr. Borutu Škodlarju preverili, kako učinkovita je lahko balvanska oz. plezalna terapija pri zdravljenju depresije. Pripravlja Mojca Delač.

Stara je 22 let. Dvakrat je bila hospitalizirana na zaprtem oddelku Psihiatrične klinike Ljubljana. Dvakrat si je poskušala vzeti življenje. Občutek ima, da ji nekdo sledi, da jo nekdo opazuje. Ves čas sliši glasbo, kdaj glasove. Do nedavnega je stroka njeno stanje označevala za anksioznost. Nihče ji ni verjel. Bila je brez prijateljev, zaupnikov, pomoči.Pa je pogumna. Vsak dan je boj, a ona gre. Naprej. Študira, jemlje zdravila, hodi na terapije. In želi o tem (javno) govoriti, da drugi s podobnimi težavami ne bi bili tako osamljeni, kot je bila sama. Govoriva o tem, kako je imeti shizoefektivno motnjo (shizofrenija in bipolarna motnja). Kako je biti na zaprtem oddelku pred osemnajstim. Kako je, ko doma in v šoli tvoje stanje ignorirajo. Kako je, če ves čas kričiš, pa te nihče ne sliši. In kako je, če se vsak dan poskušaš spraviti s svojimi lastnimi mislimi. Dekletina poezija: Krvava pod kožo, ista kot ti, razlika med nama v glavi tiči. Če tudi misliš, da sem spaka, to zna biti napaka, saj ljubezen na tem svetu me obdaja, če ta sploh obstaja. Vso upanje bi razdelila, te v svoje misli povabila, da bi se razumela, mogoče skupaj bi uspela.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Župani posavskih občin želijo biti vključeni v načrtovanje projekta NEK 2. - Zakaj se je podražilo ogrevanje v Mariboru, če se je cena plina znižala? - V Postojni dodatna proga mestnega avtobusa, v Izoli nad zlorabe dovolilnic za parkiranje. - Mladi navdušenci nad robotiko s Ptuja bi se radi udeležili svetovnega prvenstva, a šola nima dovolj denarja.

V Gazi je nujna takojšnja humanitarna prekinitev spopadov, je na konferenci za pomoč Gazi v Parizu danes poudaril premier Robert Golob. Ostro je obsodil napad Hamasa na Izrael pred več kot enim mesecem, a opozoril tudi na nesorazmernost izraelskega odgovora. V oddaji tudi: - Knovs v zvezi s postopkom aretacije domnevnih ruskih vohunov povabil na pogovor tudi predsednika vlade - Sodniki od vlade zahtevajo uresničitev ustavne odločbe o zvišanju plač. - Novi svet ljubljanske Psihiatrične klinike poslovodstvu naročil poročilo o domnevnem nasilju

Pred dvema tednoma so bila v javnosti objavljena pričevanja o nasilju nad bolniki na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Vodstvo klinike je obtožbe zanikalo. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po tem direktorja klinike Bojana Zalarja pozval k odstopu. Zaradi Zalarjeve komunikacije in drugih okoliščin je vlada zamenjala svojih pet članov v svetu zavoda. Po dosedanjih informacijah se sistemski nadzor v kliniki, ki bi ugotovil, kaj je res in kaj ne, še ni začel. Minister je bil v ponedeljek znova zelo kritičen do sedanjega vodstva in opozoril, da ima zgodba "neslutene razsežnosti". Omenil je celo načrtno ustrahovanje. Ob tem se v javnosti pojavlja politizacija dogajanja. Ustvarja se tudi vtis, da ima dogajanje neko finančno ozadje. Z vodjo enote za psihoterapijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Borutom Škodlarjem se je pogovarjala Darja Groznik.

Za našo državo je na mednarodnem parketu sanjski teden. Podpora za sedež v varnostnem sedežu OZN je segla prek geopolitičnih delitev, pridobili smo tudi zaupanje številnih držav, s katerimi doslej nismo imeli veliko stikov. Naša diplomacija je dobila prepričljiv mandat za delovanje, ki jo zavezuje k tenkočutnemu in premišljenemu delu. Eden ključnih izzivov Varnostnega sveta bo brez dvoma ostala vojna v Ukrajini. Sprašujemo se o srhljivih humanitarnih in ekoloških posledicah zrušitve jezu na Dnepru in možnih motivih za to zločinsko dejanje. Doma pa v ospredju pozornosti ostaja zdravstvo. Ali gre v zgodbi s Psihiatrično kliniko res za iskreno prizadevanje za izboljšanje zdravljenja duševnih bolezni in odnosa do bolnikov ali zgolj za manever v bitki za prevlado in kadrovski vrtiljak? Z zanimanjem pa spremljamo tudi oblikovanje novih organov na RTV Slovenija. Kritični pregled tedna ta petek z Zdenko Bakalar.

Potem ko svet zavoda ljubljanske Psihiatrične klinike včeraj ni ukrepal in razrešil generalnega direktorja Bojana Zalarja zaradi očitkov o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov, je vlada danes zamenjala vseh 5 predstavnikov ustanovitelja v svetu zavoda. Minister Danijel Bešič Loredan je direktorja klinike pozval k takojšnjemu odstopu. V nasprotnem primeru ga bo razrešil novi svet zavoda. V oddaji tudi: - Obrambni minister Šarec: Pogodbena kazen za odstop od nakupa boxerjev bo stala 4,15 milijona evrov - Analize za smotrnost vzpostavitve letalskega prevoznika strateškim partnerjem se nadaljuje - V Hersonski oblasti v Ukrajini po porušenju jezu na reki Dneper pod vodo približno 600 kvadratnih kilometrov

Vlada je zamenjala svoje predstavnike v svetu ljubljanske psihiatrične klinike in s tem odprla pot menjavi direktorja klinike Bojana Zalarja. Pristojni minister Daniel Bešič Loredan ga je sicer danes pozval k odstopu. Če bo ugotovljeno, da sem storil strokovne napake, bom odšel sam, v odzivu na poziv odgovarja Zalar. Vlada je ob razmerah na ljubljanski psihiatrični kliniki govorila tudi o zdravstveni reformi. Drugi poudarki oddaje: - Razpis za predsednika in dva člana nove uprave RTV bo objavljen jutri - Notranji minister Poklukar: Slovenija podpira solidarnostni mehanizem v okviru predloga o upravljanju migracij - Italijanska premierka Meloni po pogovorih z nemškim kanclerjem Scholzem napovedala skupno strategijo uvoza kvalificirane delovne sile iz izbranih tretjih držav

Vlada je z menjavo svojih predstavnikov v svetu ljubljanske psihiatrične klinike odprla pot menjavi direktorja klinike Bojana Zalarja. Razrešeni člani sveta ministru Bešiču Loredanu očitajo, da je med pojasnjevanjem razlogov za njihovo razrešitev podajal neresnične in zavajajoče navedbe. Druge teme: - Vlada je sprejela predlog zakona o digitalizaciji zdravstva - Svet RTV Slovenija potrdil razpis za predsednika in dva člana nove uprave - Notranji ministri Unije vendarle dosegli dogovor o ključnih uredbah migracijskega pakta

Člani sveta ljubljanske psihiatrične klinike ne predlagajo razrešitve generalnega direktorja Bojana Zalarja in v celoti podpirajo vodstvo klinike, so sporočili po današnij seji sveta zavoda, na kateri so obravnavali očitke o domnevnem nasilju na kliniki. Zalar se je danes opravičil za izjave glede žrtev spolnih napadov, s katerimi je sprožil številne kritike. Druge teme: - Turški predsednik Erdogan predlaga mednarodno preiskavo uničenja jezu Kahovka - Banka Slovenije z julijem rahlja pogoje kreditiranja - Letošnji dobitnik nagrade vilenica madžarski pesnik Otto Tolnai

Na ljubljanski psihiatrični kliniki svet zavoda razpravlja o domnevnem nasilju in neprimernem odnosu zaposlenih do bolnikov. Ni znano, ali bo med temi tudi zahteva po razrešitvi dolgoletnega direktorja klinike Bojana Zalarja. Ta je z včerajšnjo sporno izjavo glede žrtev spolnih napadov sprožil novo ogorčenje, toda danes se je opravičil za izrečeno in dejal, da je bila izjava iztrgana iz konteksta. Ostali poudarki oddaje: Turški predsednik Erdogan Moskvi in Kijevu predlaga ustanovitev mednarodne komisije za preiskavo uničenja jezu Kahovka Obrambno ministrstvo z novimi pogodbami krepi domačo obrambno industrijo Prosilci za azil ob grožnjah z vrnitvijo na Hrvaško opozarjajo: Vračajo na tja, kjer so nas obravnavali kot živali, ne kot ljudi.

Zahtevali bomo zunanji nadzor na ljubljanski psihiatrični kliniki, je danes zatrdil minister za zdravje Danijel Bešić Loredan ter dejal, da bodo ostro obsodili vse dokazano nasilje. Odmevna medijska zgodba o domnevnem nasilju nad bolniki na kliniki ima po besedah njenega direktorja Bojana Zalarja trhle temelje. Druge teme: - Tik pred glasovanjem za nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov slovenski diplomati izpostavljajo svetle točke projekta - Vrstijo se obsodbe razstrelitve jezu Nova Kahovka; tako Nato kot Bruselj s prstom kažeta na Rusijo - Novi Svet RTV napoveduje pregled in nadzor vseh tekočih poslov sedanjega vodstva ter zahteva razveljavitev razpisa o merjenju gledanosti, poslušanosti in branosti

V teh dneh so javnost vznemirila pričevanja o nasilju nad uporabniki v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Interni strokovni nadzori niso ugotovili nepravilnosti, na Ministrstvu za zdravje pa so se odzvali zgolj s pisnimi pojasnili, da obsojajo vsakršno obliko nasilja v zdravstvenih ustanovah. Primer so predali Uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki naj bi v tem trenutku pripravljal gradivo za odločanje o uvedbi sistemskega nadzora, ki bo presojal tako organizacijski kot tudi strokovni del delovanja Psihiatrične klinike. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi veljalo razmisliti o koreniti spremembi institucionaliziranega psihiatričnega zdravljenja in namesto oblike, ki je v veljavi pri nas, uvesti sodobne pristope, ki jih izvajajo ponekod v tujini. V tokratni Intelekti bomo poiskali odgovore na probleme v slovenski psihiatriji, ki so se tako dramatično razgalili ob zadnjih medijskih poročanjih. Gostje: - prof.dr.Darja Zaviršek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - izr.prof.dr. Vito Flaker, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani - Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej! - Andraž Rožman, novinar in pisatelj

Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimoSam je bil do zdaj desetkrat sprejet na obravnavo in zdravljenje v to zdravstveno ustanovo. »Če si pripravljen sprejeti zdravljenje, se ne zgodi nič hudega; če pa nisi pripravljen, prav tako ni nič hudega, vendar pa zdravljenje traja nekoliko dlje.« Jaka Tomc o izkušnji z duševno boleznijo – bipolarno motnjo – in s sprejemom ter zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici odkrito govori in piše. Več boste izvedeli v Ultrazvoku. Jako Tomca je na pogovor v radijski studio povabil Iztok Konc. Foto: Mankica Kranjec  Jaka Tomc v oddaji Med štirimi stenami  

Tokrat je bila Naša gostja Metoda Vidmar Vengust – zdravnica, specialistka psihiatrije. Terapevtsko znanje je med drugim poglabljala s spoznanji vedenjsko-kognitivne terapije. V psihiatrični bolnišnici Vojnik je zaposlena od začetka svoje poklicne poti, vmes pa je deset let delala kot psihiatrinja v zasebni ambulanti. Opravljala je tudi delo strokovne direktorice Psihiatrične bolnišnice Vojnik.Aktivno je predajala znanje na temo anksiozno-depresivnih stanj in psihotičnih motenj in bila tudi aktivna pri osveščanju strokovne in laične javnosti o depresiji in preprečevanju samomora.Lani je pri založbi Chiara, v zbirki Osebno izdala knjigo Drevesa govorijo, ki jih je podnaslovila Zdravilne zgodbe. V pogovoru boste spoznali tenkočutno avtorico, ki so ji pri 48 letih postavili diagnozo multipla skleroza in zgodbe v knjigi govorijo tudi o soočenju z njo.

Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Lani so tako slovenski zdravniki napisali 622.000 receptov za antidepresive, kar je 1.680.000 škatlic. Psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Psihiatrična klinika Ljubljana) opaža, da je jemanje antidepresivov vedno manjši tabu. Nekatere zmote in prepričanja pa še kar vztrajajo.Kakšne so pa vaše izkušnje?Zaradi psihičnih težav vse več ljudi poišče strokovno pomoč. Lani so tako slovenski zdravniki napisali 622.000 receptov za antidepresive, kar je 1.680.000 škatlic. Psihiater prof. dr. Peter Pregelj (Psihiatrična klinika Ljubljana) opaža, da je jemanje antidepresivov vse manjši tabu. Nekatere zmote in prepričanja pa še kar vztrajajo.

Tesnoba in depresija sta vedno bolj pogosti spremljevalki naših življenj. Tudi psihiater prof. dr. Peter Pregelj s Psihiatrične klinike v Ljubljani opaža, da je jemanje antidepresivov manj obremenjeno s predsodki, kot je bilo. Zaradi psihičnih težav vedno več ljudi poišče strokovno pomoč. Prvo leto epidemije, leta 2020, so slovenski zdravniki napisali 645.000 receptov za antidepresive, kar je skoraj 1.650.000 škatlic. Podatke za leto 2021 bo Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil marca. Psihiater Peter Pregelj bo v Ultrazvoku odgovoril na pogosta vprašanja o antidepresivih in pojasnil najbolj trdovratne zmote o njihovem delovanju. Oddajo je pripravil Iztok Konc.

Strah je čustvo, ki ga pozna vsak. Pri fobijah oz. anksioznih motnjah pa gre za psihične težave in simptome, ki človeka ohromijo oz. omejujejo v življenju. Strah te vrste je pretiran, iracionalen in osebe, ki ga imajo, se zvedajo, da je tako. Pogosto je pri fobiji prisoten tudi strah pred samo epizodo. Ta je lahko tako močan, da se bolniki že vnaprej izogibajo prostorom ali objektom, ki ga ponavadi sprožijo. A to je kratkotrajna rešitev. Kako prepoznamo fobije in na kakšne načine jih zdravimo, pove dr. Bojana Avguštin Avčin, psihiatrinja s Psihiatrične klinike Ljubljana.

Zdravljenje z antidepresivi – da ali ne? »Pomisleki ob začetku jemanja antidepresivov so dostikrat prisotni,« pravi psihiatrinja doc. dr. Brigita Novak Šarotar s Centra za mentalno zdravje Psihiatrične klinike v Ljubljani. »Cilj terapije je, da se nazaj vzpostavi funkcioniranje in primeren čustveni odziv.« Antidepresivi so zelo varna zdravila; varnejši so od uspaval in pomirjeval. Res pa je, da ne začnejo učinkovati takoj, njihov učinek se namreč običajno pojavi po treh ali štirih tednih jemanja. Mnogi imajo do antidepresivov predsodke, nekateri pa v njih iščejo rešitev in dr. Novak Šarotar kar sami prosijo, naj jih predpiše. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.

Avtizem je kompleksna nevrološka razvojna motnja. Ljudje z avtizmom imajo največji primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije. Po navadi se težko sporazumevajo z drugimi, imajo težave v socialnih odnosih, težko predvidijo stvari ali izluščijo bistvo iz povedanega. Kako pravilno prepoznati potrebe otroka in mladostnika z avtizmom v različnih starostnih obdobjih ter kakšne težave imajo odrasli z avtizmom v vsakdanjem življenju? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo specialistka klinične psihologije s Psihiatrične klinike v Ljubljani Aleksandra Jeličič.

Kdaj se pitje alkohola sprevrže v alkoholizem? Ta odvisnost od legalne droge, kar lahko predstavlja alkohol, močno poseže v zdravje posameznika, velikokrat so posledice nepopravljive, pa tudi v življenje družine. V času koronavirusa smo ujeti med štiri stene naših domov. To povzroča dodatne stiske in tesnobna občutja. Ali epidemija vpliva na zasvojenost z alkoholom - jo manjša ali veča? O tem voditeljica Darja Groznik in gostje: - dr. Mirjana Radovanović, predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola, Psihiatrična klinika Ljubljana, - dr. Anja Andrejč, psihologinja iz CSD Pomurje, enota Ljutomer, - Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA na NIJZ, - Alja iz Društva anonimni alkoholiki.

Predpisana zdravila večina uživa skrbno in dosledno, dokler je jemanje potrebno. Nekateri pa odmerke prilagajajo brez zdravnikovega vedenja in zdravila zlorabljajo. Kaj storiti, če se razvije odvisnost od pomirjeval in uspaval ali zdravil za zdravljenje bolečin? O odvisnosti od zdravil bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Mirjana Radovanovič, specialistka psihiatrije s Psihiatrične klinike v Ljubljani. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, svoje vprašanje zapišite v obrazec na naši spletni strani ali pokličite med oddajo.

Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.

V tokratni oddaji smo se posvetili težavam z alkoholizmom. Kako se lotiti boja s to odvisnostjo, kako biti v oporo kot družinski član in kako nam na pomoč prihajajo različne ustanove in organizacije? V našem studiu smo gostili vodjo oddelka s Psihiatrične klinike v Idriji Janja Milič.

V tokratni oddaji smo govorili o motnjah hranjenja. Ko deklice začnejo odraščati in dobivati ženske obline, se marsikatera ne more sprijazniti s tem. Hujšanje je proces, ki poteka na skrivaj in ga starši dostikrat dolgo ne opazijo. Kako pomembna je podpora in kako poteka zdravljenje anoreksije, smo vprašali sogovornico dr. Karin Sernec z Enote za zdravljenje motenj hranjenja na Psihiatrični kliniki v Ljubljani.

V družbi načeloma velja, da alkohol odžene skrbi in izboljša razpoloženje, vendar kratkoročno seveda. Potem sta naš genski zapis in okolica dva dejavnika, ki najbolj odločata o tem, ali bomo čez čas razvili odvisnost od alkohola. In redki so primeri, ko se nekdo sam poda na pot zdravljenja. Gostja: Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Psihiatrične klinike v Ljubljani.

Za tiste, ki imajo težave z alkoholom, je čas epidemije in karantene lahko velika skušnjava, lahko pa tudi upanje in priložnost. »Znašli smo se v težkem in nepredvidljivem obdobju, v katerem alkohol lahko zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje,« opozarja psihiatrinja Janja Milič iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Psihologinja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ji pritrjuje. »Reševanje stisk z alkoholom lahko na dolgi rok vodi v še večje težave.« Kam se lahko v stiski obrnete po pomoč, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay

Možgani so sestavljeni iz skoraj sto milijard živčnih celic. In ko so naši nevroni v odnosu z nevroni drugega človeka, je aktiviran cel spekter omrežij v možganih. Na valovih odnosov se znajdemo zelo različno, včasih smo veseli, še večkrat razočarani. Socialna zavrnitev se v možganih dotakne istih področij kot fizična bolečina. Razviti normalen in zdrav odnos je zelo težko, kakovostni odnosi od nas zahtevajo, da si vzamemo čas. Tega pa nam kronično primanjkuje. Od kakovosti odnosov je zelo odvisno naše psihofizično zdravje, v sodobni tržno usmerjeni družbi je vse bolj prisoten tudi “kult” izgorelosti. Iz katerih zdravih izhodišč lahko razvijemo kakovostne odnose in dobro psihofizično počutje? V razpravi sodelujeta specialistka psihiatrije Breda Jelen Sobočan in predstojnik centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, prof. dr. Borut Škodlar. Serijo oddaj Možgani na Frekvenci X : Na valovih odnosov pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.

Možgani so sestavljeni iz skoraj sto milijard živčnih celic. In ko so naši nevroni v odnosu z nevroni drugega človeka, je aktiviran cel spekter omrežij v možganih. Na valovih odnosov se znajdemo zelo različno, včasih smo veseli, še večkrat razočarani. Socialna zavrnitev se v možganih dotakne istih področij kot fizična bolečina. Razviti normalen in zdrav odnos je zelo težko, kakovostni odnosi od nas zahtevajo, da si vzamemo čas. Tega pa nam kronično primanjkuje. Od kakovosti odnosov je zelo odvisno naše psihofizično zdravje, v sodobni tržno usmerjeni družbi je vse bolj prisoten tudi “kult” izgorelosti. Iz katerih zdravih izhodišč lahko razvijemo kakovostne odnose in dobro psihofizično počutje? V uvodni razpravi tridelne serije Možgani na Frekvenci X sodelujeta specialistka psihiatrije Breda Jelen Sobočan in predstojnik centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, prof. dr. Borut Škodlar. Avtorja: Mojca Delač in Luka Hvalc

Depresija ne izbira; prizadene lahko vsakogar izmed nas. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo vsaj enkrat v življenju zboli kar vsak šesti človek. Blage depresije lahko izzvenijo same, pri hujših oblikah pa je treba poiskati ustrezno pomoč. Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila – antidepresive. Prav odkritje slovenskih raziskovalcev na široko odpira pot novim antidepresivom, ki delujejo veliko hitreje od teh, ki jih zdravniki predpisujejo zdaj. Olajšanje nekaterih simptomov se namreč pokaže že vsega dve uri po zaužitju. Podrobneje v oddaji Ultrazvok akad. prof. dr. Robert Zorec iz Medicinske fakultete v Ljubljani, psihiatrinja dr. Lea Žmuc Veranič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in Iztok Konc. Foto: MMC RTV SLO

Damijan Perne je psihiater in psihoterapevt, predstojnik Centra za psihiatrijo ljubljanske Psihiatrične klinike, večkrat nagrajen ljubiteljski igralec ter član Šentjakobskega gledališča.

Zanj radi rečejo, da je eden največjih strokovnjakov za psihodramo v tem delu Evrope, a sam na to pravi, da psihiatrija in psihoterapija nista kot tek na 200 metrov, da bi vedeli, kdo je najhitrejši. Iz rojstnega Beograda ga je pot pripeljala v precej manjšo Idrijo, kjer je našel čas za pisanje pred kratkim izdane knjige Psihodrama, Sprememba skozi akcijo, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku o psihodrami. Čeprav se je slovenščino učil že pred prihodom v Slovenijo, pa se med sodelavci z idrijskim narečjem v Psihiatrični bolnišnici Idrija najprej ni najbolje znašel.

ZDA so trenutno sredi ene največjih epidemij uporabe predpisanih opioidov in se srečujejo z vrsto novih izzivov, med katerimi je predvsem velika umrljivost zaradi predoziranja. Zaradi prevelikega predpisovanja protibolečinskih zdravil skoraj desetletje nazaj, naj bi posledično postalo odvisnih več kot dva milijona Američanov. Številni med njimi so se, ko so ostali brez receptov oziroma so njihovo predpisovanje zaostrili, zatekli k heroinu, ki je tudi cenejši. V tokratni Intelekti bomo iskali vzroke za epidemijo opioidov, ki gre z roko v roki tudi z zatonom termoelektrarn na premog, ki so dajala delo več deset tisočim in posledično revščino za tisoče družin in posameznikov. Ena najbolj prizadetih zveznih držav je premogovniška Zahodna Virginija, z največjim deležem smrti zaradi prevelikih odmerkov in novorojenčkov, ki se že rodijo kot odvisniki. Z nami bodo gostje: asistentka doktorica Nuša Šegrec, specialistka psihiatrije s Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, profesor doktor Bogomil Ferfila, strokovnjak za ameriške in svetovne študije s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Milan Krek, zdravnik, specialist javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Kam nas pelje hiter tempo življenja in izzivi današnjega časa? Ko smo mirni in v stiku sami s sabo, se lahko povežemo z ljudmi, okolico. Ko se naučimo čutit sebe in se poslušat, ne preživljamo dni več samo zato ker nam je življenje dano, ampak uživamo v trenutku. Z dvema doktoricama, in po naključju sta obe Tini, smo razpredale o izzivih današnjega časa, meditaciji in logosintezi, delu na sebi, o tem kaj nam pomenii sreča in kaj sploh je uspeh. Tina Bončina, dr.med., psihoterapevt,je končala študij transakcijske analize pri dr. Zoranu Milivojeviću in znanje nadgrajevala tudi na podiplomskem študiju psihoterapije na Katedri za psihoterapijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Je prva slovenska terapevtka logosinteze, izobraževanje je končala pri dr. Willemu Lammersu. Po študiju medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je opravila sekundariat na Kliničnem centru in nato sedem let delala na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Kot direktorica Zavoda Psihofiza opravlja individualno in partnersko terapijo ter terapijo otrok in mladostnikov. Vodi tudi delavnice in izobraževanja z različnih področij mentalnega zdravja. V slovenščino je prevedla knjigo dr. Zorana Milivojevića: Igre, ki jih igrajo narkomani (2013), ki je izšla pri založbi Modrijan. Dr. Tina Košir je doktorica filozofije. V okviru doktorskega študija je proučevala indijske filozofijo in religijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je tudi dolgoletna praktikantka in učiteljica joge in meditacije. Vodi tečaje Joga – pot navznoter in pripravlja poljudna predavanja o zgodovini, filozofiji in kulturi joge.