Podcasts about vsi

Play Episode Listen Later Aug 10, 2026 8:51

Piše Vid Bešter, bere Jure Franko. Borut Kraševec nam že na prvih straneh svojega drugega romana Dan spomina daje vedeti, da meri visoko. Vse bo stalo, kot je treba, napove, ko pred nami metodično in kot po pravilu razlaga elemente romana … Prav vse, kar položi pred nas, podaja kakšno informacijo ali pa draži s še neznanim razpletom. Nič ni odveč ‒ in vse je polno sladkih bralskih obetov! Še največja draž za bralca pa je morda prav vprašanje, ali bo roman v svoji ambiciji uspel? Ali bo čehovovska pištola ustrelila? Dan spomina se dogaja v poznih tridesetih letih 20. stoletja. Prvi del v podeželski graščini, ki je že videla boljše čase, drugi pa v Ljubljani. Osrednji lik je Dušan ‒ bivši primorski zdravnik, ki je pred fašizmom zbežal v Jugoslavijo. Službo dramaturga in prevajalca mu je preskrbel tast, stanovanje na Rimski ulici tašča, preglavice pa mu povzroča žena Lili, ki ni le bolj literarno nadarjena od njega, ampak je tudi alkoholičarka. Prav to je povod, da se Dušan na začetku romana odpravi v odročno graščino Lilijine sestrične Eme, kjer se pred posledicami svoje finančne nesposobnosti skriva njegov tast Tine. Zasnova je torej zavestno klasična: liki se ‒ tako ali drugače ‒ zberejo v od sveta malce oddaljenem salonu, kjer bodo njihovih odnosi dani na preizkušnjo in ogled. Ali pa bo morda kdo umorjen? Poleg Dušana in njegovega tasta so med obiskovalci in gosti graščine še en primorski begunec, komunist in tihotapec Dino, kapitalist Kraljič, ki snubi gospodarico, ter njena sestra, propadla pianistka Karmina, ki se je vrnila z Dunaja. Kmalu se jim pridružita še Lili in njena mama Vida, premožna in ugledna ljubljanska gospodarstvenica. Vsak ima seveda kakšno umazano skrivnost ali kak nečasten up, ki ga skriva pred drugimi, pred sabo in pred nami. Pripovedovalec je tretjeoseben, a ne povsem odkrit. Malo zato, ker vedno privzema perspektivo kakega lika, predvsem pa, ker rad kaj zamolči. Sprva si bralec marsikaj obeta: toliko namigov in skrivnosti je vsepovsod! Seksualnost na primer ni prav nič prikrita, pogosto je nazorno opisana ‒ a aferici, ki si jo privoščita od žene odtujeni Dušan in od nacističnega moža ločena Karmina, nismo neposredno priče. Tudi druge bolj ali manj hvalevredne strasti, misli in dejanja so včasih odkrito priznana, drugič pa nanje le namigujejo besede ali okoliščine. Kraševcu je očitno všeč, če nas za trenutek zmede s spremembo pripovedne ravni, perspektive ali časovnim preskokom. Besede, misli in podobe s konca enega poglavja pogosto odzvanjajo v začetku naslednjega, nakar se izkaže, da se pripoved pravzaprav nadaljuje nekje drugje. Podobno se znotraj poglavij stapljajo in rimajo sanje z budnostjo in spomini s sedanjostjo likov. Morda bi se komu lahko zazdelo, da pisatelj ni vešč svoje obrti, a je očitno, da bralce namerno mede ‒ saj je sicer zelo pozoren, da nam nudi oporo in nas vztrajno opozarja na čas in kraj dogajanja, na relevantne podatke iz biografije likov ter odnose med njimi. Tudi to bi utegnil kdo kritizirati, češ da pisatelj bralca preveč previdno vodi za roko. Sam bi mu raje poočital, da se morda vseeno malo preveč postavlja z obvladovanjem pripovedniških trikov. Že kar nekoliko objesten je, ko nam vedno znova prikazuje, da zlahka in z eleganco upošteva in krši vsa pravila klasične romaneskne pripovedi. Seveda ima roman Dan spomina temu primerno visokoleteče vsebinske ambicije. Številne omembe in namigi na klasično književnost ‒ še posebej izstopata Balzac in Čehov ‒ je treba morda razumeti kot naznanitev merila, s katerim naj bralci roman ocenjujemo. Tematsko je roman precej širok. Varanja in skrite strasti se dogajajo na apokaliptični kulisi španske državljanske vojne, fašizma in anšlusa. Osrednja tema pa je Dušanovo izogibanje vedno bolj vsiljivemu svetu ‒ njegovo umikanje v zasebnost in vztrajanje, da hoče biti umetnik. Odlašanja in izmikanja je v romanu zelo veliko. Ves čas čakamo, da se bodo karte premešale … pa se kar nekako ne. Vsaj ne zares. Samo skoraj. Kolikor bližje smo koncu, očitneje je, da bo ta skoraj tudi ostal tematsko središče romana. Kraševec svojim likom ni posebno naklonjen. Vsi po vrsti so neprijetni, v kakšnem trenutku celo odurni ljudje. Še najhuje je z Lili in Dušanom. Lili je na začetku romana alkoholičarka, v drugi polovici pa telesno poškodovana in duševno strta. Kadar je opisana, prevladuje nelagodna, odbijajoča fizičnost. Predstavljena je skoraj kot stereotip ženske: samo telo in afekt. Dušan ni na drugi strani nič boljši ‒ njega sta sama duševnost in intelekt. Ta preizrazita duševnost si zamišlja na primer Lilijin umor in se izprijeno veseli njene nesreče in pohabljenosti, ker mu je končno omogočila pisati. V romanu je ustvarjalnost mogoča samo za ceno izrabe in morda celo zlorabe človekovega trpljenja in nesreče ‒ še najbolj lastnega. Ne le za Dušana, to verjamejo tudi drugi liki. Lilijin veliki talent je na primer plačan s ceno otroških in mladostnih bolj ali in manj prostovoljnih srečevanj s spolnostjo. Taka teorija ustvarjalnosti zveni nekoliko zastarelo, zastavlja pa tudi vprašanje, ali vanjo verjamejo le liki ali jo predpostavlja tudi roman. Podobno se moramo vprašati tudi glede Dušanove apolitičnosti ‒ njegovega skrivanja pred svetom in zavračanja pozivov k dejanju. Roman se konča na točki, ki daje slutiti, da to izogibanje ne bo moglo trajati večno. Čas se izteka ‒ vojna je navsezadnje vse bliže. Toda kakšno stališče ima Dan spomina do Dušanove neodločnosti in grozeče odločitve? Na zadnji strani se zdi, da se je roman končal prehitro ‒ še preden bi se usode dovršile, napetosti razrešile, odločitve sprejele. K občutku nezaključenosti doda še to, da se uvodno poglavje ‒ ki je pravzaprav bolj nekakšna magično-realistična črtica ‒ ne stakne z ničemer konkretnim v romanu. Tako na koncu deluje kot še ena nerazrešena skrivnost, o pomenu katere lahko z več ali manj užitka le ugibamo. Avtor bi se utegnil zagovarjati, da je roman takšen, ker je takšno pač življenje, ki mu je želel ostati zvest. Da je bila tudi pištola, ko je nazadnje ustrelila, nabita s slepimi naboji, v rokah pa jo je imela skoraj slepa Lili, ki ni mogla niti dobro nameriti … Strel, ki smo ga nestrpno čakali in pred njim trepetali, je bil strel v prazno. Takšna pa so pravzaprav tudi prizadevanja in življenja likov in se bodo tako tudi še in še nadaljevala … Vendar pa po drugi strani roman Dan spomina ves čas vztraja, da življenje, dejavnost in politika nimajo enakih pravil kot umetnost, kot literatura. Pisatelj ima torej nekoliko bolj omejene izbire in možnosti kot življenje. Ni pomembno samo, ali pištola ustreli ali ne ustreli ‒ pomembno je tudi, da zadene.

toda pi dino tak malo lili samo taka balzac slu ves kadar tako prav prvi tudi eme podobno vse kra vsi ljubljani morda vsak seveda odla vendar borut kmalu vsaj besede avtor dunaja osrednja osrednji pisatelj karmina kolikor jure franko

Zprávy ČRo Olomouc: Školy na Jesenicku poničené povodní nejsou po dvou letech opravené. Děti budou chodit do náhradních…

Olomouc

Play Episode Listen Later Aug 6, 2026 2:30

Obě zařízení tak budou i nadále potřebovat využívat takzvané modulární školy. V České Vsi jim ale pronájem a financování platí pouze do konce srpna.

ob poni budou nejsou vsi olomouc jesenicku

Kot lilije na polju

Duhovna misel

Play Episode Listen Later Aug 5, 2026 2:45

»Ne skrbite za življenje. Z zaskrbljenostjo ne morete podaljšati svojega življenja. Pomislite na lilije, kako rastejo. Ne delajo in ne predejo in vendar so oblečene lepše kot kralji. Iščite njegovo kraljestvo in vse vam bo navrženo.« (prim. Lk 12,22-31) Vsi iščemo zadovoljstvo, srečo in varnost ...

lk vsi

Lenart Zajc: Kolesca harmonije

Play Episode Listen Later Jul 27, 2026 6:37

Piše Blaž Kavšek, bere Igor Velše Kolesca harmonije so prvi roman Lenarta Zajca po trilogiji Odred, v kateri se je literarno spopadel s kompleksnostmi druge svetovne vojne in njenih posledic na Slovenskem. Novi roman je spet bolj fantastičen in formalno bolj igriv. Gre za literarno delo, ki ga umerjajo konvencije in narativne možnosti, značilne za zgodbe o potovanju v času. V to shemo je vpeta kriminalka, ki zaradi časovnega preskakovanja na skrajnih koncih prehaja v alternativno zgodovino in distopijo. Roman je po eni strani izrazito zavezan temu, da bi bralca kratkočasil, po drugi strani pa se zdi, da se projekt popolne predanosti temu plemenitemu cilju ustraši. Mestoma marvelovska fizika ter tarantinovski prijemi so dobrodošli elementi romana. Klišejski liki, kot so zlobnež z velikim maternim znamenjem na obrazu, telesno majhna, vendar srdita in privlačna detektivka, nekdanji član britanskih specialnih enot, zapiti slavni literat in švicarski milijonar, so zadovoljivo spretno vpeti v zgodbo. Zabavno in pomirjujoče jih je prepoznavati kot potomce likov iz starejših romanov, filmov in televizijskih serij. Detektivka Eli na neki točki presenetljivo na dolgo monološko povzame dogajanje v grozljivki Idila režiserja Tomaža Gorkiča iz leta 2015. Sama pri sebi ugotavlja, da »tako originalnega in geografsko determiniranega kriminalnega motiva« ni zasledila nikjer drugod. Zdi se, da se pisatelj z njo strinja, in bi bil, če bi šlo, z veseljem umeščen v isto, mlado in vznemirljivo slovensko žanrsko tradicijo. V romanu je za to dovolj kvalitetnega in celo inovativnega nasilja. Še več je seksa, ki pa je, v primerjavi z nasiljem, pogosto bolj neumesten in neprepričljiv. Časovni trakovi, ki jih sprva spremljamo vsakega posebej, se počasi začnejo prepletati. V prvih poglavjih komaj razumljivi utrinki dobijo v drugi polovici svoje mesto v vedno bolj zapleteni ogrodni pripovedi. Če odštejemo Eli, se ta v največji meri vrti okrog dveh moških, Roka in Dominika. Čeprav so zaradi zmešnjave časovnih trakov identitete likov negotove, bi lahko rekli, da gre v osnovi za človeka, ki sta najbolj formativna dela življenj odživela v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Roman o časovnem preskakovanju in kaosu brezčasja je tako po občutku paradoksno časovno zelo statičen. V opise 80. in 90. let je vloženih veliko nostalgičnih orientacijskih drobtinic, na primer sklicev iz popularne kulture. Prostitutka, ki jo je eden izmed protagonistov pred več kot tremi desetletji najel na Češkem, se primerja z Julio Roberts iz filma Čedno dekle, ki je izšel leta 1990. Isti lik, Rok, se spominja dogodka, ki se je zgodil približno desetletje pred tem. Izvemo, da se je med seksom s svojim dekletom s prijateljem pogovarjal o novem Pobesnelem Maksu. Ta je v slovenske kinematografe prišel v zgodnjih 80. letih. Spomni se na pivo Ležak in tako dalje. Opazno časovno zaznamovan je tudi idiolekt teh moških, kar posledično velja tudi za jezik večine romana. Človeka, ki sta hlastno odživela 80. in 90. leta, govorita o »plavih očkah« in »mikicah«, mlada dekleta so »mule« ali »mladi hudički«, ko jima na hlače pade falafel, rečeta »jebemu«, matra ju »firbec«. Časovni trakovi, ki se ne tičejo tega obdobja oziroma ustreznice sodobnosti, v katero to obdobje zateka, so orisani bolj rokohitrsko. Antika in distopična prihodnost, ki to sodobnost dopolnjujeta, nista dovolj živi, da bi bralec lahko zares občutil njuno nenavadnost. Najzanimivejši in najbolj polnokrvni vidiki romana tako v bistvu niti niso nujno povezani z njegovim znanstvenofantastičnim ustrojem. Element potovanja v času, tematizacija potencialnih sočasnih svetov in identitetni kaos, ki iz vsega tega izhaja, ne delujejo kot zares ključni. Globlje resnice o ljudeh, ki jih znanstvenofantastični literaturi kdaj uspe razkriti s pomočjo svojih postopkov, roman zares poskusi izpovedati šele v zadnji vinjeti, ki pa od registra glavnine odstopa. Tako kvalitetna izpeljava žanrskega literarnega izdelka kot poskus preseganja žanrskih okvirov sta izredno zahtevni nalogi. Romani Raymonda Chandlerja niso fascinantni zgolj zato, ker naj bi presegli žanr. Fascinantni so tudi zaradi tega, ker niso dolgočasni in pretenciozni in ker pričajo o učinkoviti aplikaciji pravil žanra. Zaradi menjave registrov v Kolescih harmonije se zdi, kot da se Zajc ni mogel odločiti, katero pot bi ubral. Preveč ambiciozen je, da bi ustvaril zares sladko kratkočasje, po drugi strani pa tokrat ni bil dovolj spreten, da bi ga presegel. V zadnji vinjeti v romanu z naslovom Ep o gospodarju časa se Dominik, ujet v brezčasju, dokončno razčloveči. Nenavadno se dvigne tudi slog, kombinacija pridevnika in samostalnika »nevidno breme« se denimo spremeni v »breme nevidno«. Vsi intrigantni elementi, ki so doslej usmerjali dogajanje, izginejo, nadomesti pa jih refleksija, ki je prevelika za roman. Občutek zaostruje spremno besedilo urednika Boštjana Narata. Zdi se, da v triler, poln seksa, katan in ju-jitsuja, vsiljuje dimenzijo, v katero se bralcu ob tem romanu ne splača potovati. V drugačnih okoliščinah sicer kvalitetna roman in vinjeta v dotičnem kontekstu izpadeta moteče visokoleteča in morda celo pretenciozna, kar dela škodo tako njima kot sicer kompetentnemu poskusu kratkočasenja bralca.

ob pi element sama rok novi gre dominika tako roka vsi isti slovenskem zaradi preve zdi kli gorki

Odiseja

Play Episode Listen Later Jul 24, 2026 6:15

Britanec Christopher Nolan je eden izmed tehnično najbolj dovršenih avtorjev sodobnega filma. Tudi Odiseja ni brez hib, ki mu jih radi očitamo – montaža zvoka in občasna banalnost dialogov ostajata Nolanovi šibki točki – vseeno pa bi težko našli režiserja, ki bi mu bilo bolj smiselno zaupati tri tisoč let staro klasiko. Homerska epizodna struktura je pisana na kožo človeku, ki je iz nelinearnih zgodb in časovnih zank naredil svoj zaščitni znak. Časovni in pripovedni dimenziji zgodbe dodaja še vizualno moč: zgradil je filmski svet, ki grško antiko po življenjskosti v naši kolektivni domišljiji približa neprimerljivo večkrat upodobljenemu rimskemu cesarstvu. Odiseja v Nolanovi interpretaciji ni zgolj skupek samonanašalnih stilističnih poudarkov in bombastičnosti; v najambicioznejšem projektu svoje kariere režiser svet mita in fantazije prizemlji z realizmom, a ga obenem ne oropa spektakla. Ta preplet pravljičnosti ter skrajno tuzemskega trpljenja odpira prostor za zgodovinske "nedoslednosti" , pa tudi za bogove – ki sicer ostajajo umaknjeni daleč v ozadju. Ateno, ki jo igra Zendaya, lahko razumemo le kot manifestacijo Odisejeve krivde in strahov, ne pa kot resnično intervencijo z Olimpa. Puriste in klasiciste bodo brez dvoma zmotile svoboščine in izpusti, ki si jih je Nolan dovolil v odnosu do predloge. Odpovedal se je tudi daktilskemu heksametru in s tem spevni ritmičnosti grškega epa. Izgubljeno poetičnost na ravni dialoga pa je zato v celoti nadomestil z vizualno in kompozicijsko lepoto. Spomine na trojansko vojno in Odisejevo junaško popotovanje prepleta z zmedeno sedanjostjo izgubljenega, osivelega starca, a pri tem ohranja popolno preglednost nad zgodbo. Že po stanju štrenaste brade Matta Damona se je lahko orientirati, na kateri točki pripovedi smo. Za Nolanovo Odisejo je ključno režiserjevo branje njenega naslovnega junaka. Če je pri Homerju Odisej ne samo pretkan in pogumen, pač pa mestoma tudi prevzeten, mejno aroganten junak, Nolana motiv napuha v resnici ne zanima – to nakazuje že izbira Matta Damona, najbolj nenastopaškega med velikimi zvezdniki. Odisej je zdaj strt, čustveno otopel vojni veteran, ki ga hromita posttravmatska stresna motnja in občutek krivde; ne nazadnje je bil on tisti, ki si je izmislil prevaro s trojanskim konjem. Odiseja tako kar naenkrat ni več prilika o samovšečnem junaku, ki ga morajo bogovi postaviti nazaj na mesto, ki mu pripada, temveč zelo sodobna, eksistencialna psihološka grozljivka o človeku, ki ne zmore prekiniti cikla nasilja in vojne, ki ga je sam pomagal nadaljevati. V tem pogledu je Odiseja vsaj dopolnilo, če že ne nadaljevanje režiserjeve oskarjevske uspešnice Oppenheimer. Vsi vidiki filma, od stiliziranega čustvovanja do razmeroma higieničnega prikaza nasilja in ležernega pogovornega besedišča, so anahronistično prilagojeni našemu času in sodobni senzibiliteti. Težnja, da bi v Drugem vedno videli zrcalni odsev sebe, nam po eni strani sicer približa nek skoraj pozabljeni svet, a po drugi plati takšno racionaliziranje in prečiščevanje tudi splošči vso moralno kompleksnost kulture, ki je v marsičem drugačna od naše. Nam avtor ne zaupa, da bi lahko še naprej dihali z Odisejem, če ga ne bi kastriral v nesporno, anemično bitje? Nihče ni nikoli trdil, da je Nolan subtilen pripovedovalec; njegove svetove zaznamujeta jasna ideološka opredeljenost in določena mera politične popreproščenosti. Ta naivnost, če hočete, se temu filmu lepo prilega. Zelo lahko je potegniti vzporednice med zatonom Itake in sodobnega sveta: družba je na milost in nemilost prepuščena pohlepnim vojnim dobičkarjem, ki so izkoristili pomanjkanje moralno pokončnih posameznikov. Nolan in direktor fotografije Hoyte van Hoytema izvedeta načrtni desant na gledalčeve čute: vsak prizor, od smrdljive klavstrofobije v trebuhu trojanskega konja pa do podivjanega Pozejdonovega maščevanja na odprtem morju, je maksimalistična ponazoritev človekove majhnosti v svetu. Orjaškost peripetije protiutež najde v preprostem sporočilu: edina rešitev za naš razklani, individualizirani svet je v tem, da se nekako spet vrnemo k občutku za skupnost in solidarnost. Odisejo od tipičnega blockbusterja loči predvsem to, da ne klecne pod lastno kolosalnostjo. Nolan se zavestno ni bil pripravljen umakniti od sveta, o katerem pripoveduje, in se skriti v zavetje zelenih platen, posebnih učinkov in studijske sterilnosti. Njegovo priseganje na praktične filmske učinke je več kot samo pretenciozna gesta filmskega purista. Moderne pristope zna z obrtništvom stare šole spojiti na način, ki spominja na čarovnijo filmskega mojstra Raya Harryhausna. Recenzijo je napisala Ana Jurc. Iz oddaje Gremo v kino.

oppenheimer nih moderne zendaya nam iz zelo vsi njegovo gremo drugem

When Back Pain Has a Name: Solving Bertolotti Syndrome | Epiosde 91

Play Episode Listen Later Jul 22, 2026 34:12

For years, Libbi Logan planned her life around her back pain. Could she make it to her son's basketball game? Would a road trip result in days of recovery? Was playing tennis worth the pain that would follow? Like so many people living with chronic back pain, every decision became a calculation. After years of searching for answers, trying countless treatments, and being told there were few options left, Libbi eventually found a Facebook community of patients with Bertolotti's Syndrome. That search ultimately led her to spine surgeon Dr. Colin Haines at VSI, who asked her a question that changed everything: "What do you want your life to look like?" After a comprehensive evaluation, including advanced diagnostics that uncovered the true source of her pain, Dr. Haines developed a surgical plan tailored to Libbi's unique anatomy. Today, Libbi is back on the tennis court, traveling internationally, and living the life she thought she had lost. Just six months after surgery with at VSI, Libbi: ✔ Played tennis for the first time in over three years ✔ Walked over 15,000 steps a day through Paris (with zero back pain!) ✔ Flew alone, drove 10 hours, stood on a wobbling fishing boat ✔ Is showing up, fully present, for her son's senior year of high school If you've been told there's nothing more that can be done, that your imaging looks "normal," or you're still searching for answers, Libbi's story is a reminder that oftentimes the right diagnosis changes everything. VSI® specializes in diagnosing and treating complex spine conditions, including Bertolotti Syndrome and transitional anatomy. If you're still searching for answers, you don't have to stop here.

syndrome walked back pain flew haines epiosde vsi

Tone Perčič: Dežela

Play Episode Listen Later Jul 20, 2026 5:04

Piše Muanis Sinanović, bere Igor Velše. Tone Perčič je pisatelj, ki se ga literarna zgodovina in bralstvo spominjata predvsem po romanu Izganjalec hudiča, ki je leta 1995 prejel nagrado kresnik in v slovensko literarno krajino posegel kot presenetljiv postmodernistični rez. Presenetljiv tudi zato, ker je bil Perčič takrat, kakor je še danes, v literarnih krogih skrivnostna, nepoznana osebnost. Leta 1998 je izginil z leposlovnega prizorišča in leta 2000 izdal še monografijo o prostozidarstvu. Roman Dežela je njegova prva knjiga po četrt stoletja. Vsi omenjeni podatki vzpostavljajo draž in suspenz pričakovanja. Če bi morali vsebino romana Dežela zajeti v en sam stavek kot zapis na platnici, bi lahko zapisali nekaj takega: to je mešanica Kafke, Lyncha in Atomik Harmonika. Zveni banalno, a je lahko ustrezna popotnica. Ne glede na to, da je vzporednice s Kafko avtor kritiziral že v enem redkih intervjujev, v davnem obdobju, ko je prejel nagrado kresnik. A tej referenci se ne moremo ogniti. Glavni lik romana, inženir Hundek, je namreč zapleten v klobčič zahtev, ki si jih ni sam izbral in katerih uresničitev se mu strukturno izmika oziroma je kar nemogoča. Vnaprej je obsojen na poraz in sodbo. Po intenzivnem prepričevanju treh odposlancev Dežele, ki ga na videz prijazno, v resnici pa vsiljivo in manipulativno mamijo v njegovi deželi Kenek, se odpravi v omenjeno Deželo, kjer mora zgraditi most. Izkaže se, da je to poskušal že nekdo pred njim, a se je projekt sfižil. Ali pa v resnici ni nihče tega poskušal in je šlo za nekaj drugega? Resničnost se nam stalno izmika, vsak občutek trdnih tal pod bralskimi nogami je zgolj kratkotrajen. V tem se odraža lynchevski element. Režiser je znal logiko sanj v filmu izvrstno upodobiti in to uspeva tudi Perčiču v romanu. Absurdnosti, anahronizmi in jezikovne premestitve se vrstijo, smisel celotnega dogajanja, pa se ves čas izmika. Priče smo nenehnim sanjskim rezom, ki preprečujejo uresničenje pričakovanja in ga prelagajo v prihodnost, to uresničenje pa se nam iz poglavja v poglavje zdi bolj nedosegljivo. Sanjskost sveta se odraža tudi v nedomačni mešanici zloveščega in sproščenega, humornega in grozljivega; kolikor bolj je nekaj grozljivo in zlovešče, bolj je sproščeno in humorno ter obratno. Pola sta neločljivo soodvisna. Potem pa so tu seveda še sanje v sanjah … V romaneskni simboliki bi morda lahko iskali tudi sledi avtorjevega interesa za prostozidarstvo. Hundek se znajde v nekakšnem skrivnem društvu, ne da bi sam to hotel in ne da bi mu lahko ušel. Tudi gradnja mostu bi lahko aludirala na simbole tega gibanja. Po drugi strani bi lahko šlo tudi za alegorijo tranzicijske Slovenije, slovenske družbe kot skrivnega društva, utemeljenega na mimikriji, z absurdnimi gradbenimi projekti in tajkunskimi podvigi, z delitvijo na podeželje in mesto, na zdravo kmečko pamet in norost. S srednjeevropsko vnaprejšnjo obsojenostjo posameznika na podreditev kolektivu po poti pasivne agresije. V tem je element, ki ga povezujemo z imenom Atomik Harmonik. Vendar nobeno branje ne sme biti redukcionistično. Roman vselej sledi lastni notranji logiki razvoja, za katerega je značilno stalno spodmikanje smisla. V tem se sooči tudi z nekaterimi problemi. Ker se razrešitev strukturno odlaga, se lahko vleče tudi tekst, ki hodi po tanki liniji med duhovitostjo in duhovičenjem – od duhovitosti pa je, kot smo omenili, odvisen tudi učinek groze. Pojavlja se vprašanje, ali se bo zgodba ohranila na robu med ambivalentnimi sanjami in bralsko nočno moro, med dražljivim uhajanjem smisla in razpadom v nihilistični kaos. Kljub občasnemu nihanju se Dežela vendarle obdrži na nogah pri svojem zahtevnem romanesknem projektu. Branje za tiste, ki jih poleg trendovske književnosti, primerne za populariziranje na družbenih omrežjih, zanimajo tudi nagajivi zdrsi v nezavedno trendov, za katere je potrebnega tudi nekaj prefinjenega občutka za anahronizme.

pi tone pola potem ker tudi vsi slovenije kljub vendar glavni hundek

Betežen orjak v čipkasti bundi jé golaž ali Zakaj slovenščina ne more brez besed madžarskega izvora

Jezikovni pogovori

Play Episode Listen Later Jul 7, 2026 22:04

Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si misliliVsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz enega jezikovnega okolja v drugo. Samo poglejmo slovenščino in njej sosednje jezike – žaga in cilj sta, na primer, med nas prišla iz nemščine, bankrot in mornar iz italijanščine, otvoritev in čevapčič pa iz hrvaščine. Kako pa je z našo četrto jezikovno sosedo? So poleg germanizmov, italijanizmov in hrvatizmov v slovenščini tudi madžarizmi? In če so, za katere besede pravzaprav gre? Odgovor smo v tokratnih Jezikovnih pogovorih iskali v pogovoru z dr. Elődom Dudásem, slovenistom in kroatistom, predavateljem na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze Lóránta Eötvösa v Budimpešti. Pred naš mikrofon smo ga povabili, ko je sredi junija obiskal Ljubljano in v kontekstu Historičnega seminarja na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU predaval o zgodovini madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov ter o besedah madžarskega izvora, ki so skozi stoletja obogatile tako knjižno slovenščino kakor dialekte panonske narečne skupine.

samo pred kako bete dud gola histori brez zakaj vsi sloven odgovor ljubljano filozofski budimpe znanstveno oddelku bundi sazu

#126: Before Storm was Storm - Jordan Smith

Dirt Bags Podcast

Play Episode Listen Later Jul 3, 2026 90:15

1,500 days ago Jordan Smith sat down on the Phaser Friday podcast as a guy building something cool. Today he's lost 200 pounds, sold a company to Boss Snowplow, launched Storm Equipment, started a docuseries that's become the most viewed snow media ever created, and is scaling multiple companies simultaneously. In this episode Jordan gets raw about all of it. The ego trip that cost him everything he built, the doctor's visit that changed his life, how 75 Hard rewired his brain, selling VSI to Boss Snowplow, and building Storm from the ground up with purpose at the center of everything. We also get into fatherhood, work life integration, shiny object syndrome vs real innovation, and what it actually means to be the product of your last 1,000 days. This one hits different. Don't skip it.

spotify discover certified backed let's go jordan smith vsi netbooks phaser marketing

Alpska arhitektura Špele Videčnik in Roka Omana

Kulturnice

Play Episode Listen Later Jun 30, 2026 8:01

V Galeriji Dessa je na ogled razstava 'Pozor - še vedno lomljivo! Slovenska alpska arhitektura 2018–2026, druga po vrsti iz cikla Slovenska alpska arhitektura.Tokrat je skupina kuratorjev, skupaj s švicarskim arhitektom Armandom Ruinelli-jem, predstavila izbor 26. projektov. Vsi projekti, različnih tipologij, so povezani z območjem Julijskih Alp, Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp, Pohorjem, predalpskim hribovjem Polhograjskih dolomitov, Trnovsko planoto in Nanosom. Gre za razne javne stavbe ali odprte prostore, stanovanjske in počitniške hiše, turistične in športne objekte ter visokogorske bivake. Zanimiv primer je tudi prenovljeni Kulturni dom Stara Fužina, ki so ga te dni ponovno odprli za javnost. Celotne revitalizacije doma sta se lotila arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman (OFIS arhitekti), ki v Bohinju delujeta na različnih objektih že od leta 2008. Na letošnji razstavi alpske arhitekture v Galeriji Dessa so razstavljeni njuni štirje projekti:. Čolnarna Zaka na Bledu, Plečnikova nagrada za javni prostor, hotel Bohinj, Ribčev Laz v Bohinju in Vzhodni objekt soteske Vintgar.

pele vide gre ple slovenska rib laz roka zaka tokrat vsi kulturni bledu kamni bohinju bohinj arhitektura zanimiv

From Setback to Comeback: Officer's Recovery After Failed Spine Surgery | Episode 90

men challenges modern recovery comeback failed released officer setbacks investigations sergeant health month spine surgery vsi

Play Episode Listen Later Jun 17, 2026 38:04

What happens when a career-ending injury is followed by years of failed treatments, multiple surgeries, and no clear answers? In this episode, Sergeant of Investigations, Tim Putney, shares his journey through chronic pain after an on-duty injury nearly ended his law enforcement career and sent him on a years-long search for answers. What began as a single on-duty injury became a years-long road marked by chronic back pain, failed spine surgeries, a spinal cord stimulator, workers' compensation battles, and dead ends. Joining the conversation is VSI spine surgeon Dr. Ehsan Jazini, who discusses why some patients continue to struggle with pain despite previous treatments and spine surgeries, what is often missed in complex cases, and how the right diagnosis can uncover solutions that others may have overlooked. Together, they explore: Failed back surgery and persistent pain The impact of chronic pain on mental health Challenges first responders face after injury Modern spine treatments and recovery advancements Why getting the right diagnosis matters Released during Men's Health Month, this episode highlights a challenge many men face but rarely discuss openly: chronic pain impacts far more than physical health. It can affect identity, relationships, mental health, and the ability to do the things that matter most. Most importantly, Tim shares how he was able to return to the life he thought he'd lost—including walking his daughter down the aisle. If you've been told to "just live with it," this conversation offers something many patients desperately need to hear: you may not be out of options. Watch this full episode on YouTube: https://youtu.be/QlAbHziBoJ4

Pia Prezelj: Bili smo trije

Play Episode Listen Later Jun 1, 2026 7:13

Ppiše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Kakovosten in umetniško prepričljiv roman Pie Prezelj Bili smo trije je drugačen od romanov, ki pri nas izhajajo v zadnjem času. Ne gre za to, da bi moralizirali ali se skušali držati togih vrednostnih meril, temveč kratko malo za to, da je napisan čustveno ter brez vulgarnosti in dopolnjevanja z angleškimi besedami. Avtorica zna marsikaj že znanega povedati na nov in izviren način. V tretji osebi ednine razgrne pretresljivo zgodbo o iskanju naklonjenosti, sprejetosti in premagovanju tistega, kar je literarne like zaznamovalo v preteklosti. Protagonistka Olga, ženska v petdesetih letih, po poklicu fotografinja, brska po svoji preteklosti. Hoče izvedeti, kaj se je zgodilo ob njenem rojstvu. Zakaj je življenje preživela pri posvojiteljih? Jo je mati oddala? Jo je zapustila? Ji je dala vsaj ime? Naključja pripomorejo, da se sreča s polbratom Theom in maminim ljubimcem Jakobom. Odpotuje na oddaljen otok na severu. Pisateljica ne pove natančno, kje se vse skupaj dogaja in v katerem jeziku se protagonisti pogovarjajo. Pa saj to sploh ni pomembno. Poglavitno je, da iščejo pot drug do drugega in se skušajo zbližati. Pri tem jih kot posebno določilo povezuje spomin na pokojno Olgino mater, pravzaprav žensko, ki jo je rodila. Olga si zastavlja nova in nova vprašanja. »Je prišla? Po kaj? Vprašanje si je v mesecih pred tem zastavljala znova in znova, ga preobračala, razpirala, a bolj ko se je spraševala, kaj naj bi našla na otoku, ležečem tam nekje na severu, celino oddaljenem od nje, huje je postajalo. Toda vedela je, da mora iti.« Pisateljica menjava prizorišča in dialoge. Po zbliževanju Olge in Thea se v pripoved vplete materina življenjska zgodba, v kateri je mogoče izvedeti, da ni bilo čisto tako, kot je predvidevala zapuščena hči. Olga pestuje svojo bolečino s težo nečesa, kar se nikoli ni moglo uresničiti, toda tudi njena mati je spoznala, kaj sta trpljenje in nemoč, ter začutila, kako se lahko življenja mladega dekleta polastijo drugi ljudje, starši ali kdorkoli že. Izkaže se, da vse skupaj sploh ni črno-belo. Ljudje bi si morali vsaj malo prizadevati, da bi se vživljali drug v drugega in se skušali razumeti. Zgodijo se čarobni trenutki, ko so se zbližajo, potem se v hipu spet oddaljijo drug od drugega, morda tudi zato, ker vsak postavlja sebe pred ostale, saj je prepričan, da je njegova bolečina največja. »Morala je izvedeti, izvedeti nemudoma, a ne zato, da bi ji spričo tega nato laže odpustila, pač pa da bi se veter, ki je pihal skoznjo in jo razdiral, naposled in enkrat za vselej polegel.« Pia Prezelj nas mojstrsko vodi skozi čas, ki ga doživljajo literarne osebe. V strnjenem slogu in estetsko subtilno razkriva njihove občutke in nakazuje tudi tisto, kar skušajo skriti drug pred drugim. Slog je delno lapidaren, delno pa prepreden s čudovitimi metaforami, zlasti kadar pisateljica opisuje naravno dogajanje na otoku, kamor se odpravi, da bi kaj izvedela o materi in tudi sami sebi. Narava je nepredvidljiva, morje tudi nevarno, megla pa tu in tam tako gosta, da se samotni sprehajalec lahko izgubi v njej. Jakob je že v letih in prav njemu se zgodi, da se med tavanjem utrudi in ga morajo otočani poiskati. K sreči ga najdejo in potem si z Olgo izmenjata nekaj naklonjenih besed. Že prej sta našla pot drug do drugega. Pisateljica zna dogajanje prikazovati s posebno notranjo napetostjo, tako da se med branjem začnemo bati slabega razpleta. Kdo sestavlja trojico, ki je navedena v naslovu? Morda Olga, Theo in Jakob, pisateljica pa razkrije, da so to Olgina mati, njen fant in nerojeni otrok. Kako bo resnico, kakršna koli že je, sprejel ta fant? »Jo prezira? Mu je odleglo? Ni vedela, kako naj mu pojasni, da ji je kljub trudu spodletelo, kako naj mu pove, da jo je izdolblo, izpraznilo, da nima več od kod jemati, da mu nima česa dati. Tam, na zadnjih sedežih razgretega avtomobila, jo je tolažilo le eno: za kratek hip so bili trije.« Pesnica, pisateljica, etnologinja in kulturna antropologinja Ana Svetel v spremni besedi primerja roman Bili smo trije z avtoričinim nagrajenim prvencem Težka voda in v obeh delih odkriva pripovedni minimalizem. Ugotavlja, da so človeške zgodbe in situacije tako usodne in težke kot tudi drobne, rahle in upovedane z obilico praznega prostora. Namesto slikanja umeščenosti v tok zgodovine in družbe je videti, kot »da lebdimo v občutenih prostorih, tipajočih srečavanjih, krhkih slutnjah in zlasti v obilici samote, celo osamljenosti«. Pia Prezelj je po mnenju Ane Svetel v svojem pisanju poetična in ekonomična hkrati. Osrednja tokova pripovedi, prostorski in odnosni tok, se na poetičen in impliciten način stakneta. Za konec je treba reči, da ni brez pomena, kaj o svojem novem romanu pravi avtorica. Na predstavitvi knjige Bili smo trije je povedala, da gre med drugim za sorodstveno razmerje ter hkrati za tekočino odsotnosti in občutek manka. Vsi ljudje imamo občutek odsotnosti nečesa in iščemo dom, poraja se nestabilnost resnice. Pia Prezelj, ki opravlja novinarsko delo, je bila tudi fotografinja in se po svoje, kot pravi, v novem romanesknem delu pokloni fotografom. Brez velikih besed je treba srečanje z romanom Bili smo trije skleniti, da je kratko malo lep in čustven v dobrem pomenu besede, liričen in v marsičem tudi čudovito skrivnosten. Ni me sram priznati, da sem prvič, odkar sem brala roman Ringlšpil pisatelja Franja Husama Najija, jokala. Lepota, umetniškost in globina izpovedi lahko privabijo tudi solze, čeprav si domišljamo, da smo razumni, kritični in primerno zadržani ljudje.

toda mu tam za ji ppi kdo kako slog marija brez zakaj vsi vpra ljudje namesto trije morala avtorica osrednja narava lepota pisateljica

Doma je najlepše, se po 11-mesečni poti okoli sveta strinjajo Rosulniki

Aktualna tema

Play Episode Listen Later May 24, 2026 32:25

Pred skoraj letom dni smo na Prvem spoznali družino, ki se je odločila za precej drzno potezo — za 11 mesecev so zapustili vsakdan, službo, šolo, rutino in se z dvema otrokoma odpravili na pot okoli sveta. Pred nekaj dnevi so se Olivera, Gregor, 10-letni Luka in 5-letna Klara Rosulnik vrnili s pustolovščine njihovega življenja. V začetku junija 2025, pred potovanjem, smo z Gregorjem in Olivero Rosulnik govorili o načrtovanju in pripravah, pričakovanjih in pogumu. Potem pa smo jih spremljali tudi med potjo — javila sta se nam konec lanskega avgusta iz Vietnama in januarja letos iz Peruja, torej iz različnih držav, različnih časovnih pasov in vedno polna različnih zgodb. Pred nekaj dnevi pa so se Rosulniki po enajstih mesecih vrnili domov. Vsi štirje so nam povedali, kako po skoraj letu dni izgleda vrnitev v običajno življenje, kaj je bilo na poti najlepše, kaj najtežje in kako takšna izkušnja spremeni družino ter pogled na svet in dom. Družini Rosulnik lahko na poti po svetu sledite na Instagramu, Facebooku, YouTube-u, TikToku in LinkedInu.

gregor doma pred mese potem olivera sveta najlep poti vsi prvem

Tatjana Pregl Kobe: Potem

Play Episode Listen Later May 11, 2026 7:43

Piše Vid Bešter, bere Dejan Kaloper. Vsaka pesem v pesniški zbirki Tatjane Pregl Kobe Potem ima na razpolago dve strani. Na levi strani je pod naslovom v poševnem tisku zapisana trivrstičnica, ‒ nekakšen moto k daljši pesmi na desni strani. Vsaka daljša pesem je dolga natanko eno stran. Nekaj pesmi ima še oštevilčena nadaljevanja, ki pa so prav tako vsa dolga natanko eno stran. Ker pa imajo nekatere pesmi vendarle več besed kot druge, variira dolžina vrstice. Dolžina vrstice je torej očitno podrejena enakomerni dolžini pesmi: vsaka ima enaintrideset vrstic. Iz tega že lahko izpeljemo ugotovitev, da verz kot vsebinska in ritmična enota za zbirko Potem ni prav zelo pomemben. Kakor imajo vse pesmi enako postavitev na strani, tako so enakomerno urejene tudi v štiri dele in ti v celoto. V vsakem od štirih delov, ki so zasnovani na ohlapnih vsebinskih vezeh, je devet pesmi. Skupaj torej šestintrideset daljših pesmi, ki jih spremlja šestintrideset trivrstičnic, vse skupaj pa uvaja sedemitrideseta pesem, sestavljena iz štirih trivrstičnic ... Bralcu je ob tem redu, ki vlada v zbirki gotovo prijetno ‒ kot v lepo urejenem in obdelanem vrtu. Trivrstičnice so po vsebini in vlogi podobne haikuju, čeprav nimajo oblikovnih značilnosti te japonske pesemske zvrsti. Nekako nakazujejo razpoloženje ali nagib, s katerim se bere daljša pesem na nasprotni strani. Morda pa kažejo tudi na obljubo in pogled v trenutku, ko je bila pesem napisana. Pravzaprav so kot tiste semenske vrečice, ki jih nataknjene na paličice ali položene pod kamne puščamo ob gredicah, da ne pozabimo, kaj smo zasejali. Daljše pesmi v takšni družbi spominjajo na tisto japonsko literarno zvrst, ki haikuju pridruži kratko prozno besedilo ‒ impresijo ali dnevniški zapis, poln podob. Tudi pesmi v zbirki Potem nimajo močnega ritma, po retorični legi so bliže prozi kakor liriki, na vsebino pa pomembno vplivajo trenutni vtisi, misli in spomini. Njihova liričnost pa se skriva v toku podob, sestavljenem večinoma iz prostih asociacij. Podobe v pesmih zato težijo k abstrakciji, ki pa vendarle ne prevlada ‒ podobe še kažejo tako na zunanji kot na čustveni svet. Izmenjavanje metafore in abstraktnejše osvobojene asociativne podobe ustvarja napetost in gibanje. Zdaj prevzame pobudo veriga asociacij in pesem steče, skoraj zdrvi, drugič prevladata metafora in njen pomen, pa pesem stopi počasneje, opisuje in pripoveduje. Kljub temu pa od podob ni mogoče pričakovati preveč. Bralcu, ki bi rad preveč razumel, utegne na njih spodrsniti kot na spolzkem kamenju. Ni povsem jasno, ali so na teh mestih zakodirani kakšni skriti pomeni in kje iskati ključ do njih ..., če so nam sploh namenjeni. Bralcu bo bolje, če bo pesmi prebiral tako, da ga bodo asociacije nosile s sabo. A tudi svobodni polet domišljije na krilih asociacij znajo pesmi dokaj grobo prekiniti. Čeprav je podobam puščene veliko svobode, je pesnici sporočilnost vendarle pomembnejša in rada zategne vajeti. Tako so pesmi napete med podobami, ki so preabstraktne, da bi lahko razbrali njihovo sporočilo, in tistimi, ki so preveč nadzorovane, da bi sporočilo v njih bralci lahko izsanjali. Poleg bogato razbohotenih podob je za pesmi značilno skoraj deklarativno izjavljanje. Neposredno izrečena oziroma zabeležena opažanja, stališča, spomini, občutki se vrivajo med podobe ‒ skoraj kot nepovabljene misli. Morda z največjim učinkom v drugem delu Tiha polja. Tu v zbirki najbolj prevladujejo podobe narave, lahko bi dejali pogledi skozi razna okna. Narava je v zbirki Potem tudi sicer pomemben motiv in pogosto jedro, ki spodbudi nizanje podob. Govorka skuša v pesmih ubesediti in posredovati osupljivo lepoto, ki ji je priča. A se ji vmešajo misli na begunce, žrtve genocida, vojne in drugih družbenih krivic. In narava se svoji lepoti zazdi ravnodušna in brezčutna. Podoben proces vmešavanja tudi v drugih delih zbirke gradi tematska osišča. V prvem delu Vsi moji mrtvi se na primer v spomine na bližnje mešajo misli na sedanjost ‒ in nelagodje nad političnimi obeti, ki grozijo prihodnjim rodovom. V tem delu je mešanje registrov manj posrečeno in se približuje teznosti. Ta plast izjavljanja, ki se vmešava med podobe, je pogosto enoznačna in vsakdanja. V njih se nam govorka seveda najbolj razkrije. Pokaže svoj okus in gledišče: da so ji všeč določene slike in pesniki, da ima določena politična prepričanja, pripada določenemu rodu in naravo opazuje na določenih krajih. Drugače povedano: ima osebnost in ta je pravzaprav osrednja vsebina zbirke. “Jaz”, ki govori v pesmih, ni le abstraktna slovnična nujnost ‒ je subjekt, ki svet opazuje in se očitno čuti dolžno izreči in opredeliti. Sam se nam ponuja sklep, da je naloga teh pesmi, da beležijo pesničine občutljivosti. Pesmi v zbirki ne govorijo o svetu, kakršen je, pač pa nam poročajo o odzivih neke osebnosti. Ni tako pomemben razgled skozi okno, ampak tisto, kar govorka ob njem občuti. Zato ne govori o vojni, ampak o strahu pred vojno. In ne govori o beguncih, ampak o svojem sočutju. Najjasnejši primer tega so morebiti impresije ob slikah, ki prevladujejo v tretjem delu Angel. Tu je glas sicer najmanj oseben, a skuša z rabo asociacij in podob očitno ubesediti specifičen občutek in trenutek gledanja, ki je vendar toliko več od sporočila neke slike. Zbirka Tatjane Pregl Kobe Potem je po temeljnem odnosu do sveta precej impresionistična. Pesnica motri lastne odzive na dražljaje sveta tam zunaj ‒ ni nenavadno, da jo vleče k naravi. Kot naravnost pove v zadnjem delu Vpogled, v katerem se ukvarja s poetološkimi temami, jo najbolj zanima: “Kako najti besedo, ki ni le beseda? / Besedo, ki preseva moč skozi čutno zaznavo?” Bralec pa se, ko lista med gredicami zbirke Potem, počuti kot gost v tujem vrtu, kamor je zataval morda po naključju. Gotovo občuduje bohotne podobe, ki so na vrtu zasejane. Marsikaj najbrž razume, velikokrat najbrž kaj tudi zgreši … včasih začuti piš vetra s pejsaža, včasih pa se z nelagodjem prestopa ob pogovoru neznancev … Kako pa se bo po obisku počutil, pa je odvisno od tega, kako dobro se bo sporazumel z gostiteljico, ki svoj vrt razkazuje.

pi jaz druga iz kot kako tatjana dol potem tako ker zato poka tudi poleg vsi zdaj morda nekaj skupaj kljub kakor vsaka njihova podobe gotovo pravzaprav narava nekako

Iran odgovoril na ameriški mirovni predlog

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later May 10, 2026 18:07

Iranski odgovor na ameriški mirovni predlog se osredotoča na končanje vojne na vseh frontah, še posebej v Libanonu, in na varnost pomorskega prometa skozi Hormuško ožino. Pogovori o spornejših vprašanjih, kot je iranski jedrski program, bi se nadaljevali po koncu spopadov. Iranska revolucionarna garda je pred ob morebitnih napadih na svoje tankerje zagrozila z napadi na ameriška oporišča v regiji, ameriški predsednik Trump pa je sporočil, da bi za nove napade na cilje v Islamski republiki potrebovali le dva tedna. V oddaji tudi: - Kmetje nezadovoljni, ker njohova panoga ni vključeno v koalicijska izhodišča - Vsi evakuirani potniki z ladje za križarjenje bodo obravnavani kot stiki z visoko stopnjo tveganja - V Zadru nad demografske probleme z razpisom za nakup prvih stanovanj, a le za poročene

donald trump iran ameri vsi libanonu iranska predlog islamski kmetje

Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Komentar tedna

Play Episode Listen Later May 8, 2026 6:16

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

med nem vsi komentar slovenijo njena avstriji pravijo gojko

303 - Andrej Mesner, tek na Grintovec, svetovna prvenstva, adventure race, Svečina in Vinotek 2026

Zagret za tek

Play Episode Listen Later May 6, 2026 94:15

adventure ko tam za kdo andrej kaj letos sve gorski zakaj vsi manj najprej uspe otroci ideja vabljeni povedal slovenskih adventure race srca tehnologija svetovna

Disc Replacement vs. Fusion: Decision-Making, Prehab & Recovery | Episode 88

recovery decision making your life get back disc fusion replacement specialized prehab vsi

Play Episode Listen Later Apr 29, 2026 35:30

If you've been living with back or neck pain for a while, and now spine surgery is part of the conversation, it can feel overwhelming, especially when you're trying to decide between disc replacement and spinal fusion. You may find yourself searching for answers, reading other patients' stories, and wondering what the right decision actually is. In this episode of Get Back to Your Life®, VSI spine surgeon Dr. Colin Haines and physical therapist, Larry Grine, break down how these decisions are made, what makes someone a candidate for disc replacement vs. fusion, and what patients can expect throughout the recovery process. You'll learn: The key differences between Disc Replacement and Spinal Fusion How anatomy, lifestyle, and long-term goals influence surgical decisions Specialized methods that lead to smoother recovery and better outcomes What to expect after spine surgery, from early movement to returning to daily activities How a coordinated surgeon + physical therapy teamwork approach supports long-term success If you're feeling stuck, overwhelmed, or unsure what to do next, this conversation will help you move forward with more clarity and confidence.

Lukas Debeljak: Drevo, ki ga pišemo nihče

Primorski kraji in ljudje

Play Episode Listen Later Apr 20, 2026 9:21

Piše Veronika Šoster, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Lukas Debeljak je leta 2022 navdušil s prvencem Poznati kot voda, zdaj pa se vrača s še bolj ambiciozno zastavljeno pesniško knjigo Drevo, ki ga pišemo nihče. Gre namreč za pesnitev, ki obsega sto petdeset strani in se razteza skozi prostor in mimo časa. Naravo pesnitve napoveduje že več začetnih vtisov, na primer fotografija zapiskov, ki so kaotično razmetani po listu papirja, počečkani, napolnjeni s prečrtanimi ali obkroženimi besednimi zvezami, pojmi, pri tem pa jih mirno osvetljuje sonce, ki pada skozi drevesno listje. Tu je seveda tudi naslov zbirke, ki je nenavaden že stavčno, saj se sprašujemo, kdo je ta množinski subjekt, ki naj bi bil torej skupnost, a je takoj negiran z besedo nihče. Vsi ti začetni impulzi se skozi knjigo pomensko plastijo in vabijo k ponovnemu branju in pisanju drevesa. Drevo deluje kot stalnica, sidrišče, saj se vse steka k njemu, zbirka se odpre s prizorom pogovora med dvema otrokoma nekega dne, sredi polja, v senci drevesa. Gre za prijeten in lahkoten prizor, kjer se igra dogaja s pripovedovanjem in zamišljanjem reči. Obenem pa vanj pesniški govorec tihotapi zahtevne reference na filozofijo, humanistiko, literaturo, da nam je takoj jasno, da ne gre za dejanska otroka, temveč za dva človeka, pa tudi ne nujno za dejanska človeka, temveč za neko mnoštvo glasov in misli, ki se stekajo k drevesu. Kot pri otroških izštevankah ali pesmicah tudi tu hitro dobimo občutek o naštevanju, saj je veliko nizanja podob eno za drugo, pri čemer pesnik zajema iz vseh mogočih področij in obdobij, a te podobe šelestijo, šumijo, brstijo, odpadajo in se vrtinčijo. Za Debeljakovo poezijo je značilna močna ritmičnost, ki takoj potegne vase in ne spusti do zadnjega diha in še dlje, vsaka podoba pa je izbrana z namenom in nikakor naključna, oziroma je naključna ravno toliko, kolikor od nje zahteva govorec. Poleg definicij za stvari, ki nikoli niso enoznačne in oprijemljive, seveda išče pristen človeški stik ali še bolje, gibalo človeštva. Od intime drevesa se premakne k otrokom na igrišču, kjer se začne zbujati vseobsegajoča polifonija glasov. Govorijo posamezni otroci, skupine otrok, otroci kot celota ali pa celo takšni, ki na tem igrišču še nikoli niso bili. Ponovno jim v usta polaga absolutno zahtevne citate, replike in koncepte iz različnih del, kar povzroči občutek, da skozi otroke govori morda pesnik, morda človeštvo, morda pa nihče. Mi nihče? Začne se debata o pesmi, otroci ugotavljajo, da je pesem nekomu nekoč pripadala, a ni pomembno, komu, saj je šla naprej, od teles do drugih teles. Opisujejo pot zgodbe, pesmi, mita, ki se z vsakim posredovanjem predrugači, ki se mu kaj doda, kaj odvzame, pri tem pa se njegova živost ne izgublja. Vrača se tudi k simbolnim zgodbam začetkov pisave, k nastanku tiska pa seveda k branju in spoznanju. Ko torej glasovi govorijo o nastajanju pesmi, obenem ustvarjajo pesem, nad njimi pa bdi pesniški govorec in nad njim pesnik; to »pisanje drevesa« tako zavzema mnoge izpovedne ravnine in gradi strukturo, ki nima začetka in konca, pa tudi ne prave hierarhije, kar je pravzaprav sámo bistvo pesnitve. Ugotavlja namreč, da ko nekaj opisujemo in lovimo, to tudi že izgubljamo, je že izgubljeno, a tudi podarjeno, dano v svet. Kako torej opisati svet, če pa se sproti spreminja? Pomen valovanja, spremenljivosti in fluidnosti, ki ga je pesnik nakazal že v prvencu, se tu še bolj okrepi. Knjiga Lukasa Debeljaka Drevo, ki ga pišemo nihče je zaznamovana s citatnostjo in metaliterarnostjo, saj je vendar ustvarjena prav s temi postopki ali načini, ki jih upesnjuje. Knjiga na neki točki citira celo samo sebe, pri tem pa je osvobojena vsakršne pretencioznosti. Citat je lahko karkoli in kjerkoli, lahko je namenjen komurkoli in prihaja od kogarkoli. Debeljak okvirje citatnosti presega prav s tem, ker besedila kljub nenehnemu citiranju ne zaduši, saj so citati samovoljno živi, pretočni med govorci, vsem dosegljivi in razumljivi. Citat tako tu nima funkcije nanašalnosti, temveč občutka vsesplošne prisotnosti, kot snov, ki prosto plava med nami in jo lahko zajemamo iz zraka, izmed drevesnih listov, iz vode, ker gre pač za znake, zgodovino, besede, nič drugačne kot kaj, kar je bilo zapisano v kanon. In tudi če je zapisano v kanon, to ni bistveno, saj vse obstaja enakovredno. S tem pesnik seveda nagovarja tudi vprašanje avtorstva, in to bolj aktualno in svojstveno kot mnogi, ki se z umetno inteligenco ukvarjajo v stvarnih razpravah, saj pokaže na možnost sveta znotraj sveta, kjer je vse pretočno in ves čas na voljo, kakor tudi deluje umetna inteligenca. Ko zato v nekem trenutku odpre arhiv spomina in na koncu podari fotografijo sebe in pokojnega očeta, pesnika Aleša Debeljaka v tak svet, daje njunemu odnosu največje darilo – iztrga ga končnosti. Kar je pri Debeljakovi poeziji presežno, je zagotovo ne samo prepričanje v nekakšen tekoč čas, ki je navzoče že v prvencu, temveč dejansko sočasno dogajanje in porajanje vsega. Otroci med igro citirajo zahtevna literarna in filozofska dela, kot da so del njihove zavesti, kot da so jim že davno znana, vpisana pod kožo. Starodavno ljudstvo opazujemo prav zdaj, babilonski stolp se pravkar gradi … Vse to je del poetike, ki presega prostor in čas in sploh zgodovino, ki jo razume po svoje, kot nestabilno verižico zgodb, ki pa smo jih po poti že malo izgubili, a tudi ohranili. V nekem trenutku govori o singularni vzajemnosti z drugimi ljudmi, in ta iztaknjenost iz časa daje poeziji strašljivo razsežnost, saj vemo, da ji ne moremo priti do konca, ampak ji v bistvu tudi nočemo, saj to ni njen namen. Nič v tej poeziji, v tem svetu ni zapisano nikakršni časovnosti; še najbližje poimenovanje, ugotavlja, bi bilo mnogotero veččasje. Vse vznika in izginja, izginja in vznika, se rojeva in umira, umira in se rojeva, pesnitev se steka v hipnotičen cikel nenehnega porajanja, ki ga spremljamo, kot bi spremljali pogovor v sosednji sobi, ob tem pa slišali le vsako tretjo besedo, kot nekje pronicljivo ugotavlja pesniški govorec: »[…] in če smo torej pozabili, / ni pomembno, ni izgubljenega, nič pridobljenega, / vedno, kadar bi si morda zaželeli, četudi le za trenutek, / se lahko vrnemo, ta red obnavljamo naprej, svojo / smrtnost, pet ali šest dreves, listje na njih, veje, / krošnje, nič pridodanega, nič odvzetega, drevje ob / vodi, še nikoli zaključeno in začeto vsakič znova, / vsakič znova obnovljeno […]« Proti koncu knjige Lukasa Debeljaka Drevo, ki ga pišemo nihče se govorec osredotoči na možnost prostora, kjer je drevo, kjer je igrišče, a je bilo tudi že vse kaj drugega. Tam so se srečevale in dopolnjevale usode, pri tem pa ne govori o preteklosti, temveč o soobstoju vseh teh pojavnosti. Prostor ga vodi še dlje v prostor samega izražanja, ki je v knjigi naslovljeno večkrat in za katero se zdi, da prevprašuje samo sebe, lasten pesniški izraz, ki je omejen, a je tudi najboljše, kar zmore z besedami in pojmi. Prizor drevesa in otrok se dokončno zariše pred nami kot gibljiva diorama, oblita s svetlobo, kot preblisk ali sončni žarek skozi veje drevesa, ki ga pišemo nihče.

pi ko ale od tam za kar gre proti kot kako vra prostor vse poleg vsi knjiga otroci citat ponovno obenem drevo

Vsi so se družili med seboj

Duhovna misel

Play Episode Listen Later Apr 12, 2026 2:17

“Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno. Lomili so kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi.”

boga vsi

Velikonočni pohod na Malo goro

Play Episode Listen Later Apr 5, 2026 13:07

Nedeljska oddaja Primorski kraji in ljudje bo tokrat napovedno obarvana. Vsi, ki danes slavite ob polni mizi, morda bo to pravšnje povabilo za vas. Iz Kamenj v Vipavski dolini bo namreč na jutrišnji velikonočni ponedeljek potekal tradicionalni pohod na Malo goro. Zagotovo si je vsaj izhodiščno točko ogledala Eva Furlan, ali se ji je uspelo povzpeti na sam vrh, pa naj pove sama.

malo goro vsi velikono zagotovo primorski vipavski nedeljska

»Izbrišite besedo pravzaprav!«

Jezikovni pogovori

Play Episode Listen Later Mar 31, 2026 19:07

Od izbrisa besede pravzaprav do iskanja gesel za križanke, take so želje in zahteve, ki jih prejmejo v dopisih na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V njih nekateri inštitutu očitajo napake, drugi nergajo nad odločitvami jezikoslovcev, tretji so do njih napadalni. Vsi pa inštitutu pripisujejo velik vpliv. Dopise si je mogoče ogledati v Atriju ZRC v Ljubljani, na razstavi z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« in podnaslovom »Pisma inštitutu«. V naši oddaji jih je predstavila Agata Tomažič, avtorica razstave (Foto: joslex / Pixabay).

foto od pixabay vsi ljubljani pisma zrc sazu pravzaprav frana ramov

The Back Pain Roadmap: Expert Perspectives to Help You Own Your Path to Recovery

love tips preparing recovery risks roadmap back pain mehta physician assistants vsi not normal expert perspectives

Play Episode Listen Later Mar 30, 2026 14:36

If you're in the middle of trying to figure out what to do about your back pain, whether that means researching your diagnosis, weighing surgical options, or trying to understand what recovery actually looks like, this episode was made for you. We've done something a little different with this one... We went back through some of our most powerful conversations and pulled the moments that matter most for patients at exactly this stage of their journey. Think of it as a "greatest hits", built around the questions we hear most often, and the answers that have resonated most with our listeners over time. You'll hear from VSI spine surgeons like Dr. Christopher Good and Dr. Ehsan Jazini on what a surgical consultation should look like, and why so many patients end up making decisions without the full picture. You'll also hear from Dr. Colin Haines, Dr. Niteesh Bharara, and Dr. Yash Mehta on why pain persists, what it's actually telling you, and when it's time to stop waiting for it to 'get better'. And you'll hear from one of our Physician Assistants as well as two patients, Rachel and Nick, on what the other side of spine surgery recovery really looks like. By the end of this episode, you'll have a clearer sense of the questions worth asking, the options worth exploring, and what it actually means to go into a spine surgery decision , and your recovery, feeling prepared. If any of these conversations resonate with you, we'd encourage you to go deeper. Links to the full YouTube video episodes with every doctor and patient featured today are below: On Pain Relief: Dr. Haines Says, "It's Not Normal to Hurt": Episode 70 Dr. Bharara Shares the Risks of Pushing Through Pain: Episode 85 Dr. Mehta's Tips for Lasting Back Pain Relief: Episode 75 On Spine Surgery: Dr. Jazini & Dr. Good on Pain After a Prior Surgery: Episode 76 Dr. Good Explains Spinal Fusion vs. Disc Replacement: Episode 37 Dr. Jazini Shares the Importance of an Individualized Approach: Episode 58 VSI Surgical Team Gets Real about Preparing for Surgery: Episode 65 On Spine Surgery Recovery: Dr. Good on How to Accelerate Recovery: Episode 82 Nick's Disc Replacement Journey: Episode 86 Rachel's Disc Replacement Recovery: Episode 84 Watch the video version of this epiosde on Youtube: https://youtu.be/2DN2URL4mUs?si=DW2hKiavZRPXa0BL Read the adjoining blog: https://www.spinemd.com/resources/podcasts/the-back-pain-roadmap-from-experts/ Ready to explore your options? Visit VSIspine.com to schedule a consultation with a spine specialist who can discuss an individualized treatment plan to help you overcome your neck and back pain. ❤️ Love this episode? Rate & Review this podcast to let us know your honest feedback.

Časi nedoletnosti

Petkova centrifuga

Play Episode Listen Later Mar 13, 2026 11:46

Sredi tedna je umrl profesor dr. Alojz Ihan, zapisal se je v naš kolektivni spomin zlasti v času covida in za sabo pustil ogromno zapisanih besed, znanstvenih člankov pa tudi poezije in esejev … V eseju Platon pri zobozdravniku iz leta 1996 se je poizkusil tudi v pisanju dnevnika. Pred natanko 30 leti – 10. marca je med drugim na kratko zapisal:»Kot vsako nedeljo, sprehodi. Sicer pa mir brez dogajanja, manj se dogaja, lepši je občutek.« Mir brez dogajanja je danes skoraj nepoznan občutek. Nekaj je v človekovi naravi, da samoumevnosti ceni šele takrat, ko so izgubljene. Vsi smo smrtni, tudi če se zdi, da se nekateri v svoji oholosti imajo za nesmrtne. »Razsvetljenstvo je človekov izhod iz nedoletnosti,« je leta 1783 zapisal Immanuel Kant. Ampak zdaj smo tudi v Evropi znova v otroški fazi človeštva.

mir immanuel kant platon pred kot vsi evropi nekaj ampak sredi sicer

Zprávy ČRo Olomouc: ‚V přízemí bylo půl metru vody.‘ V základní škole v České Vsi stále likvidují škody po povodních

Olomouc

Play Episode Listen Later Mar 3, 2026 2:17

Vedení základní školy v České Vsi na Jesenicku plánuje na konec března otevření druhého pavilonu, který se dočkal obnovy po předloňských záplavách. Likvidace škod po velké vodě ale ještě nekončí.

bylo vody veden kladn vsi olomouc jesenicku

Cees Nooteboom: "Zame je pisati v nizozemščini, kot bi igral na orgle."

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Feb 26, 2026 20:31

11. februarja 2026 je umrl Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, potopisec, esejist. Bil je eden izmed osrednjih literatov ne le na Nizozemskem, ampak v svetovnem merilu, zadnja leta na vrhu lestvice kandidatov za Nobelovo nagrado. V slovenščini lahko beremo njegove romane Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti in Raj, izgubljeni. Ta je izšel pred desetimi leti v okviru festivala Fabula založbe Beletrina in Cees Nooteboom je bil eden izmed gostov. Tadeja Krečič Scholten ga je povabila pred mikrofon. Prevod pesmi in pogovora Tadeja Krečič Scholten, bereta Jasna Rodošek in Ambrož Kvartič, tehnična izvedba Vito Plavčak. Produkcija 2016.

raj bil scholten fabula vsi rituali zame nizozemskem cees nooteboom nizozem nobelovo produkcija beletrina pisati tadeja kre

Disc Replacement vs. Spinal Fusion: A Patient's Journey to the Right Decision | Episode 86

patients cpa your life get back disc replacement right decisions vsi spinal fusion

Play Episode Listen Later Feb 25, 2026 28:40

"I was told I needed a multi-level fusion. I didn't even know disc replacement existed." Nick's back pain started in his early 20s. After a discectomy in his mid-20s, he returned to an active life — until years later when severe sciatica came back and began affecting everything from his ability to put on a belt or sit in a chair. Multiple surgical consultations led to the same recommendation: spinal fusion. But Nick, an active CPA, soon-to-be dad, and lifelong athlete, wasn't willing to accept that as his only option. In this episode, Nick shares what happened when he pushed for clarity instead of settling for a single answer. Through additional opinions and independent research, he discovered a motion-preserving alternative to fusion, called artificial disc replacement. That realization ultimately led him to VSI and Spine Surgeon Dr. Ehsan Jazini, where Nick learned he was a candidate for a three-level disc replacement. Today, he reports zero back pain since surgery and has returned to skiing, running, swimming, weightlifting and living without restrictions. This conversation explores important questions for anyone facing spine surgery: How do you know if you're being told about all your options? When should you get a second—or fourth—opinion? What is the difference between spinal fusion and artificial disc replacement? What does recovery look like after multi-level disc replacement surgery? If you've been told spinal fusion is your only option, or if you're scheduling your life around your back pain, this episode could change your path forward. Ready to explore your options? Visit VSIspine.com to schedule a consultation with a spine specialist who can discuss both fusion and disc replacement candidacy.

En zaposlen in dva pomočnika

Play Episode Listen Later Feb 10, 2026 8:30

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

pr dead alive med ko tak tam pu nika kar kaj ameri dva celo pomo tako sds konec zato brez nikoli sloveniji vsi ljubljani bolj imamo slovenci najprej hrva ampak vemo tisti gremo torej janez jan danski odkar notranjskem

Pismo iz Irana: Prekrila nas je senca smrti

Zgodbe

Play Episode Listen Later Feb 4, 2026 11:41

Iranske ulice so se umirile. Ne glede na to, da ni določene policijske ure, je prisotnost neprestanega nadzora čutiti povsod. To še posebej poosebljajo varnostne sile. Ljudje žalujejo za svojimi bližnjimi ali jih iščejo. Veliko je negotovosti in žalosti. Vsi se pogovarjajo samo o tem. Naključni človek na podzemni železnici lahko začne kar tako jokati. Prisotna sta stres in tesnoba. Ljudje nekaj pričakujejo, ker vedo, da razmere ne morejo ostati takšne, kot so. Iran je prekrila senca smrti. Fariba je novinarka iz Irana. Fariba sicer ni njeno pravo ime in tudi njen glas je zaradi njene varnosti spremenjen. Tako kot večina prebivalcev Irana je bila tudi ona izolirana od zunanjega sveta, ko so iranske oblasti izklopile internet. To je njeno pismo svetu.

iran tako pismo veliko vsi ljudje iranske

The Hidden Risk of Pushing Through Pain | Episode 85

Zamagurské noviny (podcast)

Play Episode Listen Later Jan 29, 2026 30:27

How do you stay active when pain keeps getting in the way? If your fitness goals get off track because of pain, you're not alone — and even better, you're not out of options. Pushing through pain, ignoring warning signs, or waiting to "get better first" often leads to setbacks, frustration, and giving up altogether. Most of us aren't lacking motivation; we're missing a clear plan for what to do before surgery becomes the only option. In this episode, VSI physiatrist and Director of Regenerative Medicine Dr. Niteesh Bharara and VSI physical therapist Greg Morris deliver a practical, hopeful reality check. Together, they walk through the non-operative path that's often missing from traditional care — what exists between "just wait" and surgery — showing how physical therapy and natural healing work together to address the root cause of pain, support real tissue healing, and help people return to training without the extensive recovery that often comes with surgery. This episode is for you if: You have fitness goals, but pain keeps interrupting your progress You've been told to "just wait" or "push through it" You want real, non-surgical options to move forward If pain has left you feeling stuck or unsure of what to do next, this episode shows there is another path forward: one that helps you keep moving, training, and doing the activities you love.

director pain risk hidden your life get back vsi greg morris

60 - DISKUSIA: Úspešní absolventi Gymnázia Sp. St. Ves

Play Episode Listen Later Jan 28, 2026 87:22

Gymnázium v Sp. St. Vsi pripravilo 23. 1. 2026 Deň otvorených dverí, ktorého súčasťou bola aj diskusia s výzamnými absolventmi školy. Zhovárali sme sa s redaktokou Alenou Dudlákovou, farmaceutkou Monikou Plevíkovou, zástupcom veliteľa Vzdušných síl SR - Petrom Výrostekom, prodekanom Strojníckej fakulty TUKE - Petrom Frankovským, lekárom Jozefom Čajkom a stavebným inžinierom Jozefom Trebuňom. Moderuje šéfredaktor Zamagurských novín, Lukáš Marhefka. Záznam zhotovil: Igor Valkovský

vsi gymn moderuje diskusia sp st jozefom zhov

Mandatno-volilna komisija podprla kandidate za guvernerja Banke Slovenije, varuhinjo človekovih pravic ter tri ustavne sodnike, končna odločitev v parlamentu prihodnji teden.

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Jan 26, 2026 31:52

Poslanke in poslanci bodo na zadnji redni seji v tem mandatu, ki se je začela danes, poskušali zapreti nekaj pomembnih kadrovskih vprašanj. Primož Dolenc bo najverjetneje postal novi guverner Banke Slovenije. Prav tako naj bi dobili tri nove ustavne sodnike. Dve tretjini glasov pa za imenovanje na funkcijo varuhinje človekovih pravic potrebuje Simona Drenik Bavdek. Vsi so dobili podporo mandatno-volilne komisije. Tri kandidate za ustavne sodnike in kandidatko za varuhinjo je podprla tudi opozicijska Nova Slovenija. Državni zbor bo o kandidatih glasoval prihodnji teden v torek. Ostali poudarki oddaje: - Bo država dosegla poravnavo s turškim gradbincem na drugem tiru? Ministrstvo zahtevek za 330 milijonov evrov označuje kot neutemeljeno izsiljevanje. - Bančnih in poštnih poslovalnic po državi vse manj in s krajšimi delovnimi časi, posledice čutijo zlasti starejši občani in digitalno slabo pismeni. - Ameriška javnost, tudi s protesti, vse bolj pritiska na vlado predsednika Trumpa, naj Agencija za priseljevanje in carino opusti racije.

ban tri ameri prav trumpa odlo dve vsi parlamentu teden ostali ministrstvo komisija agencija banke slovenije

Denied Disc Replacement? Why a Second Opinion Matters | Episode 84

living your life get back disc replacement denied second opinion vsi

Play Episode Listen Later Jan 7, 2026 31:11

Living with chronic back pain often means slowly adapting your life around it. Over time, everyday things – sitting comfortably, traveling, sleeping through the night, keeping up with family, start to require planning, compromise, or avoidance altogether. The hardest part isn't usually the pain itself, but the fear that this may simply be how life will always feel. After nearly 20 years of back pain and multiple procedures, Rachel, a teacher and mom of two, found herself in that exact place. She describes years of temporary fixes "surgeries that helped, until they didn't," trying everything from lumbar fusion to chiropractors to injections, discectomy and physical therapy, yet lasting relief never came. Eventually she was told disc replacement surgery wasn't an option for her. Instead, she was warned that her future would likely involve spinal fusion after spinal fusion, each one further limiting her mobility and quality of life. She felt trapped between continuing to manage her pain and facing an uncertain future of additional surgery. Rather than accepting that outcome, Rachel decided to keep asking questions. In this episode of Get Back to Your Life®, Rachel shares how seeking another opinion led her to two-level disc replacement surgery with Dr. Colin Haines at VSI®, and how that decision changed what daily life looks like for her today. Her story isn't defined by a single milestone; it instead highlights the return of everyday life… the moments that make life feel normal again… better sleep, greater independence, and the ability to fully participate in activities she had slowly stepped away from. If you're facing chronic back pain, been told your options are limited, or wondering whether disc replacement may still be worth exploring, Rachel's story serves as a hopeful reminder that being told "no" doesn't always mean the story is over, and that asking the right questions can open doors many people don't realize still exist.

Kam z denarjem v 2026: Pasti in priložnosti

Money-How

Play Episode Listen Later Jan 5, 2026 33:33

V novi epizodi podkasta Money-How smo iskali odgovor na vprašanje: Kam z denarjem v letu 2026? Gre za izsek iz dogodka Money-How Live: Spopad bikov in medvedov. Pred mikrofonom: Sašo Šmigić (Generali Investments), Blaž Hribar (Pokojninska družba A), Andraž Grahek (Capital Genetics), Simon Logar (NLB Skladi), Nikola Maljković (OptimTrader) in Tilen Šarlah (Acex). Vsi spopadi bikov in medvedov 2025: - AI revolucija ali balon https://money-how.si/blog/bik-simon-vs-medved-blaz-ai-balon-ali-revolucija/ - Makro spopad https://money-how.si/blog/bik-saso-vs-medved-nikola-pasti-ameriskih-delnic-v-2026-za-evropske-vlagatelje/ - Zlato, srebro, bitcoin https://money-how.si/blog/bik-tilen-vs-medved-andraz-zlato-srebro-bitcoin-in-pasti-pozne-faze-cikla/ ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

money ai discord bootcamp ve od kam finan nima pasti pred gre kaj makro zlato vsi prakti vodnik tilen

Sedmica pod smrekico

Play Episode Listen Later Dec 16, 2025 7:31

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado. Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

ko danes sre druga kot kako ker maribor zakaj koper vsi ljubljani slovenija slovenci ljubljane najprej novem mariboru slovencev stvari prej scaron kopru celju kranj novi gorici vsaj maribora ljubljan kopra kopr slovencih mimogrede preostale

Imaging the Future of Surgery with Dr. Xiao Han_e.077

Lab Rats to Unicorns

Play Episode Listen Later Dec 9, 2025 38:54

In this episode of Lab Rats to Unicorns, John Flavin sits down with Dr. Xiao Han, Co-Founder and CEO of Clarix Imaging, a pioneering medical device company spun out of the University of Chicago. Xiao is transforming the world of cancer surgery with real-time, high-resolution 3D imaging that helps surgeons visualize tumors more clearly and make more precise decisions in the operating room. Before launching Clarix, Xiao spent more than a decade as a medical physics researcher and faculty member at the University of Chicago, developing advanced tomographic imaging technologies and collaborating closely with radiologists, surgeons, and pathologists. His journey—from physics student to inventor to CEO—was shaped by a deep curiosity, an engineering mindset, and a passion for translating scientific breakthroughs into tools that directly improve patient care. Xiao shares the pivotal experience inside a pathology lab that made him leave academia to start Clarix, how the company achieved FDA clearance in under 18 months, and why multidisciplinary collaboration is the key to accelerating innovation. He also offers an inside look into how Clarix's VSI-360 platform is redefining breast cancer surgery and opening the door to a new standard of real-time intraoperative imaging across multiple specialties. Throughout the conversation, Xiao reflects on leadership, translational research, the power of seeing technology used in the OR, and his vision for the future of precision surgery.

ceo university chicago co founders 3d fda surgery unicorns imaging xiao lab rats vsi

Parlamentarni odbor za finance ob odsotnosti opozicije potrdil proračun za prihodnje leto. Fiskalni svet znova z opozorili na visoko porabo.

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Nov 15, 2025 27:15

Vsi proračunski dokumenti so pripravljeni za sprejem v državnem zboru. Pristojni parlamentarni odbor je namreč danes potrdil še predlog zakona o proračunu za prihodnje leto. Medtem ko koalicija poudarja, da gre za odraz stabilnih javnih financ, je fiskalni svet znova nanizal opozorila o visoki porabi. Drugi poudarki oddaje: - Številna dopolnila k predlogu Šutarjevega zakona. Kaj je novega? - Trump podpisal ukaz za odpravo carin na uvoz določene hrane - Slovenske teniške igralke znova med reprezentančno elito, uvodni ženski slalom Shiffrinovi, Dvornik sedma.

donald trump finance leto drugi kaj svet vsi slovenske znova odbor medtem visoko prora

Bodimo tiho!

Play Episode Listen Later Oct 28, 2025 6:22

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

ob nato novo kdo drugi kot kako ker zato nikoli vse vsi naro najbolj slovenijo sicer predvsem evropo podgorica tretji vsaj

Terorist iz sosednje ulice

Play Episode Listen Later Oct 21, 2025 6:54

Danes začenjamo z novico iz sveta mode, ki se proti koncu poročila čudno zaplete. Ob robu tedna mode, ki je potekal v prestolnici in na katerem so pokazali oblačila, ki bodo na naših ulicah vidna po jedrski kataklizmi, je iz Londona prišla novica, da je slovenska moda osvojila prestižno nagrado. In sicer so se na modni pisti z nagrado, imenovano brunel, okitile uniforme Slovenskih železnic. Kot vemo, so bile te uniforme dolgo temno zelene, če pa ste imeli srečo v zadnjih letih videti na vlaku kakšnega železničarja, je ta nosil temno modro uniformo, ki jo je britanska ustanova prepoznala kot presežek, vreden nagrade. Tako so Slovenske železnice dobile eno najprestižnejših nagrad v svetu železnic. K njihovi točnosti to sicer ne bo pripomoglo, če pa se bo vlak iztiril, bo to storil pod vodstvom elegantno oblečenega strojevodje.Prav o iztirjenih bomo danes govorili, in seveda nismo neuvidevni do te mere, da bi za iztirjenja, skale na tirih, poškodovano signalizacijo in podobne rabote krivili železničarje. Še manj njihove uniforme. Imajo pa napadi na železniško infrastrukturo le dovolj zanimivih in potencialno katastrofalnih elementov, na katere velja opozoriti vsaj v naši oddaji, če se že javnost zaradi tega ne vznemirja preveč. Nazadnje, ko je kdo v Sloveniji namenoma poškodoval železniško infrastrukturo, je bilo to osemdeset in več let nazaj, ko so partizani minirali tire v želji zaustaviti okupatorsko logistiko. Okupatorji so jih brez usmiljenja imenovali banditi, kar se je po osemdesetih letih, ko ponovno doživljamo identične napade, omililo v vandale. Ni treba posebej poudarjati, ne nazadnje so to storili odgovorni pri Slovenskih železnicah, da gre za izjemno nevarno situacijo. Razumni se ne more domisliti ničesar potencialno bolj nevarnega, kar se nam je zgodilo kot narodu od osamosvojitvene vojne sem ... Celo katastrofalne poplave ali avtocestne nesreče, ki so nas doletele, se ne morejo meriti z nevarnostjo, ko se iztiri, bog ne daj, nabito poln potniški vlak. Zato čudi lahkota, s katero tako javnost kot tudi država obravnavamo ta dejanja. Nekaj je treba razjasniti; v sodobni terminologiji galopirajočega nasilja smo kategorije brezsmiselnih dejanj pomensko natančno opredelili. In nameren napad na civiliste, na splošno populacijo za doseganje kakršnihkoli parcialnih ciljev že, se nikjer ne imenuje drugače kot terorizem. V obravnavanih primerih gre za teroristična dejanja in kot zaskrbljenim ter primerno paranoičnim državljanom nam ni jasno, kako se po zadnjem primeru poškodovanja kretnice in posledičnega iztirjenja ni sestal svet za nacionalno varnost. Če kje v naši soseščini doživijo teroristični napad, se to telo nemudoma sestane; nato na zasedanju ugotovijo, da je Slovenija varna država, da je pri nas stopnja ogroženosti nizka, nevarnost terorizma pa zanemarljiva. No, zdaj ni več tako. Teroristična grožnja ni več le grožnja, temveč so napadi na železniško infrastrukturo že sami po sebi teroristični napadi. Odgovorni pa so primere prepustili običajnemu policijskemu delu, ko možje postave med ustavljanjem prometa, lovljenjem prekupčevalcev z barvnimi kovinami in varovanjem nogometnih derbijev še malo povprašajo po sumljivih tipih, ki brkljajo po tirih. Povedano drugače; storilce išče kriminalistična policija, kot da bi šlo za dejanje splošne kriminalitete … Po našem skromnem prepričanju pa gre za teroristično dejanje, ki zahteva povsem drugačen angažma in sestavo varnostnih sil. Ker le gola naključja so vsaj v treh napadih preprečila, da nismo imeli večdnevnih žalovanj, družinskih tragedij in posebne izdaje medijev. Se pravi, da je samo – pod navednicami – sreča preprečila teroristični napad in ga v brezmejni modrosti odgovornih zmanjšala na stopnjo običajnega kriminala. V Sloveniji premoremo dokument, ki se glasi »Državni načrt za zaščito in reševanja ob uporabi orožja ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma ob terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi«. Ob teoretični opredelitvi terorizma, ki ga dokument razume kot »vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom ali ustanovam ter ga lahko izvajajo nedržavne skupine, posamezniki in države«, načrt predvideva kup dejavnosti, ki se jih sproži ne le po, temveč tudi ob teroristični grožnji. Vsi elementi napada na železniško infrastrukturo natančno sovpadajo z definicijo terorizma, kot ga razume državni načrt, zato bi bilo od odgovornih, ki imajo na tiskovnih konferencah polna usta varnosti, modro in nujno, da ga sprožijo, oziroma da stopnjo teroristične ogroženosti povečajo na »zelo visoko« vse do takrat, dokler se teroristov, ki napadajo železniško infrastrukturo, ne aretira.

ob danes kot celo tako prav ker zato sloveniji ulice vsi slovenija nekaj slovenske v sloveniji scaron slovenskih imajo londona povedano

Oxygen Therapy: The Key to Accelerated Recovery | Episode 82

Play Episode Listen Later Oct 15, 2025 29:05

What if the secret to healing faster was already in the air you breathe? In this special on-location episode of Get Back to Your Life®, Dr. Christopher Good, Spine Surgeon and President at VSI, breaks down one of the latest breakthroughs in spine surgery recovery, Hyperbaric Oxygen Therapy, and how it's being used right here at VSI to help people who suffer from back and neck pain recover faster. VSI's state-of-the-art hyperbaric oxygen chamber delivers 100% oxygen under increased pressure, flooding the body's tissues with oxygen to accelerate healing, reduce inflammation, and optimize recovery after spine surgery or orthopedic procedures. Dr. Good explains how Hyperbaric Oxygen Therapy works, who benefits most, and why it's quickly becoming a cornerstone of comprehensive recovery care. At VSI, hyperbaric oxygen therapy represents more than a new technology, it reflects a new philosophy of healing. It's part of VSI's Recovery Revolution™, a patient-first model/movement that reimagines what recovery should look like before, during, and after spine surgery. Backed by data from a 50,000-patient study, VSI's recovery model/approach to recovery combines advanced surgical techniques, regenerative therapies, and proactive recovery planning to help patients heal faster, reduce pain, and return to life stronger than ever.

president recovery your life get back backed accelerated hyperbaric oxygen therapy vsi oxygen therapy recovery revolution

The Recovery Road: Navigating Life After Spine Surgery | Episode 81

Play Episode Listen Later Sep 17, 2025 27:48

Living with chronic back pain isn't only physical. It can steal moments, memories, and pieces of who you are. Today's guest, Lizette, knows this reality firsthand. A former Division I athlete and active mom, she found herself unable to hold her own son, trapped on a rollercoaster of temporary fixes: 17 injections, three ablations, and heavy medications that left her foggy and disconnected from herself. The life she loved felt like it was slipping away, and no one seemed to have real answers. Everything changed when Lizette came to VSI and met spine surgeon Dr. Colin Haines. She wasn't dismissed or handed another short-term solution. She was given a recovery plan that started before surgery and carried her through every step after, Lizette found what had always been missing: clarity, strength, and her way back to the life she loved. In this special Pain Awareness Month and Recovery Month episode of Get Back to Your Life®, Lizette shares how she went from being stuck and sidelined, to strong and hopeful. And her comeback story is proof that recovery is the turning point that makes real healing possible. Lizette's story is a powerful and inspiring reminder: don't settle for pain — find a team that listens, cares, and helps you truly get back to your life.

living your life get back navigating life spine surgery vsi recovery month recovery road pain awareness month

Ofsajd: Zic #22

#Ofsajd

Play Episode Listen Later Sep 10, 2025 53:15

muri ker zato zakaj vsi njegova nekega ljudski zic nk maribor ofsajd

S3-133: Buffalo Snow and Ice Day Review!

The Snowjobs Podcast

Play Episode Listen Later Aug 25, 2025 72:11

The guys welcome Adam Hansen of VSI by Boss, Pat Salmon of Northeast De-icing Solutions, and Adam Ferchen of Elite Landscaping to talk about the Plant Western NY Snow and Ice Show this past week in Buffalo NY!

boss snow buffalo buffalo new york vsi adam hansen ice show

71/2025 Hazlos fuertes, hazlos inaccesibles: cómo blindar a los niños del abuso sexual | Paula Aguilar

Eneagrama Conócete

Play Episode Listen Later Jun 10, 2025 45:05

Hay temas sensibles e incómodos, pero necesarios, proteger a la niñez es una tarea no sólo de padres de familia, también de toda la sociedad. La violencia sexual infantil (VSI) es un problema social que no discrimina contextos ni clases sociales, educación ni religiones, se esconde y se escuda en el silencio, en la indiferencia y normalización de costumbres inadecuadas. Para hablar ampliamente de este tema, Andrea Vargas y Adelaida Harrison tienen como invitada a la psicóloga Paula Aguilar, experta en psicología infantil, crianza, vínculo, maternidad y prevención de la VSI. Paula es autora del libro Inaccesibles, un texto que busca concientizar, visibilizar y ofrecer herramientas para padres de familia y cuidadores alternos de menores con la finalidad de ejercer una crianza más cuidadosa y preventiva. Los niños y niñas que sufren VSI y no reciben una debida atención, pueden enfrentar una serie de dificultades que afectan su salud mental, su autoestima, sus relaciones personales, su salud física, su identidad y conducta a lo largo de su vida, por eso, CUIDEMOS A NUESTROS NIÑOS. Únete a la comunidad Conócete de WhatApp donde compartiremos contigo más del ENEAGRAMA: https://chat.whatsapp.com/KsIo1X6MVemFNkzolFQXa9 Instagram: https://www.instagram.com/eneagramaconoceteoficial/ Facebook: https://www.facebook.com/EneagramaConocete/ TikTok: https://www.tiktok.com/@eneagramaconocete3 WhatsApp: https://wa.link/3g4w85 Web: www.eneagramaconocete.com Enneagram Coaching Center +525618499663 Descubre tu tipo de personalidad en nuestros cursos y diplomado de Eneagrama: info@eneagramaconocete.comSee omnystudio.com/listener for privacy information.

web os whatsapp descubre los ni aguilar fuertes uacute abusosexual eneagrama vsi whatapp andrea vargas hazlos

Migraines: More Than a Headache | Episode 79

Play Episode Listen Later Jun 4, 2025 34:57

Migraines affect more than 1 billion people worldwide, but despite their prevalence, they're too often misunderstood, misdiagnosed, and dismissed as “just a bad headache”. The truth? Migraines are a complex, invisible, and many times disabling neurological disorder. VSI neurologist Dr. Ella Akkerman brings clarity and compassion to this conversation, breaking down symptoms, triggers and solutions for migraines / migraine sufferers. Drawing from her vast experiences as a neurologist, mother, and migraine sufferer herself, Dr. Akkerman shares vivid insights into how migraines impact daily life—from the sensory overload to the silent suffering, and why they affect women and children at disproportionately high rates. From lifestyle strategies and stress management to cutting-edge medications and wearable technologies, Dr. Akkerman offers a hopeful, actionable roadmap for patients ready to reclaim control and live life on their terms. Keep listening to learn: What migraines really feel like, and why they're so often misunderstood Common triggers (like stress, hormones, sleep disruptions, and more) Red flags that require urgent medical attention The latest in migraine treatments How to recognize early warning signs Medications, devices, and lifestyle strategies that work You don't have to suffer in silence. Help is here. Let this episode be a powerful first step. Listen now: YouTube | Apple Podcasts | Spotify Watch the full episode on YouTube by searching “VSI Spine” Find additional expert resources & support at vsispine.com

drawing medications headaches migraines vsi akkerman

Medical Gaslighting: When Pain Isn't Just In Your Head | Episode 77

Play Episode Listen Later Apr 30, 2025 37:26

It's 2025, and women are still fighting to be believed, especially in medicine. From being told “it's all in your head” to waiting years for a real diagnosis, many women know the silent sting of being dismissed. This experience has a name: medical gaslighting — and it's more common than you might think. In this powerful episode of Get Back to Your Life®, we meet Jakki, a VSI patient, mental health counselor, former athlete, and mother of three who endured 24 years of pain, misdiagnoses, and blatant medical dismissal. But Jakki refused to accept “there's nothing wrong.” Her story is a testament to persistence: when no one could explain her pain, she enrolled in radiology courses just to read her scans. Eventually, she found her answer — and her healing — through a diagnosis of Bertolotti Syndrome with Dr. Colin Haines at VSI. This is a breakthrough story for women everywhere. Jakki's comeback story is one of strength, self-advocacy, and breakthrough — not just in her body, but in a system that too often turns down the volume on women's pain. In this episode, you'll learn: What medical gaslighting looks and feels like Why being dismissed can be so dangerous How to advocate for yourself in the healthcare system The signs that it's time to seek a second opinion How persistence - and the right doctor - can change everything Whether you, too, have been talked over, brushed off, or are still searching for your own answers, this episode will stay with you. This is a story about validation, self-advocacy, hope and most importantly….solutions. And it demands to be heard. Listen now: Apple Podcasts | Spotify You can now watch this full episode on YouTube Find additional expert resources & support at vsispine.com

head pain your life get back medical gaslighting vsi jakki

Lower Back Pain: Quick Fixes vs. Lasting Relief | Episode 75

american lower relief your life get back lasting quick fixes lower back pain vsi

Play Episode Listen Later Apr 2, 2025 35:53

If you've been stuck in the endless loop of trying everything for your low back pain—with no lasting relief—this episode is for you. You've done the massage guns. The YouTube stretches. The painkillers. Maybe even acupuncture, back braces, or chiropractors. And yet... your back still hurts. You're not imagining it. You're not weak. And you're definitely not alone. Lower back pain affects 1 in 4 American adults and is the leading cause of disability worldwide. But here's the real problem: most people are chasing temporary fixes that never get to the root cause of their pain. And in the process, they're losing time, money, energy—and hope. In this episode of Get Back to Your Life®, Dr. Yash Mehta, Interventional Spine & Sports Medicine at VSI, cuts through the noise. He breaks down what the latest research actually says about back pain treatments, and why many commonly recommended remedies just don't hold up when it comes to lasting relief. You'll learn: The real reason your pain keeps coming back Why so many common back pain treatments fail—and what to try instead The habits that will actually help you protect your spine for the long haul How to tell if your back pain is something more serious What it actually means to treat the root cause of chronic back pain When it's time to stop experimenting and start seeing a spine specialist If you've been told to just live with it—or worse, that it's all in your head—don't miss this. Listen now: YouTube | Apple Podcasts | Spotify For more information on lasting back pain solutions, visit us at VSISpine.com.

The Lawnmower Man (1992): "They shot my chimp! Why are you being a b*tch?!"

Doom Generation

Play Episode Listen Later Mar 15, 2025 69:16

Dr. Lawrence Angelo (Pierce Brosnan) has devoted his life to the study of virtual reality and in order to pursue his studies, he must work under a government contract at VSI alongside Timms (Mark Bringelson) and under the giant head of the mysterious Director (Dean Norris). Using a VR program, the Doc seeks to enhance the intelligence of a chimp while VSI seeks to make it a weapon. The project goes wrong and the chimp is killed in an escape in front of neighborhood staple, Jobe (Jeff Fahey). The Doc decides Jobe is about as smart as his previous subject, so why not? After injecting this simple man with brain drugs and messing with his cortex, Dr. Angelo loses control as Jobe seeks to become a God. Also a whole bunch of other stuff happens which somehow makes The Lawnmower Man one of the longest movies Doom Generation has ever covered - enjoy! Support this podcast at patreon.com/doomgeneration

god vr doc b tch chimps lawnmowers jobe lawnmower man vsi doom generation

Sleep Like a Pro: Tips for a Healthier Life | Episode 74