Podcasts about Nikoli

V tokratni epizodi Domen in Luka pregledata in analizirata dogajanje na dirkaškem vikendu v ZDA - COTA.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

»Živeti je treba vsak dan posebej. Nikoli ne veš, kateri je zadnji.« Tako pravi Nina Milič, ki je pri 39 letih zbolela za rakom dojke. Ob besedi rak vsak najprej pomisli na smrt – tudi Nina je. Toda z boleznijo se je uspešno spopadla in s svojo izkušnjo navdihuje druge. Po končanem zdravljenju ji je novo moč dal šport, predvsem tek. Svojo zgodbo o pogumu in upanju, o skupini za hojo in tek pri združenju Europa Donna ter o najintimnejših trenutkih zdravljenja je delila v oddaji Med štirimi stenami na Prvem.

Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Maja Moll. Pesnica, naj bo to najboljša ali najnatančnejša oznaka, Svetlana Makarovič pred bralce polaga svojo četrto zbirko haikujev Tista dežela. »Štirje letni časi, štiri knjige,« beremo na zadnji platnici, a pri interpretaciji zbirke je to bore malo v pomoč. Zima vezilja in Naj bo poleti sta morda nakazovali smer, kjer bi bil lajtmotiv posamezen letni čas, a se je pri zadnjih zbirkah zasukalo drugam. Lanska zbirka Ognji in sence ter letošnja Tista dežela sta kakor dvojčici. Že oblikovno, saj se na platnicah stikajo odtenki črne in roza barve – govorice hočejo, da sta to pesničini najljubši barvi. Tematsko pa zbirki zaokrožata spomin in slovo: če je bila prva spomin, je druga slovo. V zadnji z velikimi tiskanimi črkami na zadnji platnici beremo odlomek iz zadnjega haikuja zbirke: »NIKOLI VEČ. / ALDREI AFTUR.« Ali pač? Zbirko sestavlja preko 200 haikujev, kar je več, kot jih je pesnica uvrstila v prejšnje zbirke. Razporejeni so v tri širše sklope: Vodales, Živinmlini in, naslovna, Tista dežela. Dober vstop v branje zbirke Tista dežela ponuja tudi zbirka Tisti čas iz leta 1993. Avtorica se je nato čez slabo leto odpovedala pisanju poezije z izdajo svojih »najboljših pesmi«, kakor jih je označila, v antologiji Samost. Pesnica, naj poudarimo ponovno, se pisanju pesmi, seveda ni mogla odpovedati, pač pa se je, iz distance to lahko trdimo, zgodil premik k drugačni poetiki. Odmevi prve so vidni še v njenih pesmih v pravljicah za odrasle in tistih, ki so bile umeščene v knjigo V tem mrazu iz leta 2015. Haikuje Svetlane Makarovič moramo brati kot premik k drugačni poetiki skozi obliko. Torej, oblika narekuje vsebino oziroma poetiko. Narekovati je najbolj natančen glagol za tovrstno poezijo. »Pa brez zamere – / haiku se sam utrne. / Jaz le beležim,« zapiše in povzame svoje ustvarjanje. Že večkrat je poudarila, da pisanje haikujev pri njej poteka kakor kakšno asociativno pisanje, kjer se verzi vrstijo in vrstijo, utrinjajo. Kot v prejšnjih zbirkah avtorica tudi v tej sledi zlasti naravnim podobam, kar ubesedujejo naslovi sklopov v zbirki. Prva dva, Vodales in Živinmlini, sta si najbližja, če povzamemo: lesen mlin, ki večno vrti vodo. »Iz ognja v vodo. / Tu zakaj in tam zato. / Večno vrtenje.« Naravnim motivom se pridruži človek, ki je največja naravna katastrofa: »Beži in skrij se! / Najhujša zver je človek. / Zver, ki je v meni.« Če je bila v prejšnji zbirki med drugim prisotna podoba naravnih nesreč, se jim tu kot povzročitelj večkrat bolj izrazito pridruži človek: »Bister potoček, / od gnojevke posiljen, / je dušo spustil.« in na drugem mestu: »Glejte vodico, / kako se blešči. / Od kemikalij.« Groza, za katero si je človek sam kriv, in, kar strahotno pretrese, je to, da rešitve ni: Nekateri haikuji so res »močni in ostri kot britev«, kakor jih sicer brezidejno in nezanimivo, torej votlo, označuje njihova založba Mladinska knjiga že vrsto let. Ob nekaterih pa se zdi, da se je britev že skrhala in je jezik zašel k prežvečenim, neizvirnim zapisom: »In je zveličar / vodo v vino spremenil – / hozana na eks.« in na primer: »Nad goricami / klopotci klopotajo / o pijandurah.« Tudi sicer sta prva sklopa najmanj izčiščena in bi nekatere haikuje lahko izločili, saj ne pripomorejo h koherentnosti izraza tematike. Zadnji sklop je izrazno najboljši, saj skozi potovanje po »tisti deželi«, po Islandiji, ki je Svetlani Makarovič tako ljuba, nekoč se je celo želela preseliti tja, zaživita spomin in zgodovina: »Žareče srce / neznane Islandije / ogreva spomin.« Ta sklop prinaša svežino k pesničinemu ustvarjanju. Z vso konkretnostjo prostora sega onkraj njega. Vabi nas kakor v mitsko pokrajino: »Tuja dežela. / Za vsakogar drugačna. / Sama sebi dom.« Ob branju se ne moremo znebiti občutka, da je zbirka Tista dežela slovo od tovrstnega ubesedovanja: »Tokrat sem prišla / čisto zares zadnjikrat. / Nikoli več. / Aldrei aftur.« S to štirivrstičnico je Svetlana Makarovič presekala ustvarjanje v strogi formi haikuja, torej 5, 7, 5 zlogov. Sledi premik k drugačni ubeseditvi, lahko predvidevamo, da so bili haikuji most k le-tej, vmesna postaja. Kakor je pesnica povedala v nedavnem intervjuju za časopis Delo, pripravlja novo zbirko pesmi o kruhu, to pa diši po bolj izraziti ljudski motiviki. No, pa bo prišla še ena zbirka. Da ne bo več pesnila, je rekla … zarečenega kruha se največ poje. Hvalabogu, naj dodamo.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 Ščit: https://www.t-2.net/t-2-scit-za-varnost-na-internetuFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!« FOTO: Kje so razlogi za industrijski pomor ljudi v 20. stoletju v organizaciji nemške države ? VIR: https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/photo/deportation-to-belzec

15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi med najuglednejše predstavnike ljubljanske grafične šole. Njegov likovni jezik se je zelo zgodaj izoblikoval in ostal ves čas nespremenjen. Izvor navdiha za izrazito figuralen motivni svet je realno življenje in izkustvo. Čeprav se je preizkušal v različnih medijih, ostajajo najbolj izrazite njegove črno bele jedkanice, v katerih govori samo črta. Vabimo vas, da ob stoti obletnici rojstva Karla Zelenka poslušate pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2002 posnela Vida Curk.

V prihodnjem mesecu dni čaka nemirno Srbijo nekaj pomembnih obletnic, med njimi 25 letnica konca Miloševićevega režima in prva obletnica tragične zrušitve nadstreška v Novem sadu, ki še danes ostaja izvirni povod za dolgotrajne proteste. Predsednik Vučić se je v zadnjem času osredotočil na spopad s posebno skupino protestnikov, ki so mu očitno postali najhujši trn v peti. To so kulturniki vseh vrst, stanov in starosti.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba paket T-2 TV+NET.https://www.t-2.net/paketi/t2-tvnetFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Studna slova: 1. Korintským (39/150): Dar, nikoli příležitost pro chlubení. Autor, čte: Jiří Hurta. Moderuje: Jitka Vyležíková.Tento podcast můžete podpořit na https://radio7.cz

Na drugi dan splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov je iranski predsednik Masud Pezeškian dejal, da Teheran ni in nekoliko ne bo razvijal jedrskega orožja. Kot glavnega krivca za nemire v regiji pa je obtožil Izrael. Eden bolj pričakovanih je bil tudi govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit, so bili krivi spori ali kaj tretjega, raziskujemo v tokratnih Radiovednih. Gost oddaje je fizik in poznavalec dela in življenja Nikole Tesle Andrej Detela.

Nikoli ne zasmehuj manjših od sebe. Pripoveduje: Darja Reichman. Afriška pravljica. Prevedel: Vlado Jagodic. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.“Ne prek noči, prek dneva se ti zgodi, da obstaneš pred izbiro, ali kupiti liter mleka otroku ali plačati elektriko, da je ne odklopijo,” opisuje sogovornica, mama dveh otrok, s katerima živi sama. Čeprav zaposlena za minimalno plačo, je nekako shajala vse do bolezni, ko je dohodek padel na dobrih 400 evrov. “Nikoli si nisem predstavljala, da ne bi imela za makarone, ampak se zgodi. Prejokala sem noči in dneve, to so takšni psihični pritiski, da ne veš, kaj bi naredil. Ali šel kam drugam … ali pa se nekako boril in rinil z glavo skozi steno. Ljudje, ki imajo vse, ne vem, ali si lahko predstavljajo, kako hudo je to.” Da je podobnih zgodb še veliko, priča vse večje povpraševanje po paketih hrane, ne le pri Zvezi Anita Ogulin, pač pa tudi pri dveh največjih humanitarnih organizacijah. In kljub vse večjim stiskam, tudi zaposlenih prosilcev, je nejevere, da kdo dandanes nima za hrano, vse več. Kako lahko pomagate?

Piše Ifigenija Simonović, bereta Maja Moll in Jure Franko. Na naslovnici romana Marija Švajncer Ljubezen v breznu je fotografija pri nas neznanega EM Merla. Vidim temno skalnato pobočje, ki je lahko gorski previs ali rob globoke jame. V ozadju je izsušena pokrajina, ki je lahko kraška ali puščavska. Z belo obrobljene črne črke vabijo misel na smrt in žalovanje. Ljubezen mi vedno vzbuja misel na dvojino, kar je seveda ozkosrčen romantičen, morda izrazito ženski predsodek. V resnici se mi ljubezen, čeprav ena sama, vsem dana in hkrati nedosegljiva, prikazuje v najrazličnejših barvah in podobah, včasih vilinsko, drugič pod masko, včasih kot laž. Na hrbtni strani knjige je zapisano, da roman Ljubezen v breznu govori o ljubezni. Zakaj potem temne sence, črne črke? Kje je rožnato nebo, neomadeževana belina? Kratka oznaka na hrbtni strani se strne s trditvijo, da "ljubezen ni ena sama in ima lahko več barv, tudi mavrično." Tako že pred branjem izvem, čemu se je avtorica posvetila, ne morem pa si misliti, kako bo načrt izpeljala. Odprem knjigo in se prepustim branju. Hitro mi postane jasno, da gre za družinsko zgodbo, ki pa ni družinska saga, ki naj bi zajemala več generacij in postavila dogajanje v kraj in čas, temveč je zelo ozko, linearno, skopo zastavljena izpoved ženske, ki doživi nekaj nepredvidljivega. To samo po sebi ni nič nenavadnega, saj je vsako življenje nepredvidljivo, vsako pa tudi vredno zapisa, saj vsak človek šteje, ljudje pa nosijo zgodbe. Naloga pisateljev je, da zgodbe zapišejo. Lahko zapišejo gola dejstva ali pa se z dejstvi poigrajo, jih premešajo ali jim primešajo izmišljene dodatke. Roman se začne takole: "Nikoli nisem mislila, da se bo vse skupaj spremenilo in se obrnilo v nekaj čisto drugačnega. Najino življenje se ni veliko razlikovalo od preživljanja let, mesecev, dni, ur številnih drugih dvojic, nič nenavadnega se ni dogajalo. Ustvarila sva bližino in vse je teklo po ustaljenih tirnicah." Tik pred koncem romana avtorica ponudi tudi izhodišče za zgodbo, kratko poročilo iz časopisa, ki se bere takole: "Moškega, ki je v prepad pahnil znanega dirigenta, so v zaporu ubili. Preiskovalci še raziskujejo, kaj se je sploh zgodilo." Iz tega poročila izvem vse. Avtorica romana je poskrbela, da se zadržim ob zapisu. Nikoli ne vem, kaj me čaka. Iz kratkih zapisov v črnih kronikah je nastal že marsikateri veličastni roman. Razdori v družinah so pogoste teme ženskega pisanja, Marija Švajncer pa je uvedla tematiko moža in očeta, ki se zaplete v erotično razmerje z moškim. Nič novega na tem svetu, a kdor na taka razmerja pomisli prvič, je upravičeno šokiran. Zdi se, da roman izhaja prav iz šoka nad nečim, kar se je v starih časih sicer dogajalo, a ni bilo potrebno, da tisti, ki nočejo, o tem razmišljajo. Roman oziroma povest je tendenčne narave. Homoseksualnost v družini postaja vedno pogostejša tema sodobne proze. Tudi rumenega tiska, poezije, tudi politike, konec koncev. Avtorica skuša opozoriti na tiste "normalnosti", zaradi katerih posamezna življenja izstopajo iz normale. Že na začetku postane jasno, da je glavna junakinja osrednji, skoraj edini predmet pisateljičinega zanimanja. Njeno otroštvo je zaznamovano z odraščanjem ob alkoholiku in trpljenju zapisani materi. Prva ljubezen, prvi pogum za prekinitev družinskega vzorca, otroci, začasna sreča. Mož se začne odtujevati, sčasoma odide, na koncu umre. Odtujuje se tudi ona, a njo ljubezen ščiti, njega pa uničuje. Njena brezpogojna ljubezen ne zagotavlja sreče. Povzroča nepopisno trpljenje. Otroka obstajata, a nista vpletena. Ženska je, skupaj z otrokoma, od moža finančno odvisna. To poudari brezizhodnost iz kočljivega položaja. A poskuša se osamosvojiti. Postane sprehajalka psa – tudi ta izbira službe nakazuje propad ženske, ki ljubi preveč. Najhuje, kar se zgodi, je, da mož doživi novo ljubezen – a še huje je, da se zaljubi v moškega. In kar je še huje – ljubimec je pokvarjenec, ki postane celo morilec. Gre za poseben žanr, ki je prej povest kot roman. Pomislim na zelo popularno povest iz 19. stoletja Sreča v nesreči Janeza Ciglerja. Podobno vzdušje. Podobno trpljenje preprostega človeka. Resnično, poučno in strašno. Če rečem, da gre za žensko naturalistično povest, to rečem brez omalovaževanja. Tudi take povesti so dobrodošle. Če bi šlo za roman s tragično ljubezensko temo, bi bilo morda opisane več prepletenosti med družinskimi člani, zlasti odnos otrok do staršev, ki se ločujeta in otrokoma nehote povzročata travme, ki se jih bosta reševala še pozno v odrasli dobi. Morda bi lahko zaživela tudi ljubezen med moškima. Avtorica ne razišče te ključne teme, ki povzroči, da se v srečni družini nekaj obrne čisto drugače, kakor sama pravi. Nepredvideno in nenavadno ljubezen avtorica pahne v brezno. Iz zapeljivega ljubimca naredi neosebo. Žena skuša moža razumeti, a zmore samo obsoditi ljubimca. V dojemanju ženske, ki jo mož prevara z moškim, ni razumskih oporišč. Morda je ravno to poanta romana Marije Švajncer. Zgodbe se zgodijo po nepredvidljivih ključih. Ne pomaga razum, ne pomaga filozofija, čustva so popolnoma nezanesljiva. Ljubezni se lahko oprimemo, a ni nujno odrešilna. Vsekakor knjiga spodbuja vrtanje v vsakdanje dogodke, ki so na videz nepomembni, a imajo vzrok in posledice. Razdori v družinah so pogoste teme sodobnega ženskega pisanja. Žalostno je, da se ljubezen lahko konča v breznu, na dnu vseh dnov. Pri Janezu Ciglerju zmaga, pri Zofki Kveder propade. Pri Mariji Švajncer ne pade v brezno ljubezen. Konča se samo neka zgodba, začne pa se razmislek o odzivu navadnih ljudi na navadne ali vsaj pogoste dogodke, na katere se ne želimo navaditi.

Na Aljaski se že ves dan zbirajo visoki predstavniki Združenih držav in Rusije, ki bodo zvečer sodelovali na srečanju predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. Z izjavami so skopi, vsi zagotavljajo, da so njihova stališča jasna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ob prihodu oblečen v majico s kratico Sovjetske zveze, je tako dejal: Nikoli ne delamo načrtov vnaprej. Vemo, da imamo argumente ter jasno in razumljivo stališče, ki ga bomo tudi predstavili. Drugi poudarki: - Romarji ob prazniku obiskujejo Marijina svetišča. - Mladim na trgu dela se bodo morali prilagoditi tudi delodajalci. - Kaj storiti, ko nas v gorah ujame nevihta?

Pred osemdesetimi leti, 6. in 9. avgusta 1945, sta ameriška bombnika nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki odvrgla atomski bombi, zaradi katerih je umrlo več kot 200 tisoč ljudi, večinoma civilistov. Od takrat smo velikokrat slišali in izrekli besedi NIKOLI VEČ. "Ne morem razumeti, kako lahko danes politiki omenjajo možnost ponovne uporabe jedrskega orožja. To se ne sme zgoditi, vsi moramo reči, da se ne sme," je povedala Kasaoka Sadae, ki je kot dvanajstletna deklica preživela atomsko bombo v Hirošimi. O rožljanju z orožjem, tudi jedrskim, in možnostih, da se človeštvo jedrski katastrofi izogne z mirnim reševanjem sporov in razoroževanjem, govorita prof. dr. Zlatko Šabič, strokovnjak za mednarodne odnose in svetovalec predsednice republike, in direktor Mirovnega inštituta dr. Iztok Šori.

Dvě pozoruhodné historky se v minulých dnech přihodily hrstce českých občanů. Jsou částečně podobné, a hlavně je pojí jak ruská agrese na Ukrajině, tak fakt, že jde o osoby patřící k témuž volebnímu táboru.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nowy trener JSW Jastrzębskiego Węgla - Andrzej Kowal był gościem podcastu #VolleyTime. Trener, który niegdyś zbudował potęgę Resovii Rzeszów opowiedział nam o tym co charakteryzuje jego zespoły, jak podoba mu się nowa kadra Nikoli Grbića i o tym jak dużą ekscytację czuję po podpisaniu kontraktu ze śląskim zespołem.

Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.Viri: Informativne oddaje Radia Slovenija, New York Times, I’m a Genocide Scholar. I Know It When I See It, Ars humana, Peter Klepec – "vzdušje, ki prevladuje v današnji družbi, je zelo slabo", Delo, Že 20 let se vrtimo okoli enega odstotka namakanih zemljišč. Kakšne so rešitve?, Botrstvo, Leto dni brez Anite Ogulin, Vroči mikrofon, Samooskrba in prehranska varnost v praksi, Primo Levi, Potopljeni in rešeni, Eppur si muove - In vendar se vrti, Izraelska družba v času vojne.

Zdravo. Tokrat začnemo debato o natančnem merjenju časa na belih strminah, se prestavimo v filozofsko smučino, kjer se vse vrti okol' jeb**e sredine in srečnih koncev. Ali ni srečen konec odvisen od časovnega okvirja in gledišča opazovalca? Na koncu koncev bo konec le za redke izbrance res srečen. Vmes pa razmišljamo in debatiramo o pohoti, kozlih, zakramentih za odrasle, tetki Agati in moji teti Mari ter o treh apostolih. Nekje med sakralnim in profanim, kot se za podkast naše baže spodobi. Tudi o zadnjem poglavju in dejstvu, da vse žimnice poznajo reklo o tem, da nobena žimnica ne ostane dolgo suha!

Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?Iz lastne zgodovine dobro vemo, da države niso nekaj večnega in nespremenljivega, ampak se lahko ista območja v različnih obdobjih vključujejo v zelo različne politične tvorbe. Slovenci smo samo v zadnjih 150 letih izkusili življenje v Avstro-Ogrski monarhiji, Kraljevini SHS, nato preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, pa pod nemško in italijansko okupacijo, zatem v socialistični Jugoslaviji in nazadnje v samostojni Sloveniji. In vendar le redko pomislimo, da bi se te države lahko oblikovale tudi drugače in da je zgodovina polna nematerializiranih zamisli, ki kasneje izginejo iz našega spomina, pa morda v kakšnem trenutku sploh niso bile nujno tako daleč od uresničitve. Ena od takšnih je tudi ideja balkanske federacije, federacije, ki bi poleg nekaterih ali vseh držav nekdanje Jugoslavije vključevala vsaj še Bolgarijo, v nekaterih različicah pa tudi Albanijo ter celo Romunijo, Grčijo in Turčijo. V tokratnih Sledeh časa se podajamo v zgodovino te nikoli uresničene zamisli, o kateri pa se je vodstvo socialistične Jugoslavije z Josipom Brozom Titom na čelu vsaj z Bolgarijo že pred koncem druge svetovne vojne ter nekaj let po vojni presenetljivo intenzivno pogajalo. Kdaj je ta zamisel sploh nastala in kakšno je bilo njeno življenje v našem političnem prostoru? Zakaj na koncu ni bila uresničena in kako so nanjo gledale velesile tistega časa, še posebej Sovjetska zveza in Velika Britanija? Nastanek zamisli in njeno življenje do druge svetovne vojne nam bo pomagal osvetliti znanstveni svetnik, upokojeni raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jurij Perovšek, njene poizkuse uresničitve med in po drugi svetovni vojni pa zgodovinar dr. Jurij Hadalin z istega inštituta. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Wikipedija, javna last

V Bratislavě se bude tento týden měnit Ústava, což není dobrá zpráva ani pro Slovensko, ale ani pro Česko. Původně chtěla vládní koalice Roberta Fica prosadit, že má slovenská Ústava přednost před právem Evropské unie a mezinárodními smlouvami. Nakonec ale bude zřejmě už v úterý Národní rada hlasovat o mírnější verzi.

Kabinet Petra Fialy zítra čeká na mimořádné schůzi sněmovny jednání o vyslovení nedůvěry vládě. Uskuteční se z podnětu opozičního hnutí ANO kvůli bitcoinové kauze, kdy vyšlo najevo, že vládní ministři posvětili přijetí peněz pocházejících z nelegální činnosti. Jaký smysl dává hlasování o nedůvěře vládě tři měsíce před řádnými volbami? Zita Senková se ptala politologa Lubomíra Kopečka z Fakulty sociálních studií Masarykovy univerzity Brno.Všechny díly podcastu Jak to vidí... můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Kabinet Petra Fialy zítra čeká na mimořádné schůzi sněmovny jednání o vyslovení nedůvěry vládě. Uskuteční se z podnětu opozičního hnutí ANO kvůli bitcoinové kauze, kdy vyšlo najevo, že vládní ministři posvětili přijetí peněz pocházejících z nelegální činnosti. Jaký smysl dává hlasování o nedůvěře vládě tři měsíce před řádnými volbami? Zita Senková se ptala politologa Lubomíra Kopečka z Fakulty sociálních studií Masarykovy univerzity Brno.

V Bratislavě se bude tento týden měnit Ústava, což není dobrá zpráva ani pro Slovensko, ale ani pro Česko. Původně chtěla vládní koalice Roberta Fica prosadit, že má slovenská Ústava přednost před právem Evropské unie a mezinárodními smlouvami. Nakonec ale bude zřejmě už v úterý Národní rada hlasovat o mírnější verzi. Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Odborně jde o dyslálii, patlavost či vývojovou poruchu artikulace. Ale pořád s tím mívají potíže další děti. Hláskám R, L, Ř nebo sykavkám se budeme věnovat s klinickou logopedkou Lucií Vyhlídalovou. Moderuje Bořek Volný.

Když z prezidentské kanceláře počátkem týdne přišla informace o plánovaném čtvrtečním postupném setkání hlavy státu s lídry všech sedmi sněmovních subjektů, bylo zároveň zřejmé, že ještě předtím Petr Pavel oznámí datum konání voleb. A schůzky s tím budou souviset.

Fernando Nikolić, Blockstream's VP of Marketing, discusses how media narratives around Bitcoin are evolving. He explains that financial media increasingly understands Bitcoin's value, while some legacy publications remain entrenched in outdated perspectives. To address this fragmentation, his Bitcoin Perception platform offers a transparent alternative to traditional sentiment indicators by analysing hundreds of curated sources.Follow Fernando:X - https://x.com/basedlayer/Bitcoin Perception - https://bitcoinperception.comFollow Jordan:

Od septembra 2024. godine na našem tržištu je prisutna agencija AdMixer Media kao zvanični predstavnik kompanije Google za njihov program Google Ads MSR (Media Sales Representative). U novoj epizodi Digitalk podcasta, pričamo o tome šta je zapravo naše tržište dobilo prisustvom ove agencije, šta to znači za korisnike ove Google platforme, te koji su to lokalni izazovi u radu na Google Ads platformi koje je agencija AdMixer Media uočila do sada u radu sa klijentima. Sagovornik nam je bio Nebojša Nikolić, Senior Product Specialist u AdMixer Media agenciji, profesionalac sa preko decenije iskustva u radu sa PPC platformama sa fokusom na Google. Ukoliko vi ili vaši klijenti koristite ovu Google platformu, ovo je epizoda koju ne želite da propustite! Nebojša Nikolić, Senior Product Specialist @ Admixer Media - https://www.linkedin.com/in/nebojsa-nikolic-2ab7a743/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Nebojšin profesionalni put - Google Ads MSR (Media Sales Representative) program - O kompaniji AdMixer Media - Promene i evolucija Google Ads-a - Novine u samim tipovima Google Ads kampanja - Google Ads & AI - Privacy & Privacy Centric measurement - Tržište Srbije - lokalni izazovi - Demistifikacija saradnje sa Google-om - Poruka za korisnike Google ADS platforme Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3F7z8vF - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "To nikad neće upaliti" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Presa locală consideră că mișcarea poate avea succes: o bună parte a cetățenilor sunt de acord cu revendicările studențești și ar vota o listă propusă de aceștia. Mișcarea studențească are șanse reale de a câștiga alegerile, relateazăvreme.com care scrie că studenții sârbi cer dizolvarea Parlamentului și convocarea de alegeri legislative anticipate. Care sunt șansele lor? Se întreabă publicația.„Decizia studenților de a se adresa regimului actual cu o cerere de dizolvare a parlamentului național și convocare de alegeri parlamentare anticipate nu vine din senin și nu este surprinzătoare.”Toată lumea a înțeles că autoritățile nu numai că au refuzat să răspundă revendicărilor studenților, dar au răspuns crizei politice cu o represiune din ce în ce mai brutală și o propagandă din ce în ce mai josnică.Mai multe sondaje de opinie publicate recent arată că marea majoritate a cetățenilor sârbi susține satisfacerea revendicărilor studențești și că o parte semnificativă a acestor cetățeni ar fi dispuși să voteze pentru o listă susținută de studenți.Dialogul dintre nou premier sârb și universități este sincer?Rectorul Universității de Arte din Belgrad, Mirjana Nikolić, a declarat, referitor la a treia întâlnire care a avut loc  între prim-ministrul Đura Macut și rectorul Universității din Belgrad, Vladan Đokić, că rămâne o întrebare majoră: dacă dialogul dintre guvern și universitate este cu adevărat sincer, citim în n1info.rs.Nikolić a adăugat că, întrucât prim-ministrul este el însuși profesor universitar, ar trebui să înțeleagă poziția comunității academice, relatează site-ul postului de televiziune.„Așadar, dacă, în timpul unei întâlniri, prezinți situația instituției tale, iar apoi ți se cere să te organizezi conform unei metodologii impuse din exterior, cred că nu putem vorbi despre un dialog sincer și complet.”În ceea ce privește reluarea, sau mai degrabă compensarea anului universitar, ea a subliniat că actualul ministru al Educației solicită universităților să stabilească singure data revenirii la cursuri.„Pot spune din partea Universității de Arte că avem un model pentru recuperarea cursurilor, dar nu avem încă o dată”, a spus ea. Pentru că „este total iluzoriu să stabilești o dată fără a lua în considerare factorul esențial în toată această discuție: studenții, desigur”.Sprijin din Luxemburg pentru aderarea Muntenegrului la UEPreședintele Parlamentului Muntenegrului, Andrija Mandić, s-a întâlnit cu președintele Parlamentului Marelui Ducat al Luxemburgului, Claude Vissel, la Conferința președinților parlamentelor statelor membre ale Uniunii Europene de la Budapesta. Mandić a subliniat importanța sprijinului continuu al Luxemburgului pentru Muntenegru în drumul său către Uniunea Europeană, subliniind că Luxemburgul, cu o populație aproximativ aceeași cu cea a Muntenegrului, reprezintă un adevărat exemplu de succes și de standard de viață european la care aspiră și Muntenegru, relatează rtcg.me.Andrija Mandić a adăugat că, datorită programului de reformă dezvoltat cu succes, Muntenegru are oportunitatea de a utiliza 383,4 milioane euro din fonduri europene și că recenta sa intrare în sistemul SEPA a permis plăți financiare mai rapide și mai eficiente. Au fost evidențiate rezultatele semnificative obținute la sfârșitul anului 2024, când Muntenegru a încheiat trei capitole importante ale negocierilor cu UE. Obiectivul, așa cum a fost anunțat, este de a închide toate capitolele de negociere până la sfârșitul anului 2026 și de a „deveni membru al Uniunii Europene în 2028.”Expoziție de desen arhitectural la Tiranapanorama.com.al scrie despre o expoziție de desen arhitectural la Tirana, curatoriată de Sergei Tchoban, renumit arhitect și fondator al Fundației Tchoban din Berlin.Această expoziție prezintă în Albania o selecție de desene arhitecturale reprezentative nu doar pentru arta desenului, ci și pentru procesul creativ al arhitecturii contemporane și istorice. Sergei Tchoban a fondat Muzeul Desenului Arhitectural din Berlin, o instituție unică ce promovează importanța desenului în arhitectură.De ce are nevoie Tirana de un muzeu de desen arhitectural? Tirana și zonele sale turistice trec printr-o fază de continuă transformare urbană și arhitecturală. Clădirile noi, proiectele inovatoare și dezvoltările urbane necesită o platformă unde cetățenii și profesioniștii să poată înțelege și aprecia procesul creativ din spatele lor. Un muzeu dedicat desenului arhitectural ar servi drept arhivă vizuală a dezvoltării orașului, documentând și expunând proiectele care au modelat și vor modela Tirana. Mai mult, o astfel de instituție ar fi un instrument educațional puternic pentru studenții de arhitectură, design și arte vizuale, oferindu-le oportunitatea de a studia și de a se inspira dintr-o varietate de desene, de la schițe conceptuale la detalii tehnice. Au participat la Revista Presei Europa Plus:Milo POPOVIC, MuntenegruAndjela RADULOVIC, SerbiaSofija JOVANOVIĆ, SerbiaLavdije XHELILI, Albania

Těsně před výměnou vlády vybuchla v Německu vnitropolitická bomba. Jinak se snad ani nedá označit dopad nedávno zveřejněného posudku civilní kontrarozvědky, podle něhož je protimigrační Alternativa pro Německo (AfD) „zaručeně pravicově-extremistickou“ stranou. To v praxi znamená, že může být intenzivněji sledována, počínaje odposlechy až po cílené nasazování informátorů do jejích struktur.

Indija in Pakistan se vse bolj zapletata v vojno. Pakistan je sporočil, da je sprožil protiofenzivo proti Indiji, potem ko naj bi ta ponoči raketirala pakistanska letalska oporišča. V Islamabadu zatrjujejo, da ne želijo zaostrovanja, a poudarjajo, da imajo pravico do obrambe. Indija napoveduje oster odziv. Drugi poudarki oddaje: - Golob ob dnevu zmage: Obljuba "Nikoli več" na resni preizkušnji. - Do zaprtja volišč na jutrišnjem referendumu vlada volilni molk. - Slovenski hokejisti svetovno prvenstvo začenjajo s tekmo proti Kanadi.

Těsně před výměnou vlády vybuchla v Německu vnitropolitická bomba. Jinak se snad ani nedá označit dopad nedávno zveřejněného posudku civilní kontrarozvědky, podle něhož je protimigrační Alternativa pro Německo (AfD) „zaručeně pravicově-extremistickou“ stranou. To v praxi znamená, že může být intenzivněji sledována, počínaje odposlechy až po cílené nasazování informátorů do jejích struktur.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Set in Trinidad—the epicentre of Carnival—this story follows young Nikoli as he discovers the hidden history behind the bamboo instruments that once saved a people's sound. When colonial rule banned African drumming, the people turned to the land. What they created wasn't just music—it was defiance, survival, and celebration in one.Through Nikoli's eyes and his grandfather's wisdom, you'll hear the rich history of the Tamboo Bamboo tradition: how it rose from oppression, evolved into steelpan, and now lives on in modern Carnival culture.This is more than a history—it's a heartbeat.

Ještě před pár měsíci to vypadalo, že hnutí SPD je na konci s dechem a nahradí ho noví sekáči: Motoristé nebo Stačilo!. Dnes je Tomio Okamura zpět v plné síle. Konkurovat mu nemůže ani europoslanec Filip Turek se svým sebevědomím.Turkova aféra s dvousetkilometrovou rychlostí je něco, co ještě česká politika nezažila. „Nikoli proto, že by nikdo nespáchal daleko horší věci. Ale doposud se nikdo při porušování pravidel sám nevyfotil a veřejně se tím nechlubil, jaký že je machr,“ říká v podcastu Vlevo dole reportér Václav Dolejší.Filip Turek, oblíbenec exprezidenta Václava Klause a europoslanec za Motoristy, teatrálním porušováním předpisů jako kdyby symbolicky vyzýval k odporu proti dnešní přeregulované společnosti. „Dostává se mu za to překvapivě velké podpory od skalních fanoušků, kteří hazardují se životy, když se ho snaží na silnicích následovat,“ dodává reportérka Lucie Stuchlíková.Každopádně ani zběsilá rychlost a nadživotní sebevědomí Filipa Turka nevede k tomu, že by se Motoristům dařilo. Poté, co v loňských eurovolbách senzačně získali 10 procent hlasů, se aktuálně v průzkumech pohybují kolem pětiprocentní hranice života a smrti. Místa ve Sněmovně nemají jistá. A kromě Filipa Turka, jemuž se z pohodlí unijního parlamentu zatím do Prahy moc nechce, ani nemají další výraznější postavy.V opozičním táboře teď vidíme, že vedle dominantního hnutí ANO je hodně živo a dochází k rychlému přelévání přízně voličů. Původně odepisovaný šéf SPD Tomio Okamura narozdíl od Turka našel opravdové „turbo“, kterým své preference nakopnul.Spojenectví SPD se Svobodnými, Trikolorou a PRO se mu totiž vyplácí. „Evidentně příznivci jakéhokoliv politického směru oceňují spolupráci, pořád je tu reminiscence na úspěch koalice Spolu z minulých voleb,“ myslí si Dolejší.Okamura v rozjeté kampani trochu upozadil téma imigrace a nově sází na boj s inflací - slibuje levnější energie, bydlení a potraviny. Snaží se zároveň vyvolat dojem, že tentokrát jen nekritizuje, ale že má řešení i „odborníky“, kteří vědí, jak na to.„Ale nepřeceňujme to. Možná jde jen o krátkodobý přeliv voličů od ANO k SPD. Počkejme si, až Andrej Babiš nahodí své motory a rozjede kampaň na plno. Pak se k němu hlasy od Okamury zase třeba vrátí,“ dodává Stuchlíková.Kteří politici v minulosti porušovali zákon o silničním provozu? Byl Václav Havel lepší řidič než Tomáš Enge? A jak rychle jezdil Masaryk na koni? Přibrzděte a poslechněte si čerstvou epizodu Vlevo dole!----Vlevo dole řeší politické kauzy, boje o vliv i šeptandu z kuloárů Sněmovny. Vychází každou středu v poledne.Podcast pro vás připravují Lucie Stuchlíková (@StuchlikovLucie) a Václav Dolejší (@VacDol), reportéři Seznam Zpráv.Další podcasty, ale taky články, komentáře a videa najdete na zpravodajském serveru Seznam Zprávy. Poslouchejte nás na webu Seznam Zpráv, na Podcasty.cz nebo ve své oblíbené podcastové aplikaci.Své názory, návrhy, otázky, stížnosti nebo pochvaly nám můžete posílat na adresu audio@sz.cz.Sledujte @SeznamZpravy na sociálních sítích: Twitter // Facebook // Instagram.Seznam Zprávy jsou zdrojem původních informací, nezávislé investigace, originální publicistiky.

Zdi se, da se je predvolilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami že pošteno razvnela, ob tem pa še ni jasno, kako se bo očitkov o konfliktu interesov otresel premier Robert Golob in kako bo na prvaka opozicije Janeza Janšo vplival sedanji sodni proces. Vmes volivce, ki očitno znova čakajo na nov obraz, čaka še referendum o dodatkih k pokojninam vrhunskih umetnikov.Komentirata novinarka Tanja Starič in politični analitik Andraž Zorko.

83 -

Rašid Nikolić, Attivista e Marionettista Rom, scrive una lettera aperta a Lucio Corsi per segnalargli la problematicità di un verso della sua canzone Altalena Boy, che risale al 2015, in cui si parla di "zingari" che rubano i bambini. Aggiungo una mia piccola riflessione. La parola della settimana è minchiarimento. - Altalena Boy - La Stampa dà notizia dell'appello di Rašid Nikolić - Claudia Bianchi, Hate speech - La petizione “Non chiamateci zingari” - Mansplaining Il link per abbonarti al Post e ascoltare la puntata per intero. Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Podržite na: patreon.com/belgrade / paypal.me/sgarcevic / thebelgradist.substack.com Marko Nikolić je pasionirani OCR trkač koji je svoju ljubav prema sportu iskombinovao sa svojim poslom i krenuo da pravi prepreke i opremu, a i svoje sposobnosti preneo i na kaskadiranje. Pričali smo o njegovom putu u ovaj sport, učešću u Nindža ratnicima i kako prepreke mogu da vam promene život. Beleške https://www.instagram.com/vandalskee/?hl=en https://www.ocrbalkan.com/intervju/marko-nikolic https://worldobstacle.org/

Podrži me jednokratnom donacijom na : https://www.gofundme.com/f/t5kvv-being-and-doing-podcast-to-sustain-and-thrive?utm_campaign=p_lico+share-sheet-first-launch&utm_medium=copy_link&utm_source=customerJa sam Aleksandra Vančevska geštalt terapeutski savetnik i UKCP terapeut pod supervizijom. Cilj mi je da kreiramo prostor gde se uspeh sastaje sa spokojem. Želim da podržim one koji u životu dosta postižu da nauče kako da stave negu sebe, autentičnost i ispunjenje na prvo mesto, a da pritom ostanu uspešni u onome što rade.Zakaži sesiju: https://calendly.com/aleksandra-vanchevska/discovery-call?month=2025-03Sandra Nikolić je Psihoterapeut, Edukator, Voditelj radionica i grupa podrške u Edukativnom centaru Autentični život. https://www.instagram.com/autenticnizivot/Being Human and Doing Psychotherapy je podkast koji otkriva ljude u psihoterapeutima i psihoterapeute u ljudima. Kojom god da se profesijom bavimo mi u nju najpre ulazimo sa našom ljudskošću i punoćom celog bića. Kroz ovaj podkast sa radoznalošću istražujem koji su to “tajni sastojci” raznih psihoterapeutskih pravaca i kako se oni integrišu kroz specificne zivotne i ljudske priče terapeuta koji ih praktikuju i žive.Za sve linkove ka ovom podkastu:Linktr.ee: https://linktr.ee/being_and_doingZa informacije o radu sa mnom posetite: https://www.instagram.com/aleksandra.phdtherapist/Ovaj podkast predstavlja lične stavove i mišljenja mojih gostiju i mene. Sadržaj ovde ne treba shvatiti kao medicinski ili psihološki savet. Sadržaj je namenjen u informativne svrhe, a kako je svaka osoba jedinstvena, konsultujte odgovarajućeg stručnjaka za sva konkretna pitanja koja imate.Hvala što ste mi se pridružili na ovom putovanju.S'ljubavlju,Aleks

The Everywhere Fellowship #2, Nikoli's journey from Ukraine to Germany and the ways God continues to show up by

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, dokler ne doseže veje drugega drevesa. Pri tem je zelo previden, veje se drži vsaj z eno roko in obema nogama. Če se veja zlomi, pade. Zato vedno skrbno izbere le najmočnejše veje in ovijalke. Kljub vsemu je mama orangutanka zaskrbljena. Svojemu malčku je že stokrat rekla, naj se ne potepa.L'orang-outan : jamais sans mon petit! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

In the latest episode of No Hacks Snacks, I had an insightful chat with Luka Nikolić about how Conversion Rate Optimization (CRO) is shifting from an add-on service to a core discipline in digital marketing.Key takeaways from our conversation:✅ CRO is going mainstream – It's following the path of PPC and SEO, moving from an afterthought to a necessity.✅ Specialization is the future – More agencies and freelancers are focusing solely on CRO rather than offering it as a side service.✅ It's a process, not just A/B testing – True CRO involves research, design, development, QA, and analytics—not just running experiments.✅ E-commerce is leading the way – Businesses are recognizing CRO's role in lowering acquisition costs and optimizing the full buyer journey.✅ Hyper-focused providers may emerge – In the future, we might see agencies specializing in just research, A/B test development, or qualitative analysis.CRO needs to be baked into projects from day one, not treated as an optional “Would you like fries with that?” service.How do you see CRO evolving in the next few years?---If you enjoyed the episode, please share it with a friend!No Hacks websiteYouTubeLinkedInInstagram

Milan Nikolić je diplomirani geštalt psihoterapeut sa više od 10 godina iskustva. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

A Social Kick Carnival. The boys from Tennessee joined us to chat fast swimming and share their journeys from Caribbean and Brazilian roots to end up on lethal relays together. Cayman's Jordan Crooks and Brazil's Gui Caribe are coming off a killer World Championships where they went 1-2 in the 50 and 2-3 in the 100 freestyles, including a world record for Jordan Crooks in the 50 free in a barrier breaking 19.90 as he became the first person to swim under 20 seconds. Bahamian Lamar and Trinidadian Nikoli also put down personal bests at Worlds, and the foursome now look ahead to the college championship season to continue their success and lift some trophies for the Volunteers to bring back to Rocky Top.

Vanja Nikolić je dramaturg, pisac za decu i odrasle, mentor za pisanje i predavač. _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

The boys are live from last year's Holiday Toy Drive at Create a Pro! The Boy's make some rare discoveries, Mark takes on Nikoli!! The smallest weekly purchases of all time! ( Episode 277) Ohhhh what a rush, it's the L.O.D incarnation! The boys still want(ed) Retros! W.T.F WWF Wall Walkers!Social Media: Twitter: @JGeorgeTheMovie, @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @majorpodnetwork @Silverintuition Instagram: @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @SmartMarkSterling , @majorpodnetwork @jgeorge.mp4Social Media: Twitter: @JGeorgeTheMovie, @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @majorpodnetwork @Silverintuition Instagram: @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @SmartMarkSterling , @majorpodnetwork @jgeorge.mp4

Fernando Nikolić, Director of Marketing and Communications at Blockstream and a passionate Bitcoin advocate, offers a unique perspective on Argentina's economic turmoil and the libertarian revolution unfolding today. In this episode, we discuss the history of Argentina, exploring the impact of hyperinflation, political corruption, and the rise of populism. Fernando shares his thoughts on the impact of Juan Perón's legacy, the devastation caused by decades of mismanagement, and the cultural factors that shaped the country's economic collapse. We also discuss the rise of Javier Milei, the new libertarian leader, his drastic reforms, and the potential for Argentina to become a global libertarian test case.