Podcasts about Nikoli

This week, the background and plans for episode 2. Secrets & Servitude! Why did the party of escapees need to wash a young, foolish dragon? We present ARCHIVE! A companion series where Nikoli & Amy sit down and discuss the DM notes for each episode of Abyss as it happens. This will include recaps of the previous Abyss episode, Nikoli's outline for the next episode and some details of how this compares to what the source material originally planned. Hopefully Archive will satisfy the "behind the scenes" cravings we know some fans have for our DM notes and reasoning behind what we changed and why. Originally, this was the only episode of Archive on Libsyn, with the rest released each week to our $3+ Patreon supporters. If you enjoy it, consider joining our Patreon!   Learn more at Penancerpg.com Support us on Ko fi and Patreon Come talk with us on Twitter, Facebook or Instagram Visit our Teespring store Listen on Google Play, Libsyn, Stitcher, Youtube, Podchaser, Podcast Addict Affiliates: @DnDiceUK 10% @GemhammerGaming 20% Use "Penancerpg" at checkout for % off your order at DnDice.co.uk & https://shop.gemhammer.com?ref:penancerpg

Kakav odnos CEO-a i CMO-a čini kompaniju liderom na tržištu? U novoj Digitalk epizodi, sa Aleksandrom Nikolićem (Na Sva Zvona) analiziramo šta je potrebno da marketing postane strateška funkcija, a ne samo servis. Aleksandar naglašava da je kultura ključna: ako CEO ne vidi marketing kao stratešku funkciju, CMO će brzo otići. Zato je uloga moderne agencije ključna: ona ne sme biti samo kreativni servis, već strateški saveznik koji pomaže CMO-u da sve kreativne ideje prevede na merljive poslovne parametre – prihod, profit, lojalnost. Govorimo o tome kako izgleda usklađen jezik i kako se gradi strateško poverenje koje marketing transformiše u generator rasta. Pričamo o tome kako agencija postaje saveznik u ovom prevodu, pomažući CMO-u da pred CEO-a izađe sa dokazima o poslovnom učinku, a ne samo sa kreativnim idejama. Aleksandar Nikolić, Founder & Chief Bell Ringer @ Na sva zvona - https://www.linkedin.com/in/aleksandarnikolic82/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Od ljubavi prema umetnosti do advertising industrije - Kako CEO vidi svoju ulogu u marketingu, a kako CMO? - Koje metrike CEO ceni i kako CMO treba da ih predstavi? - Kako izgleda zdrav odnos CEO-a i CMO-a u praksi? - Kako agencija može pomoći CMO da bude partner CEO - Tehnologija u kreativnoj industriji - Agencijski modeli koji će opstati Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/48J4ch9 - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Strategija plavog okeana" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Ime tedna je postal Ervin Hladnik Milharčič, Dnevnikov novinar in kolumnist, ki z vrhunskimi reportažami in kolumnami postavlja najvišje standarde slovenskega novinarstva. Kolegi in bralci ga pogosto opisujejo kot »legendo slovenskega novinarstva«, saj s svojim delom dokazuje, da novinarstvo ni le prenos informacij, temveč način razumevanja sveta. Da je »nacionalna kulturna dediščina«, pa je zapisala porota Društva novinarjev Slovenije v obrazložitvi nagrade Čuvaj za življenjsko delo, ki jo je prejel za desetletja izjemnega ustvarjanja. Foto: BoBo  Kandidata sta bila tudi: Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne in sokuratorka razstave ART VITAL – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović, ki ponuja prvi večplasten vpogled v njuno skupno ustvarjalno obdobje. Razstava vključuje deloma prvič razkrit arhiv, ki omogoča razumevanje tesne povezanosti njunega življenja in ustvarjanja. S tem projektom se Ljubljana postavlja kot prestolnica, sposobna gostiti umetniške projekte svetovnega formata. Andrej Blatnik, predavatelj, urednik in eden najvidnejših sodobnih slovenskih pisateljev, ki je letos prejel Schwentnerjevo nagrado, najvišje priznanje za življenjsko delo v založništvu. Pri Cankarjevi založbi že več kot tri desetletja sooblikuje programsko usmeritev in pomembno vpliva na razvoj slovenske književnosti. Za svoje leposlovje je prejel Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, s pisateljskim in uredniškim delom pa je zaznamoval generacije bralcev ter prostor sodobne literature.

V knjigi Nemogoče književnica, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević prepleta elemente zgodovinopisnega, sociološkega, pesniškega in esejističnega diskurza, da bi navsezadnje pozabi otela življenja in delo v slepo pego potisnjenih slovenskih skladateljicLeta 1936 je slikar, violinist in skladatelj Saša Šantel ustvaril Koncil slovenskih skladateljev, eno najbolj impozantnih in bržčas tudi umetniško dovršenih figuralnih slikarskih del pri nas. Na oljni sliki, ki je sicer nastala na pobudo Filharmonične družbe in Glasbene matice, danes pa si jo lahko ogleda, kdor obišče poslopje ljubljanske Filharmonije in stopi v tamkajšnjo Dvorano Slavka Osterca, je Šantel ovekovečil 37 slovenskih skladateljev – od Jakoba Gallusa do Marija Kogoja, od bratov Ipavec do že omenjenega Slavka Osterca. Vse lepo in prav, Šantlova slika je gotovo prava paša za oči, a sodobnemu gledalcu oziroma gledalki najbrž le ne bo ušlo, da med skoraj štiridesetimi upodobljenimi skladatelji ni prav nobene skladateljice. To pa je vsaj malo presenetljivo. Četudi je bilo družbeno življenje pred 89 leti še precej bolj androcentrično, kakor je danes, vendarle vemo, da so se ženske celo v najbolj patriarhalnih časih smele poklicno ukvarjati z glasbo. Kje neki so torej na Šantlovem Koncilu slovenske skladateljice? Prvi odgovor, ki se v tem kontekstu ponuja, gre nekako v tole smer: res je, ženske so sicer smele postati glasbenice – operne pevke, denimo, ali tu in tam celo pianistke – nikakor pa niso smele biti skladateljice. No, drugi, še natančnejši, kompleksnejši in gotovo tudi bolj zagaten odgovor pa slej ko prej najdemo v še sveži knjigi Nemogoče, pod katero se podpisuje pesnica, pisateljica, esejistka, skladateljica in sociologinja Nina Dragičević. V tem delu, ki se bere kot nekakšen organski hibrid, kot osupljivo brezšiven križanec med poezijo, prozo, zgodovinopisjem in kritično teorijo, namreč Nina Dragičević prepričljivo pokaže, da so med nami seveda vseskozi živele tudi skladateljice, da pa, če si tule zdaj pomagamo s parafrazo udarnega stavka iz njene knjige, nikoli ni bilo mišljeno, da bodo njihova življenja tudi zapisana. Nikoli pač ni bilo mišljeno, da bodo njihove skladbe ali njihova eksistencialna izkustva relevantna za kogarkoli drugega. Knjiga Nemogoče, ki je izšla pod založniškim okriljem Beletrine, se zato bere kot frontalni spopad s tem »nikoli ni bilo mišljeno«. A kaj lahko pisanje Nine Dragičević, njeno iskanje in obujanje skladateljic, pokopanih pod debelimi plastmi prahu in brezbrižnosti, v resnici naredi za te skladateljice ali njihovo glasbo? In, po drugi strani, kaj lahko ta napor naredi za nas tu in zdaj? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Nino Dragičević. Foto: Nina Dragičević (SOJ RTV SLO / Adrian Pregelj)

Ste vedeli, da več kot 40 % odraslih moških in okoli 25 % žensk redno smrči. Po 60. letu pa smrči skoraj vsaka druga oseba, saj se mišice žrela s starostjo sproščajo in vibrirajo glasneje. A zakaj nas lastno smrčanje, pa tudi če je še tako glasno, ne prebudi? Po odgovor smo se odpravili tja, kjer smrčanje jemljejo zelo resno. V Center za motnje spanja k nevrologinji in klinični nevrofiziologinji doktorici Leji Dolenc Grošelj.

Episode 149 - Deliverance (Part 1) (Star Trek Adventures)    FRONTIER SEASON 2 - CHAPTER 25   In the wake of the shocking events witnessed at the Festival of Deliverance, the away-team make a swift exit from the festival, hoping against hope that they have remained undetected. Beaming back up to the ship, tough decisions must be made as to how to proceed in their investigation of the self-styled 'Lord Yul', while Lady Ral brings a consideration to the crew that may put them at odds with the Prime Directive itself...   Starring Amy as Lt Cmdr Murphy Eden as Ensign Conought Dragon as Dr Ireela Mark as Lt Cmdr Rai Sam as Lt Cmdr Fel & Nikoli as Chief Himek    Find Us on Bluesky @PretendWithDice, @MonkeyMagicEden, @Ajheretic666, @MegThePict, @MarkusMalice87 & @PenanceRPG You can also find us on Facebook, Instagram & Twitter/X @PretendWithDice Links to all of our online presences can be found at www.pretendingwithdice.com, including our Ko-fi page, Merch Store, Discord server and much much more!

Ljudem včasih, še posebej pozimi, ko je manj sončnih dni, primanjkuje vitamina D. Kaj pa tiste živali, ki vse svoje življenje preživijo v zaprtih prostorih? Kako dobijo zadostno količino vitamina D? Po odgovor smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana.

Teo je bil pohlepen človek. Nikoli mu ni bilo dovolj denarja in stvari. S sosedi se je stalno prepiral zaradi tega. Nekega dne je eden njegovih ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dino Zupančič je eden redkih slovenskih marketinških strokovnjakov, ki se lahko pohvali s strokovno podlago iz elektrotehničnih znanosti. Že v času študija je pritegnil pozornost stroke z odmevnimi projekti v sklopu študentskih organizacij, med drugim je vodil tudi največjo študentsko prireditev v Sloveniji, legendarno Škisovo tržnico.  Leta 2008 je soustanovil Agencijo 101, ki si je v več kot petnajstih letih delovanja izborila status ene najhitreje rastočih in prodornih slovenskih neodvisnih agencij. Kot direktor in strateški vodja ekip je usmerjal rešitve v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi naročniki.Danes kot direktor v agenciji skrbi za strateški razvoj in doseganje poslovnih ciljev. Je pozitiven realist, ki verjame, da so ljudje daleč največji in najpomembnejši kapital podjetja. Verjame v sinergije timskega dela, opirajoč se na vrednote, kot so lojalnost, profesionalnost, zanesljivost, inovativnost in proaktivnost. Prav vztrajno sledenje vrednotam, ki jih je agencija začrtala, je eden ključnih razlogov, da je agencija trenutno med najbolj zaželenimi delovnimi okolji v slovenskem prostoru. Od leta 2023 pa je tudi partner v agenciji McCann Ljubljana. V zadnjih letih je bila agencija večkrat nagrajena na domačih (SOF, Sempl, Diggit, Sporto, Websi, Effie) in mednarodnih festivalih (Clio Awards, European Excellence Awards, Balcannes in SomoBorac ter finalist festivala v Cannesu). Najljubši citat: Overthinking is not a strategy. Najljubša knjiga: Atomic habits - James ClearNajljubša serija: Trenutno Trainwreck - predvsem Woodstock 99Hobiji: Tenis, kolesarjenje, fitnes, razna druženja.Najljubša hrana: Vsa mediteranska hrana, predvsem čim manj predelana.Najljubši podjetnik: Warren BuffettNajljubša aplikacija: Google mapsZaključni nauki:·      Vztrajnost se poplača.·      Nikoli ne podcenjujte moči marketinga.·      Vse je v ravnovesju.

V tokratni epizodi Andraž in Domen pregledata in analizirata dogajanje na dirkaškem vikendu v Braziliji.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

Episode 148 - Streets Of Shal'kara (Part 3) (Star Trek Adventures)    FRONTIER SEASON 2 - CHAPTER 24   Their respective explorations complete, the two halves of the away-team reconvene at their safe house. Meanwhile, aboard the Tenzing, Ireela makes progress on understanding the sickness affecting Rai and Fel. The day of the Festival of Deliverance has arrived, however, and the team mingle among the crowds, hoping to catch a glimpse of this planet's enigmatic ruler, Lord Yul...   Starring Amy as Lt Cmdr Murphy Eden as Ensign Conought Dragon as Dr Ireela Mark as Lt Cmdr Rai Sam as Lt Cmdr Fel & Nikoli as Chief Himek    Find Us on Bluesky @PretendWithDice, @MonkeyMagicEden, @Ajheretic666, @MegThePict, @MarkusMalice87 & @PenanceRPG You can also find us on Facebook, Instagram & Twitter/X @PretendWithDice Links to all of our online presences can be found at www.pretendingwithdice.com, including our Ko-fi page, Merch Store, Discord server and much much more!

Ni ne dan, ne teden, ko bi žaltave razdirali. Zato le nekaj nepovezanih in precej ogorčenih misli o dogodkih, ki so pretresli Novo mesto, preostalo Slovenijo pa spravili v stanje nervozne vzdraženosti. Ob tragični, nesmiselni in brutalni smrti bi morali biti predvsem tiho. Vsi po vrsti. Najbolj tiho bi morali biti politiki. Kako si drznejo, komaj nekaj ur po tej nesmiselni smrti kovati politične dobičke na račun tragičnega dogodka? Ker nismo tako zelo naivni, da v vseh teh bizarnih puhlicah, ki jih streljajo štabi političnih strank in ostali partijski organi, ne zaznamo na eni strani popolno pomanjkanje apatije in na drugi vseprisotnost politične mehanike. Vsi ti pozivi, deklarativne izjave, odločne drže in njim podoben nabor agencij za loščenje politične podobe, je ena velika in sramotna dimna zavesa. Pogledano z edinega mogočega stališča: »Kdo bo ukrepal, kdo bi lahko preprečil in kdo bo sankcioniral dogodke kot je bil pretekli?« To ne bodo ne stranke, ne politično izpostavljeni posamezniki, ne parlamentarni odbori, ne civilne pobude in ne referendumi ... Ukrepale in posledično uspele bodo lahko samo in edino neodvisne in strokovne institucije pravne države. Ki pa jih prav ta politična elita, ki jih sedaj poziva k ukrepanju, stalno in brez prestanka ruši. Uničuje, zasmehuje, onemogoča, in to zadnjih trideset let. Vse politične barve te elite proti celotnemu naboru demokratičnih institucij! Ob institucijah pa se ne branijo niti politikantskih napadov na temeljne gradnikov sistema ... Na šolstvo, policijo, sodstvo in javno upravo … Kot da živimo na ladji norcev … Če vzamemo samo policijo; utrujena in kadrovsko podhranjena služba, na kateri se kar najprej lomijo vsa mogoča in nemogoča politična kopja, danes nenadoma nima ne volje ne moči obračunati z nasilno skupino kriminalcev. Nato se vsi čudijo, čemu je tako, in s posebnimi nadzori ugotavljajo, kaj je šlo narobe; pozabljajo pa, da oni sami že leta s svojimi kadrovskimi preferencami lomastijo po organih pregona. In še pomnite tovariši … Znotraj nedemokratičnega socialističnega sistema je imel represivni aparat, mogoče ne ravno ugleda, zagotovo pa je vzbujal strahospoštovanje in takrat ni bilo nobenega romskega vprašanja. Vsaj v današnjem obsegu ne. Drugi najbolj tiho, bi morali biti mi v medijih. Nikoli tako, kot ob tragediji podobnih razmerij, se ne začuti vsa poniglavost sodobne preinformirane družbe. Sicer s primerno žalobnimi pridevniki, a vsekakor čim bolj živopisno in čim bolj podrobno, se mediji spopadamo z novicami, ki so podobne nedeljski. Naročnine, naklade, gledanost, poslušanosti in kliki so nam scvrli možgane ter ukleščili peresa. To, kar opisujemo, so samo žalostne posledice, vzroki ostajajo izven dosega našega poročanja. Zatajiti lastno razsodnost in varno predstaviti mnenji dveh strokovnjakov, je deviza sodobnega slovenskega žurnalizma. Ker resnični vzroki za nedeljskim napadom so preveč suhoparni in premalo barviti; vključujejo puščobne in nedefinirane pojme, ki so prezapleteni, da bi bili objavljivi. Ob tem se mediji, podobno kot policisti Romov, bojimo svojih bralcev, poslušalcev in gledalcev. Ker se zavedamo odvisnosti, smo se spremenili v delavnice dobrikanja in generatorje nenehnega vzhičenja. Zato bi bilo bolje, da smo tiho. Tretji najbolj tiho, bi morali biti vsi vi. Predvsem pa tisti, ki ste starši. Kako ste dopustili, da je pred vašimi očmi zrastla cela generacija jeznih mladeničev, ki so jim športne stave, kriminal in lagodno življenje postali življenjski cilji, tako dramatično drugačni od vrednostnega sistema, ki je determiniral povojno Evropo? Danes Novo mesto in Podgorica, kot tudi nekdaj bleščeča mesta zahodnega sveta se čudijo nesmiselnemu nasilju dobesedno otrok ... Kako se lahko do dvajsetega leta življenja v mladeniču, ki ni šel skozi ultimativno travmo vojne, nabere morilski bes? Pa ne zdaj predavati o neprivilegiranem socialnem okolju, ker nobena revščina, sploh pa ne tista, ki je lastna odločitev, ni opravičilo, da dvigneš roko nad sočloveka. Tiho bi morali biti, ker nam je spodletelo kot staršem.

V tokratni epizodi Andraž in Domen pregledata in analizirata dogajanje na dirkaškem vikendu v Mehiki.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

V tokratni epizodi Domen in Luka pregledata in analizirata dogajanje na dirkaškem vikendu v ZDA - COTA.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

»Živeti je treba vsak dan posebej. Nikoli ne veš, kateri je zadnji.« Tako pravi Nina Milič, ki je pri 39 letih zbolela za rakom dojke. Ob besedi rak vsak najprej pomisli na smrt – tudi Nina je. Toda z boleznijo se je uspešno spopadla in s svojo izkušnjo navdihuje druge. Po končanem zdravljenju ji je novo moč dal šport, predvsem tek. Svojo zgodbo o pogumu in upanju, o skupini za hojo in tek pri združenju Europa Donna ter o najintimnejših trenutkih zdravljenja je delila v oddaji Med štirimi stenami na Prvem.

Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Maja Moll. Pesnica, naj bo to najboljša ali najnatančnejša oznaka, Svetlana Makarovič pred bralce polaga svojo četrto zbirko haikujev Tista dežela. »Štirje letni časi, štiri knjige,« beremo na zadnji platnici, a pri interpretaciji zbirke je to bore malo v pomoč. Zima vezilja in Naj bo poleti sta morda nakazovali smer, kjer bi bil lajtmotiv posamezen letni čas, a se je pri zadnjih zbirkah zasukalo drugam. Lanska zbirka Ognji in sence ter letošnja Tista dežela sta kakor dvojčici. Že oblikovno, saj se na platnicah stikajo odtenki črne in roza barve – govorice hočejo, da sta to pesničini najljubši barvi. Tematsko pa zbirki zaokrožata spomin in slovo: če je bila prva spomin, je druga slovo. V zadnji z velikimi tiskanimi črkami na zadnji platnici beremo odlomek iz zadnjega haikuja zbirke: »NIKOLI VEČ. / ALDREI AFTUR.« Ali pač? Zbirko sestavlja preko 200 haikujev, kar je več, kot jih je pesnica uvrstila v prejšnje zbirke. Razporejeni so v tri širše sklope: Vodales, Živinmlini in, naslovna, Tista dežela. Dober vstop v branje zbirke Tista dežela ponuja tudi zbirka Tisti čas iz leta 1993. Avtorica se je nato čez slabo leto odpovedala pisanju poezije z izdajo svojih »najboljših pesmi«, kakor jih je označila, v antologiji Samost. Pesnica, naj poudarimo ponovno, se pisanju pesmi, seveda ni mogla odpovedati, pač pa se je, iz distance to lahko trdimo, zgodil premik k drugačni poetiki. Odmevi prve so vidni še v njenih pesmih v pravljicah za odrasle in tistih, ki so bile umeščene v knjigo V tem mrazu iz leta 2015. Haikuje Svetlane Makarovič moramo brati kot premik k drugačni poetiki skozi obliko. Torej, oblika narekuje vsebino oziroma poetiko. Narekovati je najbolj natančen glagol za tovrstno poezijo. »Pa brez zamere – / haiku se sam utrne. / Jaz le beležim,« zapiše in povzame svoje ustvarjanje. Že večkrat je poudarila, da pisanje haikujev pri njej poteka kakor kakšno asociativno pisanje, kjer se verzi vrstijo in vrstijo, utrinjajo. Kot v prejšnjih zbirkah avtorica tudi v tej sledi zlasti naravnim podobam, kar ubesedujejo naslovi sklopov v zbirki. Prva dva, Vodales in Živinmlini, sta si najbližja, če povzamemo: lesen mlin, ki večno vrti vodo. »Iz ognja v vodo. / Tu zakaj in tam zato. / Večno vrtenje.« Naravnim motivom se pridruži človek, ki je največja naravna katastrofa: »Beži in skrij se! / Najhujša zver je človek. / Zver, ki je v meni.« Če je bila v prejšnji zbirki med drugim prisotna podoba naravnih nesreč, se jim tu kot povzročitelj večkrat bolj izrazito pridruži človek: »Bister potoček, / od gnojevke posiljen, / je dušo spustil.« in na drugem mestu: »Glejte vodico, / kako se blešči. / Od kemikalij.« Groza, za katero si je človek sam kriv, in, kar strahotno pretrese, je to, da rešitve ni: Nekateri haikuji so res »močni in ostri kot britev«, kakor jih sicer brezidejno in nezanimivo, torej votlo, označuje njihova založba Mladinska knjiga že vrsto let. Ob nekaterih pa se zdi, da se je britev že skrhala in je jezik zašel k prežvečenim, neizvirnim zapisom: »In je zveličar / vodo v vino spremenil – / hozana na eks.« in na primer: »Nad goricami / klopotci klopotajo / o pijandurah.« Tudi sicer sta prva sklopa najmanj izčiščena in bi nekatere haikuje lahko izločili, saj ne pripomorejo h koherentnosti izraza tematike. Zadnji sklop je izrazno najboljši, saj skozi potovanje po »tisti deželi«, po Islandiji, ki je Svetlani Makarovič tako ljuba, nekoč se je celo želela preseliti tja, zaživita spomin in zgodovina: »Žareče srce / neznane Islandije / ogreva spomin.« Ta sklop prinaša svežino k pesničinemu ustvarjanju. Z vso konkretnostjo prostora sega onkraj njega. Vabi nas kakor v mitsko pokrajino: »Tuja dežela. / Za vsakogar drugačna. / Sama sebi dom.« Ob branju se ne moremo znebiti občutka, da je zbirka Tista dežela slovo od tovrstnega ubesedovanja: »Tokrat sem prišla / čisto zares zadnjikrat. / Nikoli več. / Aldrei aftur.« S to štirivrstičnico je Svetlana Makarovič presekala ustvarjanje v strogi formi haikuja, torej 5, 7, 5 zlogov. Sledi premik k drugačni ubeseditvi, lahko predvidevamo, da so bili haikuji most k le-tej, vmesna postaja. Kakor je pesnica povedala v nedavnem intervjuju za časopis Delo, pripravlja novo zbirko pesmi o kruhu, to pa diši po bolj izraziti ljudski motiviki. No, pa bo prišla še ena zbirka. Da ne bo več pesnila, je rekla … zarečenega kruha se največ poje. Hvalabogu, naj dodamo.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba T2 Ščit: https://www.t-2.net/t-2-scit-za-varnost-na-internetuFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Fra Argentina til Norge og fra hyperinflasjon til velferdsstat. Hva kan konsekvensene være dersom bitcoin vokser for raskt og dollaren dør over natta? Stor takk til grunnleggeren av Bitcoinperception, Fernando Nikolič, for en ekstremt interessant og god samtale om både de gode og dårlige sidene med bitcoin, og ikke minst bitcoinere, pengepolitikk og veien ut av inflasjon på en fornuftig og human måte.God lytting!Følg Fernando på x: @BasedlayerOg selskapet hans: Perception.toTusen takk hvis du støtter EN OG TYVE TANKER dersom du liker innholdet i denne podcasten og ønsker å gi meg rom til å skape mer :)Andreas@walletofsatoshi.comTidevann@bb.noDenne episoden er sponset av SATOSHI CONSULT AS, Norges ledende selskap på sikker oppbevaring av bitcoin, arveløsninger gjennom multisig, konsulentvirksomhet, rådgivning og leverandør av betalingsterminaler for selskaper og bedrifter som ønsker å kunne motta verdens hardeste penger som betaling.Ta kontakt gjennom nettsiden: satoshiconsult.com(siden finnes på både norsk og engelsk språk)Denne podcasten er også laget i samarbeid med Bare Bitcoin, Norges enkleste app for å kjøpe, selge, holde og bruke bitcoin. Enten du ønsker å komme i gang selv eller ser etter et bra sted å sende venner og familie.Last ned appen eller gå til bb.no for å komme i gang og bruk vervekode "TANKER".Altså bb.no for å komme i gang med Bare Bitcoin og bruk vervekode "TANKER" for en hyggelig startbonus.Bare Bitcoin, Norges enkleste bitcoin app.

Poljski intelektualec Stanisław Lem (1921-2006) ni pisal le znanstvenofantastičnih besedil temveč tudi recenzije izmišljenih besedil izmišljenih avtorjev o obstoječih izzivih. Vendar pa to niso le recenzije, ampak prostor in priložnost za miselne eksperimente. Takšna je tudi Provokacija. Prvič je izšla l. 1980 in je pravzaprav Lemova obravnava vprašanja holokavsta in travmatične izkušnje vojne med mladostjo v Lvovu. Te teme se je v svojih delih večkrat dotaknil, morda najočitneje v romanih Gospodov glas, Visoki grad, Prigode pilota Pirxa. Provokacija je zanimiva tudi danes, v času post-resničnosti, stopnjevanja vojn in nasilja in umikanja in zanikanja človečnosti in človeškosti pred militarizacijo – in razvrednotenjem – svobode, človekovih pravic in skrbi za drugega. O pravkar izdanem prevodu tega besedila pri Založbi ZRC SAZU v zbirki Pamfleti in njegovi analizi holokavsta je spregovoril pisec spremne besede dr. Martin Pogačar z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. V pogovoru smo skušali odgovoriti na vprašanje: Zakaj je »nikoli več!« po 2. sv. vojni vedno bolj »še vedno!« FOTO: Kje so razlogi za industrijski pomor ljudi v 20. stoletju v organizaciji nemške države ? VIR: https://encyclopedia.ushmm.org/content/en/photo/deportation-to-belzec

15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi med najuglednejše predstavnike ljubljanske grafične šole. Njegov likovni jezik se je zelo zgodaj izoblikoval in ostal ves čas nespremenjen. Izvor navdiha za izrazito figuralen motivni svet je realno življenje in izkustvo. Čeprav se je preizkušal v različnih medijih, ostajajo najbolj izrazite njegove črno bele jedkanice, v katerih govori samo črta. Vabimo vas, da ob stoti obletnici rojstva Karla Zelenka poslušate pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2002 posnela Vida Curk.

V prihodnjem mesecu dni čaka nemirno Srbijo nekaj pomembnih obletnic, med njimi 25 letnica konca Miloševićevega režima in prva obletnica tragične zrušitve nadstreška v Novem sadu, ki še danes ostaja izvirni povod za dolgotrajne proteste. Predsednik Vučić se je v zadnjem času osredotočil na spopad s posebno skupino protestnikov, ki so mu očitno postali najhujši trn v peti. To so kulturniki vseh vrst, stanov in starosti.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba paket T-2 TV+NET.https://www.t-2.net/paketi/t2-tvnetFejmrč na https://www.fejmici.si/Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.comPoljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠Mesečna finančna podpora možna na:3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠Motitelji:- Gašper Bergant⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠- Žan Papič⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠Produkcija: Warehouse Collective⁠https://www.warehousecollective.si⁠Grafična podoba: Artex⁠https://www.facebook.com/artextisk

Studna slova: 1. Korintským (39/150): Dar, nikoli příležitost pro chlubení. Autor, čte: Jiří Hurta. Moderuje: Jitka Vyležíková.Tento podcast můžete podpořit na https://radio7.cz

Na drugi dan splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov je iranski predsednik Masud Pezeškian dejal, da Teheran ni in nekoliko ne bo razvijal jedrskega orožja. Kot glavnega krivca za nemire v regiji pa je obtožil Izrael. Eden bolj pričakovanih je bil tudi govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Nikola Tesla je bil vizionar, izumitelj, mož, ki je v marsičem vplival na to, kako živimo danes. Toda zakaj genij, ki je osvetlil svet, ni nikoli prejel najbolj prestižnega znanstvenega priznanja – Nobelove nagrade? Kaj je v zvezi s tem mit, so bili krivi spori ali kaj tretjega, raziskujemo v tokratnih Radiovednih. Gost oddaje je fizik in poznavalec dela in življenja Nikole Tesle Andrej Detela.

Nikoli ne zasmehuj manjših od sebe. Pripoveduje: Darja Reichman. Afriška pravljica. Prevedel: Vlado Jagodic. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Na Aljaski se že ves dan zbirajo visoki predstavniki Združenih držav in Rusije, ki bodo zvečer sodelovali na srečanju predsednikov Donalda Trumpa in Vladimirja Putina. Z izjavami so skopi, vsi zagotavljajo, da so njihova stališča jasna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ob prihodu oblečen v majico s kratico Sovjetske zveze, je tako dejal: Nikoli ne delamo načrtov vnaprej. Vemo, da imamo argumente ter jasno in razumljivo stališče, ki ga bomo tudi predstavili. Drugi poudarki: - Romarji ob prazniku obiskujejo Marijina svetišča. - Mladim na trgu dela se bodo morali prilagoditi tudi delodajalci. - Kaj storiti, ko nas v gorah ujame nevihta?

Pred osemdesetimi leti, 6. in 9. avgusta 1945, sta ameriška bombnika nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki odvrgla atomski bombi, zaradi katerih je umrlo več kot 200 tisoč ljudi, večinoma civilistov. Od takrat smo velikokrat slišali in izrekli besedi NIKOLI VEČ. "Ne morem razumeti, kako lahko danes politiki omenjajo možnost ponovne uporabe jedrskega orožja. To se ne sme zgoditi, vsi moramo reči, da se ne sme," je povedala Kasaoka Sadae, ki je kot dvanajstletna deklica preživela atomsko bombo v Hirošimi. O rožljanju z orožjem, tudi jedrskim, in možnostih, da se človeštvo jedrski katastrofi izogne z mirnim reševanjem sporov in razoroževanjem, govorita prof. dr. Zlatko Šabič, strokovnjak za mednarodne odnose in svetovalec predsednice republike, in direktor Mirovnega inštituta dr. Iztok Šori.

Dvě pozoruhodné historky se v minulých dnech přihodily hrstce českých občanů. Jsou částečně podobné, a hlavně je pojí jak ruská agrese na Ukrajině, tak fakt, že jde o osoby patřící k témuž volebnímu táboru.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.Viri: Informativne oddaje Radia Slovenija, New York Times, I’m a Genocide Scholar. I Know It When I See It, Ars humana, Peter Klepec – "vzdušje, ki prevladuje v današnji družbi, je zelo slabo", Delo, Že 20 let se vrtimo okoli enega odstotka namakanih zemljišč. Kakšne so rešitve?, Botrstvo, Leto dni brez Anite Ogulin, Vroči mikrofon, Samooskrba in prehranska varnost v praksi, Primo Levi, Potopljeni in rešeni, Eppur si muove - In vendar se vrti, Izraelska družba v času vojne.

Zdravo. Tokrat začnemo debato o natančnem merjenju časa na belih strminah, se prestavimo v filozofsko smučino, kjer se vse vrti okol' jeb**e sredine in srečnih koncev. Ali ni srečen konec odvisen od časovnega okvirja in gledišča opazovalca? Na koncu koncev bo konec le za redke izbrance res srečen. Vmes pa razmišljamo in debatiramo o pohoti, kozlih, zakramentih za odrasle, tetki Agati in moji teti Mari ter o treh apostolih. Nekje med sakralnim in profanim, kot se za podkast naše baže spodobi. Tudi o zadnjem poglavju in dejstvu, da vse žimnice poznajo reklo o tem, da nobena žimnica ne ostane dolgo suha!

Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?Iz lastne zgodovine dobro vemo, da države niso nekaj večnega in nespremenljivega, ampak se lahko ista območja v različnih obdobjih vključujejo v zelo različne politične tvorbe. Slovenci smo samo v zadnjih 150 letih izkusili življenje v Avstro-Ogrski monarhiji, Kraljevini SHS, nato preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, pa pod nemško in italijansko okupacijo, zatem v socialistični Jugoslaviji in nazadnje v samostojni Sloveniji. In vendar le redko pomislimo, da bi se te države lahko oblikovale tudi drugače in da je zgodovina polna nematerializiranih zamisli, ki kasneje izginejo iz našega spomina, pa morda v kakšnem trenutku sploh niso bile nujno tako daleč od uresničitve. Ena od takšnih je tudi ideja balkanske federacije, federacije, ki bi poleg nekaterih ali vseh držav nekdanje Jugoslavije vključevala vsaj še Bolgarijo, v nekaterih različicah pa tudi Albanijo ter celo Romunijo, Grčijo in Turčijo. V tokratnih Sledeh časa se podajamo v zgodovino te nikoli uresničene zamisli, o kateri pa se je vodstvo socialistične Jugoslavije z Josipom Brozom Titom na čelu vsaj z Bolgarijo že pred koncem druge svetovne vojne ter nekaj let po vojni presenetljivo intenzivno pogajalo. Kdaj je ta zamisel sploh nastala in kakšno je bilo njeno življenje v našem političnem prostoru? Zakaj na koncu ni bila uresničena in kako so nanjo gledale velesile tistega časa, še posebej Sovjetska zveza in Velika Britanija? Nastanek zamisli in njeno življenje do druge svetovne vojne nam bo pomagal osvetliti znanstveni svetnik, upokojeni raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jurij Perovšek, njene poizkuse uresničitve med in po drugi svetovni vojni pa zgodovinar dr. Jurij Hadalin z istega inštituta. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Wikipedija, javna last

V Bratislavě se bude tento týden měnit Ústava, což není dobrá zpráva ani pro Slovensko, ale ani pro Česko. Původně chtěla vládní koalice Roberta Fica prosadit, že má slovenská Ústava přednost před právem Evropské unie a mezinárodními smlouvami. Nakonec ale bude zřejmě už v úterý Národní rada hlasovat o mírnější verzi.

Kabinet Petra Fialy zítra čeká na mimořádné schůzi sněmovny jednání o vyslovení nedůvěry vládě. Uskuteční se z podnětu opozičního hnutí ANO kvůli bitcoinové kauze, kdy vyšlo najevo, že vládní ministři posvětili přijetí peněz pocházejících z nelegální činnosti. Jaký smysl dává hlasování o nedůvěře vládě tři měsíce před řádnými volbami? Zita Senková se ptala politologa Lubomíra Kopečka z Fakulty sociálních studií Masarykovy univerzity Brno.Všechny díly podcastu Jak to vidí... můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Odborně jde o dyslálii, patlavost či vývojovou poruchu artikulace. Ale pořád s tím mívají potíže další děti. Hláskám R, L, Ř nebo sykavkám se budeme věnovat s klinickou logopedkou Lucií Vyhlídalovou. Moderuje Bořek Volný.

Když z prezidentské kanceláře počátkem týdne přišla informace o plánovaném čtvrtečním postupném setkání hlavy státu s lídry všech sedmi sněmovních subjektů, bylo zároveň zřejmé, že ještě předtím Petr Pavel oznámí datum konání voleb. A schůzky s tím budou souviset.

Fernando Nikolić, Blockstream's VP of Marketing, discusses how media narratives around Bitcoin are evolving. He explains that financial media increasingly understands Bitcoin's value, while some legacy publications remain entrenched in outdated perspectives. To address this fragmentation, his Bitcoin Perception platform offers a transparent alternative to traditional sentiment indicators by analysing hundreds of curated sources.Follow Fernando:X - https://x.com/basedlayer/Bitcoin Perception - https://bitcoinperception.comFollow Jordan:

Od septembra 2024. godine na našem tržištu je prisutna agencija AdMixer Media kao zvanični predstavnik kompanije Google za njihov program Google Ads MSR (Media Sales Representative). U novoj epizodi Digitalk podcasta, pričamo o tome šta je zapravo naše tržište dobilo prisustvom ove agencije, šta to znači za korisnike ove Google platforme, te koji su to lokalni izazovi u radu na Google Ads platformi koje je agencija AdMixer Media uočila do sada u radu sa klijentima. Sagovornik nam je bio Nebojša Nikolić, Senior Product Specialist u AdMixer Media agenciji, profesionalac sa preko decenije iskustva u radu sa PPC platformama sa fokusom na Google. Ukoliko vi ili vaši klijenti koristite ovu Google platformu, ovo je epizoda koju ne želite da propustite! Nebojša Nikolić, Senior Product Specialist @ Admixer Media - https://www.linkedin.com/in/nebojsa-nikolic-2ab7a743/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Nebojšin profesionalni put - Google Ads MSR (Media Sales Representative) program - O kompaniji AdMixer Media - Promene i evolucija Google Ads-a - Novine u samim tipovima Google Ads kampanja - Google Ads & AI - Privacy & Privacy Centric measurement - Tržište Srbije - lokalni izazovi - Demistifikacija saradnje sa Google-om - Poruka za korisnike Google ADS platforme Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/3F7z8vF - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - PerformLabs - https://performlabs.agency/ Oslobodite pun potencijal svog digitalnog marketinga! Optimizujte svoje kampanje i postignite maksimalne rezultate uz Performlabs. - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "To nikad neće upaliti" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Těsně před výměnou vlády vybuchla v Německu vnitropolitická bomba. Jinak se snad ani nedá označit dopad nedávno zveřejněného posudku civilní kontrarozvědky, podle něhož je protimigrační Alternativa pro Německo (AfD) „zaručeně pravicově-extremistickou“ stranou. To v praxi znamená, že může být intenzivněji sledována, počínaje odposlechy až po cílené nasazování informátorů do jejích struktur.

Indija in Pakistan se vse bolj zapletata v vojno. Pakistan je sporočil, da je sprožil protiofenzivo proti Indiji, potem ko naj bi ta ponoči raketirala pakistanska letalska oporišča. V Islamabadu zatrjujejo, da ne želijo zaostrovanja, a poudarjajo, da imajo pravico do obrambe. Indija napoveduje oster odziv. Drugi poudarki oddaje: - Golob ob dnevu zmage: Obljuba "Nikoli več" na resni preizkušnji. - Do zaprtja volišč na jutrišnjem referendumu vlada volilni molk. - Slovenski hokejisti svetovno prvenstvo začenjajo s tekmo proti Kanadi.

Ještě před pár měsíci to vypadalo, že hnutí SPD je na konci s dechem a nahradí ho noví sekáči: Motoristé nebo Stačilo!. Dnes je Tomio Okamura zpět v plné síle. Konkurovat mu nemůže ani europoslanec Filip Turek se svým sebevědomím.Turkova aféra s dvousetkilometrovou rychlostí je něco, co ještě česká politika nezažila. „Nikoli proto, že by nikdo nespáchal daleko horší věci. Ale doposud se nikdo při porušování pravidel sám nevyfotil a veřejně se tím nechlubil, jaký že je machr,“ říká v podcastu Vlevo dole reportér Václav Dolejší.Filip Turek, oblíbenec exprezidenta Václava Klause a europoslanec za Motoristy, teatrálním porušováním předpisů jako kdyby symbolicky vyzýval k odporu proti dnešní přeregulované společnosti. „Dostává se mu za to překvapivě velké podpory od skalních fanoušků, kteří hazardují se životy, když se ho snaží na silnicích následovat,“ dodává reportérka Lucie Stuchlíková.Každopádně ani zběsilá rychlost a nadživotní sebevědomí Filipa Turka nevede k tomu, že by se Motoristům dařilo. Poté, co v loňských eurovolbách senzačně získali 10 procent hlasů, se aktuálně v průzkumech pohybují kolem pětiprocentní hranice života a smrti. Místa ve Sněmovně nemají jistá. A kromě Filipa Turka, jemuž se z pohodlí unijního parlamentu zatím do Prahy moc nechce, ani nemají další výraznější postavy.V opozičním táboře teď vidíme, že vedle dominantního hnutí ANO je hodně živo a dochází k rychlému přelévání přízně voličů. Původně odepisovaný šéf SPD Tomio Okamura narozdíl od Turka našel opravdové „turbo“, kterým své preference nakopnul.Spojenectví SPD se Svobodnými, Trikolorou a PRO se mu totiž vyplácí. „Evidentně příznivci jakéhokoliv politického směru oceňují spolupráci, pořád je tu reminiscence na úspěch koalice Spolu z minulých voleb,“ myslí si Dolejší.Okamura v rozjeté kampani trochu upozadil téma imigrace a nově sází na boj s inflací - slibuje levnější energie, bydlení a potraviny. Snaží se zároveň vyvolat dojem, že tentokrát jen nekritizuje, ale že má řešení i „odborníky“, kteří vědí, jak na to.„Ale nepřeceňujme to. Možná jde jen o krátkodobý přeliv voličů od ANO k SPD. Počkejme si, až Andrej Babiš nahodí své motory a rozjede kampaň na plno. Pak se k němu hlasy od Okamury zase třeba vrátí,“ dodává Stuchlíková.Kteří politici v minulosti porušovali zákon o silničním provozu? Byl Václav Havel lepší řidič než Tomáš Enge? A jak rychle jezdil Masaryk na koni? Přibrzděte a poslechněte si čerstvou epizodu Vlevo dole!----Vlevo dole řeší politické kauzy, boje o vliv i šeptandu z kuloárů Sněmovny. Vychází každou středu v poledne.Podcast pro vás připravují Lucie Stuchlíková (@StuchlikovLucie) a Václav Dolejší (@VacDol), reportéři Seznam Zpráv.Další podcasty, ale taky články, komentáře a videa najdete na zpravodajském serveru Seznam Zprávy. Poslouchejte nás na webu Seznam Zpráv, na Podcasty.cz nebo ve své oblíbené podcastové aplikaci.Své názory, návrhy, otázky, stížnosti nebo pochvaly nám můžete posílat na adresu audio@sz.cz.Sledujte @SeznamZpravy na sociálních sítích: Twitter // Facebook // Instagram.Seznam Zprávy jsou zdrojem původních informací, nezávislé investigace, originální publicistiky.

83 -

Podržite na: patreon.com/belgrade / paypal.me/sgarcevic / thebelgradist.substack.com Marko Nikolić je pasionirani OCR trkač koji je svoju ljubav prema sportu iskombinovao sa svojim poslom i krenuo da pravi prepreke i opremu, a i svoje sposobnosti preneo i na kaskadiranje. Pričali smo o njegovom putu u ovaj sport, učešću u Nindža ratnicima i kako prepreke mogu da vam promene život. Beleške https://www.instagram.com/vandalskee/?hl=en https://www.ocrbalkan.com/intervju/marko-nikolic https://worldobstacle.org/

The boys are live from last year's Holiday Toy Drive at Create a Pro! The Boy's make some rare discoveries, Mark takes on Nikoli!! The smallest weekly purchases of all time! ( Episode 277) Ohhhh what a rush, it's the L.O.D incarnation! The boys still want(ed) Retros! W.T.F WWF Wall Walkers!Social Media: Twitter: @JGeorgeTheMovie, @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @majorpodnetwork @Silverintuition Instagram: @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @SmartMarkSterling , @majorpodnetwork @jgeorge.mp4Social Media: Twitter: @JGeorgeTheMovie, @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @majorpodnetwork @Silverintuition Instagram: @MajorWFPod , @TheMattCardona , @Myers_Wrestling, @SmartMarkSterling , @majorpodnetwork @jgeorge.mp4

Fernando Nikolić, Director of Marketing and Communications at Blockstream and a passionate Bitcoin advocate, offers a unique perspective on Argentina's economic turmoil and the libertarian revolution unfolding today. In this episode, we discuss the history of Argentina, exploring the impact of hyperinflation, political corruption, and the rise of populism. Fernando shares his thoughts on the impact of Juan Perón's legacy, the devastation caused by decades of mismanagement, and the cultural factors that shaped the country's economic collapse. We also discuss the rise of Javier Milei, the new libertarian leader, his drastic reforms, and the potential for Argentina to become a global libertarian test case.