Podcasts about harlamov

Piše Jože Štucin, bereta Sanja Rejc in Renato Horvat. Milan Kleč je neumoren pisec, če lahko uporabimo tako minorno oznako, za nekoga, ki spada v sam vrh slovenske proze. Piše hitreje kot misli, seveda ne v slabšalnem pomenu, hitro piše, ker je vešč pisatelj in včasih bralec res ne ve, kaj je bilo prej, avtor ali njegova knjiga. Slogovno je na meji med osebnoizpovedno literaturo in fikcijo, ki prvoosebnega junaka izenačuje z resnično pisateljsko osebo. Še več, njegova literatura se bere kot ležeren popis življenja brez posebnih metaforičnih odmikov od samega sebe, od svoje resničnosti. Vse kar beremo, bi bilo lahko v popolnosti nekakšna avtobiografska »enciklika« za podložno bralstvo, toda glej ga vraga, že Aljoša Harlamov, pisec spremne besede v knjigi Sončni zahod je v pisateljevem priimku našel kleč: njegova literatura ima razsežnost občega, ne glede na to, ali je vse res, ali si je kaj tudi izmislil, zato pred bralcem kleči in se mu daje v razmislek na izviren, nekoliko bohemski način. Takole ga je označil: »Milan Kleč v grobem spada v generacijo avtorjev t. i. »nove proze«, ki so začeli v slovensko prozo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja vnašati fantastiko, asociativnost, naključje, jezikovne igre in razne druge postmodernistične postopke«. In tu je neizmerna vaba, že kar voajeristična prilika, da bralec pokuka v njegov osebni svet. V romanu se zvrstijo mnogi znani umetniki, poimensko, pa računalniški igričarji, kjer je Kleč vedno dobrodošel, ne manjka naključnega osebja, ki se ga je kdajkoli dotaknilo, češnjica na tortici pa so vsekakor njegove deklice, na koncu tudi tiste, ki gledajo skozenj, ker pač starci niso več zanimivi in so temu primerno nevidni. A to je tudi salamenska prednost, ko motriš naokrog in opisuješ svet, ne da bi se kdo obregnil vate, nemara tako lahko vidiš globlje in širše. Kar se tiče bralskega standarda je Kleč tiste vrste pisatelj, ki ga ne moreš odložiti. Ko vstopiš v njegovo katedralo, ne opustiš upanja, ne, z vsako črko je upanja več. Vsekakor piše, kot bi v živo pripovedoval, s svojo literaturo nam govori v zelo enostavnem jeziku, ki se temu primerno zatika, ponavlja misli, potrjuje samega sebe s tavtologijami, s preskoki iz ene resničnosti v drugo, iz sedanjika, ki je prevladujoč, v brezčasje in občasje … Da ne naštevamo: čas ni njegov zaveznik, je pa aktivator dikcije, ki nima zavor. V tem je, preprosto rečeno, perfekten, in nemara je prav ta ekspresivno-lakonični stil pisanja njegova največja vrlina. To je tisti speed, ki bralcu ne nudi oddiha od začetka do bridkega konca – in potem v naslednjem romanu vse »jovo na novo«. Za pokušino prilika o kupovanju cvička Steklenica in črno: »Predstavil bom težavo, ki se mi je zgodila pred dnevi. Držijo ga na spodnji polici, kar se lahko izkaže za ponižujoče, še posebej, če ga zmanjkuje, in kar večkrat sem se moral že spraviti na kolena, da sem lahko posegel v notranjost police. Recimo, da je to še v redu, da pokleknem, dokler ni bilo pred dnevi nekaj zadnjih steklenic zloženih na sam rob police, ki je globoko v notranjosti. Dobro, pokleknil sem, požrl sem to sramoto, navadil sem se, toda prav uleči sem se moral, če sem hotel doseči steklence. Kot da se bi mi izmikale. Vedno globje so bile, da so mi po moje štrlele ven samo še noge. Nič drugega ni ostalo od mene, steklenice pa res kot da ne bi mirovale. Nisem se dal in se splazil še globlje noter, dokler nisem končno zatipal prve, ampak sedaj bom nekaj zaupal in povedal. Občutek sem imel, da sem segel v grob. V svoj grob seveda. Nemudoma sem splezal ven, se postavil na vse štiri in da ne bi šel praznih rok mimo blagajne, sem nabavil redkvice.« Klečeva jubilejna knjiga je že malo kasnila. Nekaj časa ni objavljal (bodimo prozaični, zadrževal je izliv), s Sončnim zahodom pa se je to pozlatilo. Pisatelj in junak sta nenadoma stara sedemdeset let. Častitljiva leta ali tako nekako. Okrogla obletnica, primerna za naročilo nove knjige in izdajo spisa pri častitiljivi založbi. In spis bi lahko bil kanoničen, dokončen, nekakšno kapitalno pismo zanamcem. In je. Tekst je izpisan tako, da nadaljevanja skoraj ni več mogoče pričakovati. Patetično. Seveda tudi zmotno, saj nadaljevanje bo. Če smo prav informirani, ga nekdanji urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša pripravlja na nov izziv, nekakšen žametni izbor ali kaj podobnega. Torej, okrog obletnic se dogaja. Kakšna potrata čustev in besed, če gledamo samo formalno plat sončnih zahodov, ki so verjetno ena najbolj potrošniških revij narave! Kakšna ambivalenca, na eni strani moreča obletnica, na drugi živ in do kresila nabrušen navdih, vmes pa človek, ki se vsak dan počuti bolj star, piše pa kot mladenič pri dvajstetih. V jubilejnem letu je bil Kleč primoran pristopiti k sebi na jubilejen način. To pa je, da je sedemdeset let že taka doba, ko pisatelj začne slaviti samega sebe in si domišlja, da je nesmrten. Seveda ne Kleč, njemu je bil jubiljeni izziv le povod, da je prostodušno povedal vsej slovenski javnosti, da mladenke na ulici gledajo skozenj, da izginja in hlapi, da ga je vedno manj v fokusu erotičnih nebes, saj se pač stara, četudi je vse še tu: mlade oboževalke, strastne deklice, ki hrepenijo po magiji njegovega peresa, vulkan računalniških igric, ki so njegova strast, da ne naštevamo. Z enako intenzivnostjo se po romanu sprehodijo vsi znanci in prijatelji, tisti, s katerimi je igral računalniške igrice, ter seveda umetniki od literature do slikarstva, ki jih v svojo fiktivno avtobiografijo vključuje dobesedno, poimensko. O vsakem pove kakšno štorijo, čustveni ali intelektualni zaplet, večinoma pa tudi vse sopotnike razplete z modro držo, češ, tu smo, da se včasih ljubimo, kmalu zatem tudi skregamo, na koncu pa pobotamo. Ja, literarni dobitek knjige Sončni zahod je iskriva in prostodušna pripoved o sebi, polna humorja, mehkobe, rahle čudaškosti in svojevrstne osamljenosti, ki, če kaj, prav samote ne prenese. Pripoved, ki govori tudi o tebi, ki ti bije jubilejna ura minevanja.

Sergej Harlamov: Hypomnemata, Evald Flisar: Trgovec z dušami; Marguerite Duras: Pisati. Recenzije so napisali Miša Gams, Ana Hancock in Marko Elsner Grošelj.

V 181. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim Aljošo Harlamova, glavnega urednika Cankarjeve založbe, pisatelja, publicista in enega od ustvarjalecev podcasta OBOD.  Z Aljošo govoriva o knjigah, pomenu literature, izzivih sodobne družbe in aktivnemu državljanstvu. Govoriva o tem, kako napisati in izdati knjigo, odgovornem, pa o spodobnem in empatičnem komuniciranju na družbenih omrežjih, kako kot knjižni urednik bdi nad pojavljanjem stereotipov v literaturi, o "cancel" kulture, podpiranju dobrih zgodb, ustvarjanju podcasta, predajanju pohval in podpiranju slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Aljošo omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda181 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

V poletnih mesecih zaživijo tudi nekateri literarni festivali, ki so sestavni del literarnega dogajanja tako pri nas kot po svetu. V pogovoru razmišljamo, kakšna sta njihova vloga in pomen, v čem se razlikujejo in zakaj so pomembni. Sodelujejo: dr. Andrej Blatnik, Urška P. Černe, dr. Aljoša Harlamov in dr. Kristina Kočan. Foto: Gregor Podlogar

Zakaj v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljeni filmi, ki svoje zgodbe umeščajo v t. i. večvesolje, v katerem poleg našega obstajajo še številni drugi, vzporedni svetovi?Spoznanja sodobne fizike razmeroma jasno nakazujejo možnost, da poleg našega obstajajo še druga, vzporedna vesolja, in da torej živimo v nekakšnem večvesolju oziroma multiverzumu. Po teh hipotezah bi stvarnost utegnila sestavljati cela množica kozmosov, ki se bodisi ravnajo po čisto drugačnih fizikalnih zakonih od teh, ki jih poznamo iz našega vesolja, bodisi po istih zakonih – le da se od našega vedno znova cepijo in gre tam zgodovina po bolj ali manj drugačnih poteh. Teh idej doslej še ni bilo mogoče eksperimentalno ne potrditi ne ovreči in vprašanje je, ali bo to sploh kdaj zares mogoče, so jih pa zdaj navdušeno pograbili tam, kjer se pač nikomur ni treba truditi z znanstvenimi dokazi – v Hollywoodu. Med drugim so jih uporabili ustvarjalci nadvse popularnega filma Vse povsod naenkrat, ki je pred nedavnim prejel tudi najprestižnejšega izmed oskarjev – tistega za najboljši film. In čeprav lahko rečemo, da hollywoodska akademija le redko nagrajuje umetniško najbolj polno realizirana dela, se ne moremo pretvarjati, da ameriška tovarna sanj nima občutka za zeitgeist, se pravi za želje, upanja, strahove in vrednote, ki – vsaj na Zahodu če ne že po vsem svetu – razgibavajo družbeno življenje in navsezadnje določajo koordinate tega, kaj se nam zdi možno, kaj zaželeno, kaj nujno in kaj nemogoče. Prav zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, od kod opazen porast zanimanja za koncept večvesolja v sodobni industriji zabave? Zakaj nas ta ideja nenadoma tako zelo privlači? Je to nemara zato, ker smo nepoboljšljivi eskapisti in hočemo od môre svojih življenj na vsak način pobegniti v kakšno prijaznejše vesolje, v katerem alternativne različice nas samih živijo uspešnejša, bolj lagodna življenja? Ali pač zato, ker si hočemo dokazati, da se je pred štirimi desetletji Margaret Thatcher vendarle motila, ko je zatrdila, da kratko malo ni alternative družbeno-ekonomskemu sistemu, ki ga je sama zagovarjala in za katerega se danes zdi, da nas nezadržno poganja proti planetarnemu ekološkemu in societalnemu zlomu? Je, skratka, film o večvesolju film o tem, kako se iz sanj prebuditi – ali o tem, kako se vanje le še globlje pogrezniti? – Odgovor so nam pomagali iskati književni urednik dr. Aljoša Harlamov pa sociolog dr. Primož Krašovec ter filozofinja dr. Jela Krečič. foto: geralt/Pixabay

V studiu se nam je pridružil urednik, kolumnist, pisatelj, literarni kritik, ljubitelj žanrske umetnosti in soustvarjalec podkasta O.B.O.D., čigar polja zanimanja nimajo meja. Od leta 2016 je urednik Cankarjeve založbe, pred tem je prejel Stritarjevo nagrado, bil urednik AirBeletrine in še danes ostaja urednik revije Mentor. Njegovo ime je z leti postalo asociacija za kakovostno literaturo, njegova beseda pa vedno trdno mnenje, ki odpira prostor za dialog in razpravo, saj pronicljivo spremlja dogajanje tako v literarnem kot šriršem kulturnem prostoru. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Aljošo Harlamova.

V tokratni oddaji Sobotno branje vam predstavljamo knjigo pisateljice, prevajalke in publicistke Dijane Matković – Zakaj ne pišem, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, uredil pa jo je Aljoša Harlamov. Kot pravi Harlamov o tem avtofikcijskem, esejističnem romanu s prizori iz avtoričinega življenja, ki se močno prepletajo z družbeno in literarno refleksijo, roman pripoveduje o družbeno ekonomskih okoliščinah v katerih odraščajo in živijo milenijci, ki si iščejo službe, zaslužek in načine življenja v tem svetu, posebej pa govori o okoliščinah, ki jih onemogočajo na vsakem koraku, govori o razredu, o čemer slovenska literatura ne govori posebej rada. Z avtorico knjige se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič

Kako govori literatura skozi film? Vezi med literaturo in filmom obstajajo od nastanka kinematografije dalje. A vendar – literatura pripada besedilu, film pa podobam. Pretresamo, kako se je literatura selila v filme, kakšno je danes njeno filmsko življenje in katere so dobre filmske adaptacije? V pogovoru sodelujejo Veronika Šoster, Aljoša Harlamov in Igor Harb.

V Frankfurtu poteka knjižni sejem, osrednji knjigotrški dogodek v svetu, ki je letos precej drugačen kot pred pandemijo. Oči zainteresirane javnosti pa so usmerjene v leto 2023, ko bo v Frankfurtu častna gostja Slovenija. Pozornost je še toliko večja zaradi nedavne menjave vodstva na Javni agenciji za knjigo. O izzivih, ki jih odseva Frankfurt, z direktorjem Javne agencije za knjigo Dimitrijem Ruplom, profesorjem založniških študij in vodjo letošnjega Slovenskega knjižnega sejma Miho Kovačem, in glavnim urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovim. Slišali boste del razprave iz oddaje Studio ob 17h, ki smo jo pripravili v ponedeljek.

Zdi se, kot da bi minilo sto let, pa vendar se knjižni sejem začenja, so povedali v Frankfurtu. Čeprav bo ta osrednji svetovni knjigotrški dogodek popolnoma drugačen kot pred pandemijo, bo potekal tudi v fizični obliki, vendar brez gneče, ki je tako značilna za sejme. Kako se je založništvo prilagodilo novim razmeram, predvsem pa kako potekajo priprave na častno gostovanje v Frankfurtu z novim vodstvom na Javni agenciji za knjigo? O tem voditelj Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: – direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, – profesor založniških študij Miha Kovač, – glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov.

Zdravo. Pozdravljeni v tretji sezoni. V uvodu se spomnimo TEŠ6, Bevoga in birokracije. Izkaže se tudi, da smo strokovnjaki za preteklost. Ugotovimo, da smo hoteli kapitalizem, zdaj ga pa imamo. Citat, ki to ni, ampak je posvetilo, tokrat prebere nihče drug, kot sam podkast sultan, Anže Tomić! Hvala!

Pogovarjamo se o Nemcih in fuzbalu, urednikovanju na Cankarjevi založbi in posledicah koronakrize, novi generaciji pisateljev in pisateljic, podkastanju in Star Treku. Aljoša pove...

Za večino preživljanje epidemije vsekakor ni ležanje na kavču in gledanje televizije. Je pa res, da morda v teh koronskih časih še bolj kot drugih potrebujemo prav ta odklop od težav – dobra knjiga, dober film in dobra serija. Prav je, da si ga privoščimo, če smo med tistimi srečniki, ki si ga lahko. O fenomenu vzpona in uspeha televizijskih serij pa ne le o tem se je Nataša Štefe pogovarjala z ravno pravimi sogovorniki. V studiu sta bila Aljoša Harlamov, urednik pri Cankarjevi založbi, publicist, literarni kritik in pisec, tudi soavtor podkasta OBOD o žanrski umetnosti in Jela Krečič, avtorica tako filozofskih kot leposlovnih del, akademska raziskovalka fenomenov v popularni kulturi in sodobni umetnosti, sourednica dveh zbornikov posvečenih filmu in televizijskim serijam. Po telefonu pa smo v ZDA poklicali še pisateljico Katjo Perat. Foto: Pexels

Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj, doktor slovenistike in nagrajeni literarni kritik; človek mnogih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, Cankarjeva založba skuša krepiti program izvirnih naslovov. »Zelo nas veseli delati izvirne knjige, stvari, ki jih drugje ni mogoče najti. Odkar ima Mladinska knjiga [lastnik Cankarjeve založbe, op. avtorja] zaposleno agentko za prodajo pravic, izvirne knjige bolje mednarodno prodajamo. To ima širši in daljnosežnejši pečat ne samo za Cankarjevo založbo, ampak tudi za zgodovino, kulturo in javni spomin in na tem zadnja leta pospešeno delamo,« je povedal Aljoša Harlamov. Opaža še, da so se kupci po koncu epidemije vrnili v knjigarne in odprli denarnice. Kot ocenjuje, je poepidemijska prodaja primerljiva z zadnjimi leti. Z Aljošo Harlamovom se je pogovarjal Urban Tarman.

Aljoša Harlamov je urednik, publicist, pisatelj in nagrajeni literarni kritik; človek številnih zanimanj, jasnih stališč in široke razgledanosti, oziroma na kratko: javni intelektualec. Pronicljivo spremlja dogajanje na kulturnem področju, kjer deluje poklicno kot glavni urednik Cankarjeve založbe, in se nanj odziva z razmišljanji in komentarji v osrednjih slovenskih medijih. Ob tem je dejaven na družabnih omrežjih, čeprav slednja redko, kot opaža, in redkeje kot si želi, omogočajo prostor za dialog in argumentirano razpravo med drugače mislečimi. Preden je Aljoša Harlamov osvojil redno službo v založništvu, je bil dolga leta samozaposlen v kulturi; med tem je tudi izgorel in o tem javno brez dlake na jeziku spregovoril. V sredinem Intervjuju na Prvem se z njim pogovarja Urban Tarman.

Fuzbal in kultura, pravzaprav fuzbal in sploh kakršnakoli cerebralna aktivnost na Slovenskem ne gresta skupaj, vsaj tako pravi ljudsko izročilo. Da gre zgolj za zlonamerno propagando na duhu ubogih doženemo skupaj z eminentnim gostom. Ki je Štajerc! Pa Miha je tokrat v vlogi Sandija Čolnika.Prav ste prebrali, gostimo tretjino podkasta O.B.O.D., asimiliranega Žabarja, literata, literarnega kritika in urednika Cankarjeve založbe, Aljošo Harlamova. Da je "naš" smo pogruntali na Twitterju (da, občasno to družabno omrežje le ni zgolj greznica, ampak človek celo kaj novega izve, le kdo bi si mislil?), kjer vsaj tako srčno, a še bistveno bolj artikulirano komentira dogajanje v ljubem nam klubu. Kako rojeni Ptujčan, ki je mladost preživljal ob žogobrcarskih mahinacijah Drave in bližnjega Aluminija, pristane med zeleno-belimi? Kaj sploh je fuzbal? Zakaj ga Borges ni maral in zakaj so ga nekateri literati naravnost oboževali oboževali? Vse živo obdelamo, za konec pa napovemo tudi razplet zadnjega kroga, derbija za naslov prvaka!Aja, da ne pozabimo: Anžetu Tomiću, podkast sultanu, ki je tudi nam pomagal pri prvih korakih, želimo, da si uspešno napolni baterije in se vrne še boljši in še močnejši. Pa da končno začne spremljat fuzbal!Če vam je naše delo všeč, nas lahko tudi finančno podprete. Prek naše (zaenkrat še čisto osnovne in uboge) spletne strani. Ves iztržek bo šel za delovanje društva, plačilo strežnika, storitev SimpleCasta, najprej povrnitev stroškov, ki smo jih imeli z opremo, kasneje pa tudi investicijo v kak nov kos tehnologije. Pa vse ostale dejavnosti, s katerimi se želimo ukvarjati, se razume, začenši s knjigo ob stoletnici kluba. HVALA iz srca vsem, ki ste nas že ali pa še boste podprli!Najdete nas na Facebooku, Twitterju in Instagramu. Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji, najsigre za Jabolčno, Googlovo ali katero tretjo in našem Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen in tudi vprašanj v jabolčni aplikaciji, ki to trenutno edina podpira, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati.

Aljoša Harlamov je urednik Cankarjeve založbe, publicist, pisatelj. Skupaj z Igorjem Harbom in Mitom Gegičem pa tudi eden od treh soavtorjev podkasta O.B.O.D., v katerem gledajo, spremljajo, berejo in poslušajo serije, filme in risanke vseh žanrov vse od f do z.

Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.

V dneh, ko je svet obstal in se je življeje malodane ustavilo, se znova potrjuje, kako zelo potrebujemo duhovno hrano, umetnost, ki lajša življenje tudi v teh okoliščinah. Številni ustvarjalci se povezujejo z občinstvom prek spleta, berejo, recitirajo. Nekatera gledališča na spletnih platformah ponujajo lutkovne in otroške dramske predstave, po spletu so zokrožili seznami knjig, ki jih je vredno prebrati. O življenju literature v teh izrednih časih, nam je več povedal Aljoša Harlamov, urednik Cankarjeve založbe.

Menite, da si vsi ljudje zaslužimo enake pravice in enake možnosti? Nasprotujete nasilju v družbi? Ste za pravičnost? Zahtevate za enako delo, enako plačilo? Če je tako, potem ste feminist oziroma feministka. Ima beseda feminizem še vedno negativen prizvok in vam povzroča nelagodje? Ali pa feminizem doživljate kot nekaj povsem samoumevnega? O feminizmu, torej o dolgoletnih prizadevanjih za dosego enakosti in enakopravnosti, o vlogi aktivizma danes, pa o aktualnem lokalnem in globalnem dogajanju, smo govorili v tokratni Intelekti. Svoje poglede so predstavili pisateljica in publicistka Tea Hvala, raziskovalka z Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač in urednik ter publicist dr. Aljoša Harlamov.

Jernej Županič: Behemot Sergej Harlamov: Mnogoboj mitologij Erich Prunč: Tihožitja in Besi Ivo Andrić: Na sončni strani Recenzije so napisali Matej Bogataj, Peter Semolič, Marica Škorjanec in Anja Radaljac.

Če pogledamo malo dlje v preteklost, hitro ugotovimo, da so literarne revije igrale nenavadno pomembno vlogo v slovenskem javnem življenju. Na straneh publikacij, kot so bile – ali so še – Ljubljanski zvon, Dom in svet, Sodobnost, Revija 57, Perspektive, Nova revija in Literatura, se je v zadnjih stotih letih in več pač zrcalil duh slovenskega časa. Tu so se vedno znova artikulirale ideje, ki so v pomembni meri določale kolektivne predstave o tem, kaj je lepo, kaj dobro in kaj pomembno v slovenskih življenjih. Tu so se kresala mnenja o tem, kako naprej v poljih politike, gospodarstva, družbeno pogojenih medčloveških odnosov ali znanstvene in umetnostne produkcije. Natanko prek literarnih revij so v naš intelektualni prostor iz tujine prihajale tudi nove estetike in filozofije, ki so potem oplajale ustvarjalnost in mišljenje pri nas. Tako je bilo nekoč; kaj pa danes? – Da se, gledano v globalnem merilu, bralstvo tradicionalnih, tiskanih medijev nezadržno krči, čivkajo že vrabci. Da se, prav tako v globalnem merilu, družbeni pomen, ki ga pripisujemo vsestranski razgledanosti oziroma široki omiki, manjša, je tudi obče znano. Če pa k temu prištejemo še spoznanje, da imamo na Slovenskem zdaj celo vrsto drugih, to je: političnih, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih institucij, ki so prav tako poklicane k poganjanju javne debate, tedaj ni več jasno, ali literarne revije kdorkoli sploh še potrebuje. Je, nekoliko drastično rečeno, slovenska literarna revija kratko malo umrla, a nas o tem ni še nihče uradno obvestil? Ali pa je v zadnjih desetletjih vendarle našla druge, tako analogne kakor digitalne načine, kako biti relevantna tudi v 21. stoletju? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti. Pri tem so nam bili v pomoč naši tokratni gostje: pisatelj, knjižni urednik, predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske Filozofske fakultete ter pred tremi desetletji soustanovitelj revije Literatura, dr. Andrej Blatnik, pa literarni kritik, knjižni urednik in publicist, pred leti urednik spletne literarne revije AirBeletrina, zdaj pa glavni urednik literarne revije Mentor, dr. Aljoša Harlamov, ter literarna in gledališka kritičarka, knjižna urednica, novinarka in urednica kulturne redakcije pri mariborskem Večeru, Petra Vidali. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Če so pesniki in pisatelji pred stoletji pisali z gosjim peresom pa nato z nalivnikom in, še pozneje, s pisalnim strojem, danes slej ko prej pišejo na računalnik. Seveda teh sprememb ne gre razumeti zgolj kot razvoj pisalnih pripomočkov, ampak raje v smislu tehnološke revolucije, ki v jedru spreminja načine pisanja, širjenja, branja in ne nazadnje razumevanja literature same. Email, blog in tvit odpirajo nove možnosti, kako se izraziti, kako oblikovati besedilo in kako poiskati bralsko občinstvo. In kolikor izkušnja vsakodnevnega življenja z novimi spletnimi tehnologijami spreminja samo strukturo našega občutenja sveta in dojemanja našega mesta v njem, toliko internet današnjim avtoricam in avtorjem ponuja tudi čisto novo snov, nove motive, nove teme, nove sporočilne poudarke. Kako se torej pod vplivom spletne revolucije spreminjajo tisočletne literarne prakse? - To vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Glasovih svetov, ki so potekali v neposrednem prenosu s 34. Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem cankarjevem domu. Gostje oddaje so bili: kritik in urednik Aljoša Harlamov, pisatelj in urednik Robert Titan Felix in dramaturginja in spletna publicistka Eva Mahkovic. Z njimi se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: geralt (Pixabay)

Slovenci se konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja spominjamo kot srečno vznemirljivega časa, v katerem so se sanje o lepšem, boljšem, materialno bogatejšem življenju za vse prepletale s prihajajočo politično svobodo, pluralizmom, demokracijo in državno neodvisnostjo. Nekaj podobnega so menda čutili ljudje tudi v številnih drugih državah komunističnega bloka. Ne pa tudi, kot med drugim kaže Moskoviada, sveže prevedeni roman sodobnega ukrajinskega pisatelja in lanskoletnega prejemnika nagrade Vilenica, Jurija Andruhoviča, v vseh. V srcu sovjetskega imperija, denimo, je bila atmosfera, prav nasprotno, negotova, tesnobna, zagrenjena. To je sicer dobro vedeti, toda zakaj neki bi se bralke in bralci sploh posvečali romanu, za katerega se leta 2018 zdi, da govori o stvareh, ki vendarle že pripadajo neki oddaljeni preteklosti? Zakaj bi se v svetu, ki mu ritem narekujejo Trump in brexit in množični elektronski nadzor in migrantska in okoljska kriza, posvečali literarnemu delu, ki govori o bridkem koncu realno obstoječega socializma, o koncu sovjetskega imperija? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju. Naš gost pred mikrofonom je bil Aljoša Harlamov, ki je za Andruhovičev roman poskrbel po uredniški plati. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Elektrodos show of the 23rd october 2017, dedicated to new #electro songs from producers such as Ocitin aka Rise Black, Kretz, Firedrill!, Cybereign, Amper Clap, Dark Vektor, Harlamov, Alavux and Franck Karetll. With DJ Set from DJ Rise Black Elektrodos show del 23 de octubre del 2017, dedicado a novedades de artistas como Ocitin aka Rise Black, Kretz, Firedrill!, Cybereign, Amper Clap, Dark Vektor, Alexei Harlamov, Alavux y Franck Kartell. Con DJ Set de DJ Rise Black Tracklist: 01. Ocitin - The Priest 02. Kretz - Mechanical Men (Original Mix) 03. Firedrill - Howhardcanyoubreak (Electro Mix) 04. Cybereign - Always You (Amper Clap Circus Remix) 05. Cybereign vs Dark Vektor - Humanoid 06. Harlamov - Perestroika 07. Alavux - Pontiac 08. Franck Kartell - Whispers From Space 09. Rise Black DJ Set

Elektrodos show of the 16th october 2017, dedicated to new #electro songs from producers such as Mopfunk, Harlamov, The Observer, Binary System, Gamma Intel, Komarken Electronics, Maschine Brennt, Fleck ESC and Alavux With DJ Set from DJ Lee04 (Kenny Lee Solares) Elektrodos show del 16 de octubre del 2017, dedicado a novedades de artistas como Mopfunk, Harlamov, The Observer, Binary System, Gamma Intel, Komarken Electronics, Maschine Brennt, Fleck ESC y Alavux Con DJ Set de DJ Lee 04 (Kenny Lee Solares) Tracklist: 01. Mopfunk - Legion End 02. Harlamov - Stalingrad 03. The Observer - Beyond The Sky 04. Binary System - Binary System 05. Gamma Intel - Post Factum 06. Komarken Electronics - Funktion 07. Maschine Brennt - Ich Bin (v2) 08. Fleck ESC - The Pudding Keeper 09. Alavux - Flat 10. Lee 04 DJ Set

Aljoša Harlamov, literarni kritik, urednik, pisatelj in kolumnist, vas je spremljal v (post)delovno popoldne. V ležernem ozračju, s prepletom izbranih, kratkočasnih, portretnih, glasbenih in aktualnih vsebin.

Aljoša Harlamov – pisatelj, kritik, literarni teoretik, urednik, kolumnist in twitter nogometaš. #MetaPHoDcast ALJOŠA HARLAMOV zaključuje doktorat na Filozofski fakulteti na Oddelku za slovenski...

Pižama, Anže, Luzar in novinec Aljoša Harlamov štopajo po galaksiji. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je zdaj tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: h2g2.com BBC radio igra Založba Pivec – nova izdaja Film Serija Marvin v filmu Dirk Gently – Amazon […]