Podcasts about kdaj

Piše Tjaž Mihelič, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Trojni enačaj, ki zaznamuje naslov knjige Čas ≡ prostor komparativista in enega najprodornejših raziskovalcev kosoveliane Janeza Vrečka, nas postavlja v osrčje novega branja Srečka Kosovela. Matematični znak ≡ se bere kot »je identično« in torej ne pomeni istega stanja kot pri dvojnem enačaju, ki pomeni »je enako«. Razlikujeta se v tem, da slednji predpostavlja dve pojavnosti z enako vrednostjo, trojni enačaj pa med dve pojavnosti vnaša enopomenskost, eno ima zdaj še drugo ime, ki je s prvim popolnoma skladno, identično, eno. V našem primeru je naslov monografije povzet iz Kosovelove misli: »Čas in prostor je samo dvoje relacij relativnosti v kozmičnem prostoru, ki je sinteza čas ≡ prostor. Nova mistika, mistika časo-prostora.« Razumevanje časa, ki je prostor, in obratno v luči kvantne mehanike, je zaznamovalo Kosovelovo razumevanje poezije. Enost stvari se je prelila v njegov, lahko rečemo njegov, konstruktivizem, ki ni le umetniška smer, ampak način življenja. Enost stvari je bila njegova zahteva, poziv: enost človeka in »prirode«, vsebine in oblike, kozmosa in prostora. »Črke rasto v prostor,« je zapisal. Vrečkov izziv pri predstavitvi Kosovela ni samo lotiti se ga kot pesnika, temveč tudi kot izjemnega misleca. Namen monografije je zlasti slednji. Vrečko je monografijo je zasnoval skozi 10 poglavij in uvod. Ta nas prav zares uvaja, saj avtor v njem predstavlja svoje zasnove za pričujoče delo, v obrisih začrta poteze, ki jih nato skozi knjigo jasneje izriše, svojo raziskavo pa sopostavi k drugim raziskavam Srečka Kosovela. Ob tem se mi zdi vredno izpostaviti njegov odnos do korifeje slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka. Če je šlo, kot sam pravi, v njegovi monumentalni pregledni monografiji o Srečku Kosovelu iz leta 2011 za nekakšno apologijo Ocvirka, ki ga je prvi povezal s konstruktivizmom, tu do njega vzpostavi distanco in opozori tudi na njegove zmote. Pri tem se na primer ustavi pri njegovi izdaji Integralov. V uvodu tudi jasno zapiše, da so se danes uveljavljeni pojmi kvantne mehanike pojavili večinoma po Kosovelovi smrti, tako da moramo biti pri njihovi aplikaciji na Kosovelovo poezijo previdni. Omenja pa, da jih je Kosovel »zaznaval«, »intuitivno prišel do spoznanj, ki so bila blizu spoznanjem Plancka, Einsteina, Bohra in drugih fizikov. Kako rešiti nastalo zagato?« Deset nadaljnjih poglavij bi lahko razdelili na tri dele. Poglavji Kosovelove definicije konstruktivizma in Spopad med Kosovelom in Černigojem prinašata splošnejše opazke o Kosovelovem konstruktivizmu ter zlasti slednje postavlja Kosovela ob bok njegovim sodobnikom in primerja njihovo dojemanje konstruktivizma z njegovim. V sedmih preostalih poglavjih Vrečko interpretira konkretne pesmi in iz njih izpeljuje Kosovelovo razumevanje kvantne mehanike. Podrobneje se ukvarja z njegovim manifestom Mehanikom in ga poveže z njegovimi protomanifesti ter kanoniziranimi pesmimi Kalejdoskop, Monolog, Sferično zrcalo, Srce v alkoholu, Kons 5 in Tragedija na oceanu. Tretji del monografije pa predstavlja zadnje poglavje z naslovom Sam moram vse dopolniti, v katerem se loteva Kosovelove bolezni in smrti, njegovega odnosa do komunistične partije, sodelovanja z organizacijo TIGR in razumevanja revolucije. Najprej bi želel spregovoriti o podnaslovu Ob stoti obletnici smrt Srečka Kosovela, ki ni posrečeno izbran. Knjiga je res izšla v njegovem letu in bo tako zasluženo deležna več pozornosti, kot bi je bila verjetno zunaj tega, vendar presega nekakšno jubilejno izdajo. To lahko izberemo iz avtorjeve pisave, saj gre za pionirsko delo tako v Kosovelovem primeru kot tudi sicer. Po branju monografije ne moremo več brati Kosovela, kot smo ga doslej. Po drugi strani pa prinaša navdihujoče branje pri povezovanju umetnosti z znanostjo in nudi tudi svojevrstno metodološko oporo za drugačno branje pesmi tudi drugih avtorjev. Boljši podnaslov bi bil tako takšen, ki bi nas dejansko usmerjal na vsebino, kazal v notranjost dela. Kvantna prepletenost, ki bi jo Kosovel lahko zaznaval, z njim pa korespondiral njegov pojem prozornosti iz pesmi Prerojenje (»Sam, sam, sam moram biti, / vsako telo neprozorno v prozornost preiti«) je ves čas prisotna. Tudi prepletenost sicer je značilnost monografije. Vrečko k posameznim vzorčnim pesmim vpleta številne druge Kosovelove pesmi, aforizme in mnoga znanstvena dela. Kdaj do onemoglosti, kdaj do vrtenja časa. Kaj želim reči? Da se mi je ob branju monografije večkrat zazdelo, da berem že argumentirane stvari, ki so zdaj spet še enkrat argumentirane, da berem aforizme, ki so že korespondirali s prejšnjimi ugotovitvami. Ob njih pa fizikalne dokaze zanje, ki so bili objavljeni mnogo pozneje. Ali je denimo »mistična luč teorije« res v povezavi z Bohrovo atomsko mistiko, kot so drugi imenovali njegovo interpretacijo fizike leta kasneje? Ali Kosovel piše »prav o tem« – čeravno pojave samo zaznava – torej o singularnosti, točki z neskončno gostoto, ki nastane pri črnih luknjah, v kateri se čas ustavi, ko beremo verz: »Ura večnosti se je premaknila v Nič.« Neposredno zatem pa droben citat iz knjige slovenskega filozofa Marka Uršiča, ki ga ob tej sopostavitvi ne morem brati kot dokaz k izpeljani temi. Kot bralec si želim več prostora, ki bi znal zajeti in biti, se imenovati čas. Več prostora, s tem mislim na daljše odlomke pesmi, na daljše citate, če ti podpirajo tako pomembne teze. Ob tem bi si želel več časa, historične perspektive, a nikakor ne historizma. Nekaj tega bi bilo v obstoječem besedilu mogoče navesti namesto komparativističnega navajanja med besedilom z zgodovinarskimi opombami pod črto, kjer bi bil izpisan celoten bibliografski podatek, za katerega bi vedel, kdaj je izšel. Pri pesmih bi si kot bralec želel izpostavitve tega, kar lahko najdemo v povezavi s kvantno mehaniko pri določeni pesmi, ob koncu pa sklepno poglavje, ki bi povzelo glavne ugotovitve Kosovelovega »zaznavanja« teh pojavov v pesmih. Pomembni študiji to pritiče, zlasti takšni. Morda najbolj nazoren primer tega je v uvodu izpisana množica Kosovelovih doslej neinterpretiranih zapisov, primer tega je v začetku kritike naveden. Nekateri v nadaljevanju dobijo svojo časovnost, drugi ne. A če se vrnem h kvantni prepletenosti, je monografija kažipot, namig, ki ga razume dobronamerni bralec, drugačnega pisanja. Janez Vrečko v monografiji Čas ≡ prostor postavlja nove temelje za razumevanje Kosovelove poezije in poezije, umetnosti sicer. S tem pa tudi podlago za nove interpretativne izzive. Ponuja nam metodološki in epistemološki zgled. Ponuja nam, rečeno s Kosovelom, dejanje, gibanje vseskozi. Od nas zahteva naše lastno dejanje. Ne biti dani na dvoje, ampak biti eno.

Težave z Inkontinenco danes niso neizogiben spremljevalec staranja. V tokratni zdravstveni Svetovalnici smo govorili o oslabelosti medeničnega dna, urinski in fekalni inkontinenci, posledicah porodov ter sodobnih možnostih zdravljenja. Kdaj je čas za obisk zdravnika? Katere težave lahko omilimo z vajami in kdaj pomaga operativno zdravljenje? Z nami je bil specialist splošne kirurgije primarij Valentin Sojar.

Gospodarski krog za čimprejšnjo odločitev ustavnega sodišča o dopustnosti referenduma o razvojnem zakonu.Vlada z decentralizacijo države misli resno, selitev sedeža prvega ministrstva že v teku.Na ministrstvu za kulturo do konca letošnjega leta primanjkuje skoraj 9 milijonov evrovOb obletnici genocida v Srebrenici pokopali še deset žrtev.Papež v vrtovih Castel Gandolfa na kosilu z več kot 200 revnimi iz rimske škofije.Romana Tomc po izključitvi Branka Grimsa deležna številnih groženj.Delegacija Slovenske Karitas s predstavniki zunanjega ministrstva na obisku v Ruandi.Kdaj lahko agencija zviša ceno turističnega paketa?Vreme: Popoldne in zvečer možne nevihte, jutri sončno.

Odprli smo temo, ki je poleti blizu mnogim staršem, tudi tistim, ki se doslej še niso lotili podviga z otroki v gore. Kako otroke navdušiti za gibanje v naravi? Kdaj začeti s prvimi skupnimi izleti? Kako izbrati primerne poti in poskrbeti, da bo gorsko doživetje prijetno za vso družino? Naša gostja je bila mama štirih otrok in planinska vodnica Urška Petek, ki je nedavno izdala priročnik Majhni koraki, veliki vrhovi - za starše in otroke od zibke do mladostništva.

Ali je prodaja delnic po močni rasti napaka ali disciplina? Kako psihologija denarja vpliva na unovčevanje dobičkov. Kako razmišljati o portfelju v obdobju rekordnih tečajev? Zakaj je unovčevanje dobičkov ena najtežjih investicijskih odločitev? Kako razmišljati o razpršitvi portfelja, zakaj je pomembna disciplina in katere sektorje velja spremljati v prihodnjih letih. Pred mikrofonom: Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A Epizodo je bila predvajana v živo 7.7. ob 10:00 na Youtube/MarjaMilic. Naroči se na kamal in spremljaj v živo tudi ti. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Od takrat, ko ga je smreka posula z iglicami … Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Jelka Mihelič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1984.

Vlada Republike Slovenije je ponovno ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve. Kdaj bo zaživel zaenkrat še ni jasno, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa obljublja čimprejšnji razpis za direktorja ali direktorico muzeja. V petek se začenja Festival Lent 2026.

Koroški Slovenci bodo julija obeležili 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Kdaj naj bi dočakali spremembe tega zakona?

Po preložitvi pogovorov med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki bi se sicer začeli včeraj v Švici, je ponoči tja odpotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff. Kdaj bodo predstavniki Washingtona in Teherana sedli za skupno mizo in se skušali dogovoriti o naslednjih korakih za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, še ni jasno. Trump kljub temu verjame, da bodo uspešni. Drugi poudarki oddaje: - Vrh Evropske unije minil tudi v znamenju pozivov k pospešitvi izvajanja uredbe o vračanju migrantov. - Gorski reševalci pred začetkom poletne sezone pozivajo k previdnosti in temeljiti pripravi na ture. - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu zvečer odprtje razstave o festivalu Rock Otočec.

Nekaj dni po uničujočem neurju v Spodnjem Podravju, kjer je škoda velika predvsem v kmetijstvu, in teden dni po neurju v Žetalah, kjer se je sprožilo okrog 50 zemeljskih plazov, poškodovanega pa je dve tretjini območja občine, smo v Radijski tribuni preverili, kakšno je stanje na terenu. S pristojnimi smo govorili o konkretni škodi in ali oziroma kdaj lahko upajo na državno pomoč in kdaj bo stekla sanacija.

Cene nepremičnin še vedno rastejo, podražili so se tudi stanovanjski krediti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje na nepremičninskem trgu? O tem tudi v petkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Na vprašanja odgovarja licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec.

Piše Andrej Lutman, bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte. Maja Drolec je s pesniško zbirko Mavrični pajčolan prepričala strokovno žirijo mariborskega Zavoda za umetniško produkcijo in založništvo in prejela prvo nagrado. Tudi avtorica spremne besede Vladimira Rejc v besedilu z naslovom Dlan v dlani ne skopari s pohvalnimi besedami in ugotovitvami. Naslovnico zbirke krasi slika, ki prek mavričnih odtenkov pokrajine odstira dostope k poeziji. Za vsaj delni vpogled v pokrajino, ozaljšano s pajčolanom, je pomembna pesem z naslovom Postala bom ptica. V njej je Maja Drolec razprostrla svojo pripovedno sposobnost v povzetek celotne zbirke. Sestavljajo ga tišina, sanje, nebesne širine in pa najpomembnejša sestavina: odsotnost matere, ki pa je pravzaprav odsotna prisotnost. Na ljubljeno osebo pesnico vežejo spomini, ki prehajajo prav skozi pajčolan: »Takrat pridem k tebi, ljuba mati, / poslušat, kaj sva izgubili, / ko se je življenje odkradlo mimo naju …« Pesnica se ne more izogniti sladkobnostim, kakršne prinaša pesem Tvoji poljubi: »V pričakovanju čudovitega sveta, / dotaknimo se neba, / ko nas bo objemal čas, / da bomo spet našli željo po prihodnosti, / knjiga se bo pisala sama. / Takrat bo spet poletje v srcu.« V navedeni kitici sta z drugačnim tipom črk izpostavljeni besedi 'čudovitega' in 'željo'. Čudovito in želja sta označevalca, za katerima se žene pesništvo od samega nastanka. V zaostrenih razmerah kulturne politike, ki se skorajda ne zmore več ločiti od propagandističnih prijemov pri oglaševanju sporočilno enostavnejših izdelkov, so besede, kot sta čudovito in želja, že na meji ironije, sarkazma, kar kriticizma. Tako se odraža tudi pesničina odzivnost na prebrano, saj ji glede na to, da je diplomirana slovenistka in knjižničarka, nikakor ni tuja. O ljubezni pa tudi takole: »Noč se je priplazila k nama. / S konicami prstov se sprehajaš / skozi lenobni lesk mojih oči. / Čutiš to ljubezen?« Navedek je iz pesmi, ki je knjižico vsaj delno naslovila. Imenuje se Sončni pajčolan, kar bi bil nemara boljši naslov kot Mavrični pajčolan. Sončni spekter oziroma razpad svetlobe je pojav, ki se mu lahko zoperstavi le pajčolan, ki postori, da se svetloba ne razprši popolnoma, in da tudi pesem najde svoj pristanek, svoj odsev, svojo senco. Nekaj senčnatega je namreč v pesmi Gluha praznina, o kateri naj spregovori le ena sama vrstica: »Spominja na lepo deklico.« Samota v praznini vsekakor ni prav sončno razpoloženje. Takšno občutje nekako popravlja pesem z naslovom Kdaj spet prideš?, ki se konča takole: »Dlan v dlani, / en korak, / ena misel, / ena želja, / en poljub. / Kdaj spet prideš« Pajčolan ima pač lastnost dvosmernosti, mavrica pa razprostrtosti. Maja Drolec tehtno združuje skrajne lege svojega pomenskega polja in bogatega besedišča. Pesmi imajo lastnosti nečesa, kar skoraj hegemonsko izražajo verzi, ki kitijo prvo pesem v zbirki: »pogovarjam se s teboj – v mislih – / srce se mi kotali po telesu, / kje te bom vzela …«

V teh dneh mineva tri leta od začetka nadgradnje mariborske onkologije. Kdaj bo gradnja po vseh zapletih in zamudah končana in predvsem kaj bo prinesla onkološkim bolnikom na severovzhodu države? Se bodo morali še naprej voziti na zdravljenje v Ljubljano?

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Kako se pravilno pripraviti na dolg kolesarski izziv, naj bo to 150 kilometrov dolg maraton ali katerakoli druga daljša vožnja? V tej epizodi se z dr. Timom Podlogarjem pogovarjam o prehranski strategiji za kolesarske maratone. Od zajtrka pred štartom, do bidonov, gelov, kofeina, okrepčevalnic in regeneracije po cilju.Maraton s 150 kilometri in približno 1250 višinskimi metri ni samo vprašanje pripravljenih nog, ampak tudi vprašanje energije, hidracije in dobrega načrta. Kdaj začeti jesti? Koliko ogljikovih hidratov potrebujemo na uro? Je bolje piti mešanico OH iz bidona ali jemati gele? Kako se izogniti prebavnim težavam? In kaj storiti, da nas pred ciljem ne ujame znameniti “bonk”? Tim razloži, kako lahko rekreativni kolesarji uporabijo znanje iz športne znanosti v praksi, kako si pripraviti enostaven prehranski plan za dolg dan na kolesu in kako pri tem smiselno uporabiti izdelke Nduranz. Epizoda za vse, ki se pripravljate na maraton, daljšo kolesarsko turo ali pa želite naslednjič na kolesu manj trpeti in več uživati. Prisluhni!Nduranz Fueling CalculatorKofirajd 3pack kolesarske nogavice Kofirajd poganja ⁠@nduranznutrition

V tematskem dnevu govorimo o odvisnostih. Tudi tistih, ki pogosto ostanejo skrite. Primer je odvisnost od telefonov in spleta. Spoznali smo zgodbo mame in njenega sina – uspešnega dijaka, ki je med puberteto začel bežati v virtualni svet, popuščati v šoli in izgubljati stik z odgovornostjo ter vsakdanom. Kdaj uporaba telefona postane odvisnost? Kako to opazijo starši? In zakaj je pomoč včasih nujna? O tem smo slišali tudi izkušnjo z zdravljenjem pri strokovnjaku za nekemične odvisnosti, Mihi Kramliju. Marko Rozman se je pogovarjal z materjo, ki želi, da je njena identiteta zakrita. Uporabili smo program za spremembo glasu, zato poslušalce prosimo za razumevanje.

Pred nami je pester politični teden. Koalicija začenja pogovore o kadrovskem razrezu nove vlade. Prva zaslišanja novih ministrov bi lahko sledila že konec tedna. Že danes pa pristojna parlamentarna odbora razpravljata o predlogih zakonov o parlamentarni preiskavi ter o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Druge teme: - Sporazum z Iranom je po mnenju Washingtona blizu, tudi Teheran poroča o napredku pri pogajanjih. - Na ptujski srednji šoli za ekonomijo, turizem in kmetjstvo kar četrtina dijakov prostovoljcev. - Slovenski hokejisti bodo nocoj na svetovnem prvenstvu lovili vsaj točko za obstanek med elito.

Kmalu se bodo začeli sprejemni preizkusi za tiste, ki bi se želeli vpisati v glasbeno šolo. V tokratni oddaji smo izvedeli, kako potekajo, kako izbrati pravi inštrument, kakšna disciplina je potrebna in kako je z nadaljevanjem glasbene kariere po končani nižji glasbeni šoli. Ker je bila naša gostja ravnateljica Glasbene šole Matije Tomca Marta Močnik Pirc, ki je tudi učiteljica solo petja, smo se posvetili tudi tej tematiki.

Kdaj pa kdaj moraš na potep, da spoznaš kako lepo je doma. Pripoveduje: Matija Rozman. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Kdaj seje dogajala ta zgodba, zagotovo, zagotovo nihče ne ve. Da pa se je zgodila takole, ni nobenega dvoma. zgodba nas vodi v daljne kraje, kjer so se v usodo mlade dekle vmešale tri nenavadne botre. Prisluhnite, kako je Alvabela z njihovo pomočjo premagala častihlepnost in našla svojo srečo.Vir: Portugalske pripovedke, zbral in prevedel Miro Bajt, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2006, Zbirka Pripovedke sveta, bere Nataša Holy

Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.Nekaj odgovorov smo našli pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec.

Ločitev je močen stresni dogodek, zapleten psihološki in socialni proces za vse člane družine. Ločitve imajo različno dinamiko, pri vseh pa je prisotna izguba. Kdaj razhod ne boli več in kako pomembno je odpuščanje? Kako nadaljevati vlogo staršev? V četrtkovem svetovalnem servisu bo svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, ki se ukvarja s procesom ločitve. Pokličite ali nam pišite.

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Kako sušna pomlad vpliva na delo na naših zelenjavnih vrtovih in kakšen vpliv imajo spremenljive temperature, predvsem še vedno hladna jutra, na vrtna opravila? Kdaj je pravi čas za saditev plodovk, na kaj moramo biti pozorni pri direktnih setvah in kako razporediti sajenje vrtnin, da imamo preko cele sezone na voljo ravno prav zrelo zelenjavo. Na ta in še druga vprašanja je odgovarjala prof. dr. Ana Slatnar.

»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.

Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Kaj je dividenda in zakaj nekatera podjetja izplačujejo visoke dividende? Katere dividendne delnice in ETF-je izbrati? Kdo so dividendi kralji in kdo dividendni aristokrati? Kako so dividende obdavčene v Sloveniji in kako individualni naložbeni račun (INR) spreminjajo enačbo? Katere so dividende pasti? Kdaj investirati v ETF, ki izplačuje dividende in kako ga izbrati? Pred mikrofonom: Nikola Maljković, Optimtrader in Domen Kregar, Ilirika Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP (https://money-how.si/dividendni-simulator-sbitop/) *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 10. aprila ob 11:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ _____________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Ureditev ribnika v domačem vrtu prinaša sprostitev, a zahteva tudi premišljeno načrtovanje in vzdrževanje. Kdaj je pravi trenutek, da po zimskem počitku prebudimo ribnik, zakaj rib ne smemo začeti hraniti ob prvem soncu in kako vklopiti tehniko tako, da ne bomo porušili vzpostavljenega biološkega ravnovesja? V petek ob pol devetih bo z nami v Svetovalnem servisu strokovnjak za načrtovanje ribnikov Robert Leitinger, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu

Vita Mavrič je ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti Življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkustev ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh Velikih, ki so pisali Zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbeno gledališkimi zgodbami, kar devet celostnih albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj poznano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Mnogo je vzrokov za prijeten, sproščen in iskren pogovor.

V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi. Kaj se tam dogaja med sedmo zvečer in sedmo zjutraj? Preverjamo pri Franku Studnu in Maši Štebih (KIKKB).

Vlada je na dopisni seji, začeti včeraj, danes dopoldan sprejela odločitev, da bosta na vojaški vaji Arktična vzdržljvost na Grenlandiji sodelovala tudi dva častnika slovenske vojske. Prisotnost na vaji, ki jo vodi Danska, je že potrdilo tudi več drugih držav, nekaj pripadnikov oboroženih sil so tja že poslale Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Velika Britanija in Nizozemska. Gre za simbolično potezo, ki pa nosi jasno sporočilo Združenim državam, ki jih je sicer Danska prav tako povabila, da se pridružijo vaji. Kdaj bo ta potekala, še ni znano. V oddaji tudi o tem: -Trump razkril imena članov Odbora za mir v Gazi, med njimi njegov zet Kushner in Tony Blair - V Paragvaju podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, evropski kmetje bodo nadaljevali proteste - Nika in Domen Prevc premočna za konkurenco na azijskih skakalnicah

V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.

Mnogi so prepričani, da brez prehranskih dopolnil, ki naj bi krepila imunsko odpornost ali imela druge blagodejne učinke na naše zdravje in počutje, čez zimo ne bi ostali zdravi. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da so ta dopolnila le morebitna dopolnitev zdrave prehrane in zdravega načina življenja nasploh. Kdaj potem sploh seči po prehranskih dopolnilih, kako v res široki ponudbi izbrati pravo in ga pravilno tudi uporabljati? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo mag. Martina Puc, avtorica baze prehranskih dopolnil P3 Professional; vprašanja zanjo že sprejemamo na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Praznični čas je običajno priložnost, da družina več časa preživi skupaj. In to je priložnost tudi za to, da se člani družine skupaj lotijo kakšne nove dejavnosti, recimo ustvarjanja v kuhinji. Otroci tam starše pri pripravi jedi in kuhanju opazujejo od mladih nog, sčasoma lahko tudi sami vse bolj sodelujejo pri tem opravilu. Kdaj in kako jih vključiti v peko in kuhanje, da bo to primerno njihovi starosti ter sposobnostim, bo osnovno vprašanje petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bo Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. tehnologije.

V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Gost epizode 204 je prof. dr. Christian Gostečnik, redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo religije in pastoralno psihologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in direktor psihoterapevtskega centra - Frančiškanski družinski inštitut. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Trije doktorati Kaj je odnos in strah pred bližino Prvih 1000 dni življenja in razvoj otroka Kača v zgodbi Adama in Eve Ali si želim dobro? Odvisnosti, alkohol in spolnost Smisel partnerskega odnosa, starševstvo in poroka Kdaj naj otrok gre od doma? Najpogostejše težave moških in žensk na terapijah Ločitev Vloga teologije

Večina težav pri spolnosti je posledica tega, da se o njej ne znamo odkrito pogovarjati, pravi gostja četrtkovega Svetovalnega servisa doktorica medicine, internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino Frosina Krstanoska. Po 9. uri bomo z njo govorili o seksualnih motnjah in rešitvah zanje. Kdaj je dovolj pogovor, kdaj se naj lotimo vaj, ki obudijo intimnost, kdaj so potrebna zdravila? Pridružite se nam prek telefona ali vprašanje zapišite na našo spletno stran prvi.rtvslo.si.

V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo izvajanje dolgotrajne oskrbe v praksi. S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Kaj pa doplačila in kaj bo ugodneje, po novem ali po starem? Kdaj bodo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za zdaj samo mrtva črka na papirju? In kako bo s pravico do denarnega izplačila? Kako do pravic, kdaj bodo v celoti zaživele v praksi? Avtorica Alenka Terlep.

Vse, ki se nameravajo v kratkem upokojiti, zanima, ali naj to naredijo letos ali prihodnje leto. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo upokojitev v letu 2026 ugodnejša. Vaša konkretna vprašanja smo v petkovem Svetovalnem servisu postavili generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu.

Državni zbor je po julijskem vetu državnega sveta prejšnji teden vnovič potrdil novi zakon o gostinstvu s pomembnimi spremembami za oddajanje stanovanjskih enot v kratkotrajen turistični namen. To bo po novem omejeno na določeno število dni, ki bo odvisno od tega, kako žgoča je stanovanjska problematika v posamezni občini. Kdaj bodo sobodajalci izvedeli, koliko dni na leto bodo lahko oddajali v prihajajočem letu; kako bo potekal nadzor nad izvajanjem zakona in koliko dodatnih stanovanjskih enot, ki so jih doslej oddajali turistom, bo prešlo na dolgoročen najemniški trg? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Tadej Cotič, Združenje sobodajalcev; Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varnost demokracije. Avtorica oddaje Simeona Rogelj

Kitajske znamke telefonov že mamijo z daljšo avtonomijo baterije. Kdaj lahko spremembe pričakujemo na zahodnem trgu in kaj za okolje, uredbe Evropske unije in uporabnike pomenijo baterije s silicijem v anodi? Kaj pa pametne ure, sesalci ali skiroji? Je prihodnost elektronskih naprav dolgotrajnejša?Z Marušo in Anžetom debatira urednik portala Tehnozvezdje Matjaž Ropret. Odbita zapiski Battery life is about to get WAY better - YouTube OPPO Find N5 - Ultra Slim Foldable Phone | OPPO Global Apple pred uvedbo carin v ZDA poslal za pet letal iPhonov - Forbes Slovenija Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:00:07 Frame TV ja ali ne? 00:02:51 Kako bo življenje baterij dolgotrajnejše? 00:06:02 Povprečna doba telefona (pri enem lastniku) je tri leta 00:12:29 Kaj konkretno to pomeni za avtonomijo baterije 00:14:51 Baterije v drugih elektronskih napravah 00:21:46 Kaj pa okolje? 00:24:10 Zamenljive baterije v EU 00:28:11 Vpliv Trumpovih carin 00:31:03 Trg električnih avtomobilov