Podcasts about kdaj

PCOS prizadene že 8-15% žensk po svetu, prve znake pa lahko tudi spregledamo. Kdaj posumiti, da imamo v ozadju hormonsko težavo?Diagnoza se postavi, če sta prisotna vsaj dva od treh znakov:1. Neredne menstruacije ali celo izostanek ovulacije – to pomeni, da jajčniki ne sproščajo jajčeca redno, kar se kaže v nerednem ciklusu ali težavah z zanositvijo.2. Povišani moški hormoni (androgeni) – kar se lahko pokaže kot mozolji, mastna koža, izpadanje las po “moškem” vzorcu ali poraščenost na obrazu in telesu.3. Videz policističnih jajčnikov na ultrazvoku – zdravnik lahko na jajčnikih vidi več manjših foliklov (mešičkov), ki izgledajo kot drobne ciste.Pomembno: za diagnozo ni nujno, da so prisotni vsi trije znaki – dovolj sta že dva. Zato ima lahko PCOS več različnih “obrazov” in se pri vsaki ženski izrazi nekoliko drugače.Kaj narediti? Kot vedno se moramo stvari lotiti holistično, torej na nivoju navad, prehrane in pravih dodatkov. Z zdravim načinom prehrane, rednim gibanjem ter občasnimi zdravniškimi pregledi lahko ženske ne le obvladujejo simptome PCOS, ampak tudi pomembno zmanjšajo tveganja za dolgoročne zaplete.

Martinovo je praznik vinogradnikov, vinarjev in kletarjev. Dan, ko se po ljudskem izročilu mošt spremeni v vino. Kdaj se v resnici grozdni sok spremeni v mošt, kdaj mošt v vino in še marsikaj drugega, izveste v današnjem Torkovem kvizu. Sogovornica: prof. Tatjana Košmerl z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Večina težav pri spolnosti je posledica tega, da se o njej ne znamo odkrito pogovarjati, pravi gostja četrtkovega Svetovalnega servisa doktorica medicine, internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino Frosina Krstanoska. Po 9. uri bomo z njo govorili o seksualnih motnjah in rešitvah zanje. Kdaj je dovolj pogovor, kdaj se naj lotimo vaj, ki obudijo intimnost, kdaj so potrebna zdravila? Pridružite se nam prek telefona ali vprašanje zapišite na našo spletno stran prvi.rtvslo.si.

Celjani so proti igralcem Aluminija znova ujeli zmagovalni korak in še povečali svojo prednost na vrhu lestvice. V četrtek v konferenčni ligi gostijo nogometaše Legie, zmaga prinaša preboj v izločilne boje, a Celje želi več, in sicer neposredni preboj v osmino finala. Najbližji zasledovalec v domačem prvenstvu je zdaj Maribor, ki je v Stožicah premagal Bravo. Trener Feđa Dudić je bil znova presenečen nad skromnim obiskom, po nizu ligaških zmag pa se je spraševal, kakšno je bilo kadrovanje v klubu glede na neuravnoteženo igralsko zasedbo. Tekma Bravo : Maribor, torej dvoboj drugega in tretjega, je bila marsikje označena kot derbi kroga, štirje valovski nogometni reporterji Boštjan Janežič, Marko Cirman, Jože Pepevnik in voditelj Luka Petrič pa debatirajo, kdaj je derbi derbi. So to samo tekme lokalnih rivalov? Ali tekme najboljših ekip v prvenstvu? Več tudi o evropskih ligah. Jaka Bijol je začel igrati za Leeds, na vrhu italijanske lige pa so štiri ekipe v dveh točkah.

V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo izvajanje dolgotrajne oskrbe v praksi. S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Kaj pa doplačila in kaj bo ugodneje, po novem ali po starem? Kdaj bodo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za zdaj samo mrtva črka na papirju? In kako bo s pravico do denarnega izplačila? Kako do pravic, kdaj bodo v celoti zaživele v praksi? Avtorica Alenka Terlep.

Ko smo odrasli, skoraj povsem rutinsko uporabljamo besede, kot so 'včeraj', 'lani', 'prihodnjo pomlad' ali pa 'čez eno uro'. A da to zmoremo, smo morali abstrakten pojem časa osvojiti postopoma. Radiovedni smo v svoj nabiralnik prejeli vprašanje: Kdaj razvijemo občutek za čas?, ki je izvrstno izhodišče, da o njem razmislimo prav na dan, ko se še toliko bolj zavedamo minljivosti. Gostja: - prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.

Tokrat smo se v Mali šoli finančne pismenosti poglobili v svet naložbenih skladov. Kaj pravzaprav pomenijo izrazi, kot so delniški, mešani, obvezniški in denarni skladi? Kako se med seboj razlikujejo, komu so namenjeni in kakšna so njihova tveganja ter potencialni donosi? Z nami je bil finančni strokovnjak Simon Meglič.

Mariborska občina od zadnjih volitev napoveduje t. i. masterplan za obnovo dotrajanih cest. Ta naj bi se po dolgih letih čakanja zdaj le začenjal. Preverili smo v kakšnem obsegu, preleteli pa bomo tudi druge cestne aktualnosti.

Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.

Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.

Vse, ki se nameravajo v kratkem upokojiti, zanima, ali naj to naredijo letos ali prihodnje leto. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo upokojitev v letu 2026 ugodnejša. Vaša konkretna vprašanja smo v petkovem Svetovalnem servisu postavili generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu.

Državni zbor je po julijskem vetu državnega sveta prejšnji teden vnovič potrdil novi zakon o gostinstvu s pomembnimi spremembami za oddajanje stanovanjskih enot v kratkotrajen turistični namen. To bo po novem omejeno na določeno število dni, ki bo odvisno od tega, kako žgoča je stanovanjska problematika v posamezni občini. Kdaj bodo sobodajalci izvedeli, koliko dni na leto bodo lahko oddajali v prihajajočem letu; kako bo potekal nadzor nad izvajanjem zakona in koliko dodatnih stanovanjskih enot, ki so jih doslej oddajali turistom, bo prešlo na dolgoročen najemniški trg? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Tadej Cotič, Združenje sobodajalcev; Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varnost demokracije. Avtorica oddaje Simeona Rogelj

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Smo na za·etku jeseni, na vrtovih pa ·e pobiramo razli·ne pridelke. Kako jih shraniti? Kako uporabiti in porabiti zelenjavo, ki morda ni najbolj·e kakovosti? Kdaj pospraviti v klet, kdaj zamrzniti in kdaj vlo·iti v kozarce? Katere so okusne kombinacije za omake ali za zimske solate? O teh in podobnih vpra·anjih smo se pogovarjali s Fan·i Perdih, vodjo prve ekolo·ke semenarske hi·e v Sloveniji, Amarant.

Smo na za·etku jeseni, na vrtovih pa ·e pobiramo razli·ne pridelke. Kako jih shraniti? Kako uporabiti in porabiti zelenjavo, ki morda ni najbolj·e kakovosti? Kdaj pospraviti v klet, kdaj zamrzniti in kdaj vlo·iti v kozarce? Katere so okusne kombinacije za omake ali za zimske solate? O teh in podobnih vpra·anjih smo se pogovarjali s Fan·i Perdih, vodjo prve ekolo·ke semenarske hi·e v Sloveniji, Amarant.

V tokratni oddaji izvemo, zakaj naš planet ne tiktaka povsod enako in od kdaj poznamo časovne pasove. V lov na odgovor na vprašanje desetletnega Jureta se odpravlja Neža Borkovič, razlago pa je priskrbel dr. Darko Ogrin s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. In še odgovor na uganko: Profesor je dopustoval v Indoneziji.

V Radijski tribuni smo govorili o mariborskih cestah. Zanimalo nas je med drugim, kdaj se bo začela prva faza gradnje prvega dela zahodne obvoznice.

Hrup ni več značilen samo za mestna središča, vse pogosteje ga kot obremenitev doživljamo tudi na podeželju, kjer kosilnice, puhalniki listja in druge naprave posegajo v vsakdanjo tišino. Ker se tudi službeno delo seli v domača okolja, se odpira vprašanje, kako hrup vpliva na koncentracijo in produktivnost v delovnem okolju. V oddaji pudarjamo tudi negativne zdravstvene vplive hrupa, preverili pa smo še, kaj o prekomernem hrupu v zasebnem okolju določa zakonodaja in kakšen je odziv ministrstva v primeru mariborske pianistke, ki je bila kaznovana zaradi igranja klavirja. Kdaj gre za običajen zvok in kdaj za prekomeren hrup?Sogovornice: dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa znotraj UKC Ljubljana in profesorica medicine dela. Sanja Prosen Filej, vodja marketinga v podjetju Studio LIST, ki je izvedlo raziskavo Delovni prostori skozi oči zaposlenih. dr. Urška Močnik, specialistka medicine dela, prometa in športa v ZD Idrija

Kdaj je čas za obrezovanje okrasnih grmovnic in jagodičevja, kdaj pravi čas za načrtovanje ureditve naših okrasnih vrtov ter nove zasaditve? Kakšno naj bo razmerje dreves, grmovnic in cvetja? Je pomembna barvna uskladitev in kako naj izbiramo, da nas bo vrt razveseljeval v vseh letnih časih? Naš gost v Svetovalnici je bil Gregor Čuden.

Kdaj je čas za obrezovanje okrasnih grmovnic in jagodičevja, kdaj pravi čas za načrtovanje ureditve naših okrasnih vrtov ter nove zasaditve? Kakšno naj bo razmerje dreves, grmovnic in cvetja? Je pomembna barvna uskladitev in kako naj izbiramo, da nas bo vrt razveseljeval v vseh letnih časih? Naš gost v Svetovalnici je bil Gregor Čuden.

Vojna, ki jo je leta 2022 začela Rusija v Ukrajini, še traja, čeprav so se v reševanje konflikta vključile mednarodne politične sile. Še naprej se vrstijo pozivi k vzpostavitvi miru, a miru ni. V nedeljo so v Ukrajini praznovali (če temu sploh lahko rečemo tako) dan neodvisnosti. Spopadi so potekali tudi ta dan. Kdaj in kako se bo vojna končala, katera politična sila bo imela pri tem glavno besedo, kakšna prihodnost čaka Ukrajino?

Številne raziskave so pokazale, da ima lahko prezgodnja in prekomerna raba zaslonskih naprav pri otrocih in najstnikih škodljive učinke na njihov celovit razvoj. V Sloveniji so strokovnjaki izdali smernice uporabe zaslonov, določene omejitve uporabe pametnih telefonov se uvajajo v šolah, škodljivosti se zavedajo tudi starši, kljub temu pa se zaslonski čas mladih povečuje. Ne le pri nas, tudi drugod. Kaj narediti, kje iskati rešitev? Odgovore smo iskali z dr. Cristine Montañola-Sales z Universitat Ramon Llull (Barcelona) in Katja Koren Ošljak s Katedra za medijske študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Dobrodošli v novi epizodi podcasta I AM / WE ARE ALIVE 2.0. WAKE UP!Tokrat brez olepševanja.V tej epizodi z Blažem ne razpravljava o potencialu, idejah ali navdihu. Govoriva o tem, kar ostane, ko navdušenje mine – o odgovornosti.Zakaj si nekaj obljubiš, pa tega ne izpelješ? Kolikokrat moraš sam sebi reči “jutri začnem”, preden ugotoviš, da jutri sploh ne obstaja? In – kar je še huje – kakšen vpliv ima tvoje odlašanje na ljudi okoli tebe, na ekipo, ki te gleda in čaka, da držiš besedo?Blaž zna ustvariti idejo, ampak ali jo zna izpeljati? Zakaj znova in znova začne… in potem pade? V tej epizodi greva v srž. Vzorce, izgovore, padce. Brez filtrov. In brez milosti.Če se sam sebi zdiš včasih prepričljiv... a še vedno ostajaš isti – potem bo ta pogovor zadel točno tam, kjer mora.

Na avstrijskem koroškem slovensko narodno skupnost in seveda tudi širšo javnost še vedno močno razburja nedavna racija na antifašističnem taboru pri Peršmanu nad Železno Kaplo. V petek se je prvič sestala komisija za razjasnitev dogodka. Kdaj bo torej znano, kaj se je v resnici dogajalo? Potem pa se je le nekaj dni po raciji na Peršmanovi domačiji zgodil še en incident in sicer na nogometni tekmi med Nogometnim klubom Slovenskega atletskega kluba in Atus Borovlje. Ko je sodnik od trenerja slovenskega kluba zahteval, da z igralci govori nemško in zaradi tega pokazal tudi rumeni karton. Kakšne so bile posledice? Koroške Slovence pa je tik pred poletnim oddihom razburila tudi vest o krajšanju finančnih sredstev za manjšine, kar bo tema tudi jeseni.

Prispevek za dolgotrajno oskrbo od 1. julija že plačujemo. Kdaj pa bo nova pravica zaživela tudi v praksi, kako bodo izvajalci ob kadrovski stiski zmogli zadostiti potrebam, koliko denarja se bo z novo dajatvijo zbralo in za kaj bo porabljen?

Drugi poudarki oddaje: - V Mariboru namesto sedežnice Sleme načrtujejo gondolo, pa tudi širitev akumulacije vodnih virov za zasneževanje - Odprtje prenovljene Ledene dvorane na Bledu z revijalno tekmo hokejskih zvezd - Festival Novomeško poletje tudi letos zbral številna znana glasbena imena - Na počitniškem tabore na Goričkem se mladi udeleženci ob igri učijo zdravega življenjskega sloga in razvjajo številne spretnosti.

Desetletni Jakob je imel zelo rad svojo šestletno sestro. Zelo se je ustrašil, ko je sestra padla s kolesa in si močno poškodoval žilo na ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ta teden razkrivamo zgodbo o prvem semaforju. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi na svetu. Ste vedeli, da je prvi semafor zasvetil že davnega 10. decembra 1868 v Londonu? In kdaj je semafor prvič zabliskal pri nas? To in še več izveste v aktualni epizodi Radiovednih. Odgovor iščemo s pomočjo Bogomirja Brečka, diplomiranega inženirja prometa ter učitelja strokovnih predmetov na Prometni šoli v Mariboru.Želite vedeti še več o semaforjih? Kolegi s Prvega programa so pripravili to oddajo. Priporočamo v posluh.

Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?Iz lastne zgodovine dobro vemo, da države niso nekaj večnega in nespremenljivega, ampak se lahko ista območja v različnih obdobjih vključujejo v zelo različne politične tvorbe. Slovenci smo samo v zadnjih 150 letih izkusili življenje v Avstro-Ogrski monarhiji, Kraljevini SHS, nato preimenovani v Kraljevino Jugoslavijo, pa pod nemško in italijansko okupacijo, zatem v socialistični Jugoslaviji in nazadnje v samostojni Sloveniji. In vendar le redko pomislimo, da bi se te države lahko oblikovale tudi drugače in da je zgodovina polna nematerializiranih zamisli, ki kasneje izginejo iz našega spomina, pa morda v kakšnem trenutku sploh niso bile nujno tako daleč od uresničitve. Ena od takšnih je tudi ideja balkanske federacije, federacije, ki bi poleg nekaterih ali vseh držav nekdanje Jugoslavije vključevala vsaj še Bolgarijo, v nekaterih različicah pa tudi Albanijo ter celo Romunijo, Grčijo in Turčijo. V tokratnih Sledeh časa se podajamo v zgodovino te nikoli uresničene zamisli, o kateri pa se je vodstvo socialistične Jugoslavije z Josipom Brozom Titom na čelu vsaj z Bolgarijo že pred koncem druge svetovne vojne ter nekaj let po vojni presenetljivo intenzivno pogajalo. Kdaj je ta zamisel sploh nastala in kakšno je bilo njeno življenje v našem političnem prostoru? Zakaj na koncu ni bila uresničena in kako so nanjo gledale velesile tistega časa, še posebej Sovjetska zveza in Velika Britanija? Nastanek zamisli in njeno življenje do druge svetovne vojne nam bo pomagal osvetliti znanstveni svetnik, upokojeni raziskovalec Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jurij Perovšek, njene poizkuse uresničitve med in po drugi svetovni vojni pa zgodovinar dr. Jurij Hadalin z istega inštituta. Oddajo je pripravila Alja Zore.   Foto: Wikipedija, javna last

Pred 130 leti je Ljubljano zatresel potres, v katerem je umrlo 21 ljudi. V Ljubljani je takrat živelo 31.000 prebivalcev, danes jih v prestolnici živi 300.000. Ob današnji poseljenosti bi bile ob podobni magnitudi potresa posledice veliko večje. Številne potresno neodporne stavbe bi bile poškodovane, nekatere bi se porušile. Tretjina vseh objektov v Sloveniji sploh ni zavarovanih, med zavarovanimi večstanovanjskimi objekti pa jih je za primer potresa zavarovanih približno 20 odstotkov. Še poseben problem predstavljajo večstanovanjski objekti, kjer je veliko etažnih lastnikov.Sogovorniki:• Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite• Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav• Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije• Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG)• Robert Kus, vodja oddelka za zaščito in reševanje MOL

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Koalicija predlaga umik zakona o medijih z današnje seje, češ da je treba predloge in pripombe še bolj preučiti. Kdaj in kako bo nadaljeval svojo pot, za zdaj ni znano. V oddaji tudi: - Izrael ob zaostrenem obstreljevanju Gaze napovedal obnovitev dobav človekoljubne pomoči v palestinsko enklavo. - Romunski predsednik vendarle ne bo skrajno desni evroskeptik, tudi o poljskem predsedniku bo odločal drugi krog volitev. - Slovenski hokejisti proti avstrijskim dosegli prvo točko na svetovnem prvenstvu; popoldne s francoskimi za obstoj med elito

Letos že več kot 200 primerov borelioze in 1 primer klopnega meningoencefalitisaSpecialisti javnega zdravja, infektologi in zdravniki drugih strok nas vsako leto spodbujajo, naj se zaščitimo proti klopnemu meningoencefalitisu. To lahko storimo na različne načine; zelo učinkovito tudi s cepljenjem. Ob tem se zastavi kar nekaj vprašanj: Kdaj je čas za cepljenje? Za koga je letos brezplačno? Kdaj po poživitveni odmerek? Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je sezona klopov in bolezni, ki jih prenašajo, že začela. Kdo se letos proti KME lahko cepi brezplačno (v breme zdravstvenega zavarovanja)? Po 11.00.

Kitajske znamke telefonov že mamijo z daljšo avtonomijo baterije. Kdaj lahko spremembe pričakujemo na zahodnem trgu in kaj za okolje, uredbe Evropske unije in uporabnike pomenijo baterije s silicijem v anodi? Kaj pa pametne ure, sesalci ali skiroji? Je prihodnost elektronskih naprav dolgotrajnejša?Z Marušo in Anžetom debatira urednik portala Tehnozvezdje Matjaž Ropret. Odbita zapiski Battery life is about to get WAY better - YouTube OPPO Find N5 - Ultra Slim Foldable Phone | OPPO Global Apple pred uvedbo carin v ZDA poslal za pet letal iPhonov - Forbes Slovenija Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:00:07 Frame TV ja ali ne? 00:02:51 Kako bo življenje baterij dolgotrajnejše? 00:06:02 Povprečna doba telefona (pri enem lastniku) je tri leta 00:12:29 Kaj konkretno to pomeni za avtonomijo baterije 00:14:51 Baterije v drugih elektronskih napravah 00:21:46 Kaj pa okolje? 00:24:10 Zamenljive baterije v EU 00:28:11 Vpliv Trumpovih carin 00:31:03 Trg električnih avtomobilov

Se odpirajo dobre priložnosti za kripto investicije? Kaj se dogaja z ethrom, pa s solano ... Kakšna so pričakovanja, vezana na regulacijo? Koliko bitcoina danes dodati v portfelj? Pred mikrofonom: Nejc Bizjak, Bitstamp - Money-How Friends je mini serija pogovorov s sogovorniki o osebnih izkušnjah z investiranjem. Namenjena je podpornikom finančnega podkasta Money-How preko Youtube članstva. Pridruži se nam tudi ti. - Money-How Live: Investicijski šov leta Donald Trump pripravlja šov, zakaj ga ne bi pripravili tudi mi! Kako loviti zaslužke v negotovem okolju? Kako sestaviti portfelj? Kako umestiti kriptovalute v portfelje sodobnega vlagatelja? Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 - Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Ne veš, kako investiranje vpliva na socialne transferje, kot so otroški dodatki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Lokacija: Ekonomska fakulteta (lokacija še ni potrjena) Datum: 10. april 2025 Čas: 17:00–20:00 Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Eko sklad z nepovratnimi finančnimi spodbudami in eko krediti investitorjem olajša odločitev za naložbo v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti. Vgradnja solarnega sistema, prezračevanje, vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, toplotna izolacija fasade, menjava oken in še marsikaj je v naboru ukrepov, ki so finančno spodbujeni. Katere pogoje mora izpolnjevati investitor za pridobitev nepovratnih sredstev? Kdaj lahko začnete izvedbo naložbe? Zakaj se bolj izplača celovita obnova kot posamezni ukrepi? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo sekretarka Eko sklada Vesna Črnilogar. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si.

Darilna pogodba je dogovor s katerim darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Kakšna je razlika med darilom in naklonilom? Kdaj je primerno premoženjska razmerja urediti s pogodbo o izročitvi? Kako izročilna pogodba učinkuje na poznejše dedovanje? Kako je pri darilu s plačilom davka? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem je odvetnica Sonja Dolinar.

Američani so uvedli carine na Kitajsko blago, Kitajci vračajo udarec, ki je precej bolj mil in premišljen, kot je bil leta 2018. Donald Trump vnaša zmešnjavo tudi na Bližnjem vzhodu - prilastil bi si Gazo in razselil Palestince. Kdaj bo s carinami udaril Evropo? Evropa je (menda) pripravljena. Pred mikrofonom: Sašo Šmigić, član uprave, Generali Investments

Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Januar sicer res ni mesec, ko bi bila aktivnost vrtnarjenja visoka, a tudi v hladnejšem delu leta je treba poskrbeti, da rastline uspešno prezimijo. Kdaj se je najbolje ukvarjati s potaknjenci in kam z božično zvezdo ali posajenim prazničnim drevescem? Na vaša vprašanja bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Stara bukev zaspi in si odpočije pozimi. Pripoveduje: Judita Zidar Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.

E-odpadki, med katerimi so tudi veliki in mali gospodinjski aparati, so najhitreje rastoča skupina odpadkov v Evropski uniji, reciklira pa se jih manj kot 40 odstotkov. Kdaj se je smiselno obrniti na serviserja, katerih manjših popravil recimo na sesalniku se lahko lotimo sami in kakšna je zakonodaja glede odnosa med proizvajalcem, pooblaščenim servisom in kupcem aparata? Gosta: Nastja Šubic iz družbe ZEOS in elektromehanik Siniša Martin.

November je mesec preprečevanja odvisnosti. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o najbolj dostopni in najpogosteje zlorabljeni psihoaktivni substanci: alkoholu. Šele ko bližnji postavijo ultimat, ima običajno tisti, ki alkohol zlorablja, motivacijo, da preneha pitje. Z nami po deveti uri bo dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kdaj pitje pomeni težavo za nas in okolico? Kako torej prepoznati odvisnost in kako poteka zdravljenje?

Specialist urolog svetuje o težavah z žlezo prostato. Ta moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem, ob rojstvu tehta samo nekaj gramov, zaradi vpliva hormonov začne rasti šele v puberteti. Ob kakšnih težavah naj gre moški k zdravniku? Kaj je PSA? Kdaj je treba prostato zdraviti, kdaj pa samo spremljati? Kakšne so možnosti zdravljenja? Na vprašanja v Svetovalnem servisu odgovarja prof. dr. Tomaž Smrkolj (UKC Ljubljana).

V epizodi 157 je bila moja gostja Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije, kjer igra ključno vlogo pri spodbujanju razvoja startupov in inovativnih podjetij. Je izkušena investitorka in podjetnica, ki se osredotoča na podporo mladim podjetjem s finančnimi vložki ter mentorstvom. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Podjetništvo iz filozofskega vidika Karakteristike dobrega podjetnika Obrtništvo in procesi v podjetju Zakaj je Amerika tako uspešna? Regulacije v EU in uspešnost UAE Predobro nam gre Vzgoja otrok in življenjski cilji Kdaj se odseliti do doma in kdaj imeti otroke? Ženske v poslovnem svetu Poslovni angeli Bootstrapping in umetna inteligenca  ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/