Podcasts about kdaj

Koroški Slovenci bodo julija obeležili 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Kdaj naj bi dočakali spremembe tega zakona?

Po preložitvi pogovorov med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki bi se sicer začeli včeraj v Švici, je ponoči tja odpotoval posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff. Kdaj bodo predstavniki Washingtona in Teherana sedli za skupno mizo in se skušali dogovoriti o naslednjih korakih za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, še ni jasno. Trump kljub temu verjame, da bodo uspešni. Drugi poudarki oddaje: - Vrh Evropske unije minil tudi v znamenju pozivov k pospešitvi izvajanja uredbe o vračanju migrantov. - Gorski reševalci pred začetkom poletne sezone pozivajo k previdnosti in temeljiti pripravi na ture. - V Dolenjskem muzeju v Novem mestu zvečer odprtje razstave o festivalu Rock Otočec.

Nekaj dni po uničujočem neurju v Spodnjem Podravju, kjer je škoda velika predvsem v kmetijstvu, in teden dni po neurju v Žetalah, kjer se je sprožilo okrog 50 zemeljskih plazov, poškodovanega pa je dve tretjini območja občine, smo v Radijski tribuni preverili, kakšno je stanje na terenu. S pristojnimi smo govorili o konkretni škodi in ali oziroma kdaj lahko upajo na državno pomoč in kdaj bo stekla sanacija.

Cene nepremičnin še vedno rastejo, podražili so se tudi stanovanjski krediti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnje na nepremičninskem trgu? O tem tudi v petkovem svetovalnem servisu. Kdo mora – kupec ali prodajalec – plačati davek na promet nepremičnin? Kako pripraviti stanovanje za prodajo, na kaj morajo biti pozorni kupci pred sklenitvijo pogodbe? Na vprašanja odgovarja licenčna nepremičninska posrednica iz agencije Inalbea Zarja B. Mavec.

Piše Andrej Lutman, bereta Dejan Kaloper in Ana Bohte. Maja Drolec je s pesniško zbirko Mavrični pajčolan prepričala strokovno žirijo mariborskega Zavoda za umetniško produkcijo in založništvo in prejela prvo nagrado. Tudi avtorica spremne besede Vladimira Rejc v besedilu z naslovom Dlan v dlani ne skopari s pohvalnimi besedami in ugotovitvami. Naslovnico zbirke krasi slika, ki prek mavričnih odtenkov pokrajine odstira dostope k poeziji. Za vsaj delni vpogled v pokrajino, ozaljšano s pajčolanom, je pomembna pesem z naslovom Postala bom ptica. V njej je Maja Drolec razprostrla svojo pripovedno sposobnost v povzetek celotne zbirke. Sestavljajo ga tišina, sanje, nebesne širine in pa najpomembnejša sestavina: odsotnost matere, ki pa je pravzaprav odsotna prisotnost. Na ljubljeno osebo pesnico vežejo spomini, ki prehajajo prav skozi pajčolan: »Takrat pridem k tebi, ljuba mati, / poslušat, kaj sva izgubili, / ko se je življenje odkradlo mimo naju …« Pesnica se ne more izogniti sladkobnostim, kakršne prinaša pesem Tvoji poljubi: »V pričakovanju čudovitega sveta, / dotaknimo se neba, / ko nas bo objemal čas, / da bomo spet našli željo po prihodnosti, / knjiga se bo pisala sama. / Takrat bo spet poletje v srcu.« V navedeni kitici sta z drugačnim tipom črk izpostavljeni besedi 'čudovitega' in 'željo'. Čudovito in želja sta označevalca, za katerima se žene pesništvo od samega nastanka. V zaostrenih razmerah kulturne politike, ki se skorajda ne zmore več ločiti od propagandističnih prijemov pri oglaševanju sporočilno enostavnejših izdelkov, so besede, kot sta čudovito in želja, že na meji ironije, sarkazma, kar kriticizma. Tako se odraža tudi pesničina odzivnost na prebrano, saj ji glede na to, da je diplomirana slovenistka in knjižničarka, nikakor ni tuja. O ljubezni pa tudi takole: »Noč se je priplazila k nama. / S konicami prstov se sprehajaš / skozi lenobni lesk mojih oči. / Čutiš to ljubezen?« Navedek je iz pesmi, ki je knjižico vsaj delno naslovila. Imenuje se Sončni pajčolan, kar bi bil nemara boljši naslov kot Mavrični pajčolan. Sončni spekter oziroma razpad svetlobe je pojav, ki se mu lahko zoperstavi le pajčolan, ki postori, da se svetloba ne razprši popolnoma, in da tudi pesem najde svoj pristanek, svoj odsev, svojo senco. Nekaj senčnatega je namreč v pesmi Gluha praznina, o kateri naj spregovori le ena sama vrstica: »Spominja na lepo deklico.« Samota v praznini vsekakor ni prav sončno razpoloženje. Takšno občutje nekako popravlja pesem z naslovom Kdaj spet prideš?, ki se konča takole: »Dlan v dlani, / en korak, / ena misel, / ena želja, / en poljub. / Kdaj spet prideš« Pajčolan ima pač lastnost dvosmernosti, mavrica pa razprostrtosti. Maja Drolec tehtno združuje skrajne lege svojega pomenskega polja in bogatega besedišča. Pesmi imajo lastnosti nečesa, kar skoraj hegemonsko izražajo verzi, ki kitijo prvo pesem v zbirki: »pogovarjam se s teboj – v mislih – / srce se mi kotali po telesu, / kje te bom vzela …«

V teh dneh mineva tri leta od začetka nadgradnje mariborske onkologije. Kdaj bo gradnja po vseh zapletih in zamudah končana in predvsem kaj bo prinesla onkološkim bolnikom na severovzhodu države? Se bodo morali še naprej voziti na zdravljenje v Ljubljano?

Najbolj razširjena prepovedana droga med prebivalci Slovenije je konoplja, sledijo ji ekstazi (amfetamin), kokain in heroin. Različne droge imajo različne učinke in posledice, se jih pa še vedno držijo številni stereotipi. Katera droga je v Sloveniji največji zdravstveni in družbeni problem, kako zmanjšati škodljive posledice drog in alkohola med mladimi? Kakšni so sploh znaki zasvojenosti ali odvisnosti? Kdaj poiskati pomoč in kako se izviti iz primeža (prepovedanih) drog? O tem smo se v Svetovalnem servisu pogovarjali z Anjo Mihevc, vodjo svetovalnice pri Združenju DrogArt.   Kam po pomoč?

Kako se pravilno pripraviti na dolg kolesarski izziv, naj bo to 150 kilometrov dolg maraton ali katerakoli druga daljša vožnja? V tej epizodi se z dr. Timom Podlogarjem pogovarjam o prehranski strategiji za kolesarske maratone. Od zajtrka pred štartom, do bidonov, gelov, kofeina, okrepčevalnic in regeneracije po cilju.Maraton s 150 kilometri in približno 1250 višinskimi metri ni samo vprašanje pripravljenih nog, ampak tudi vprašanje energije, hidracije in dobrega načrta. Kdaj začeti jesti? Koliko ogljikovih hidratov potrebujemo na uro? Je bolje piti mešanico OH iz bidona ali jemati gele? Kako se izogniti prebavnim težavam? In kaj storiti, da nas pred ciljem ne ujame znameniti “bonk”? Tim razloži, kako lahko rekreativni kolesarji uporabijo znanje iz športne znanosti v praksi, kako si pripraviti enostaven prehranski plan za dolg dan na kolesu in kako pri tem smiselno uporabiti izdelke Nduranz. Epizoda za vse, ki se pripravljate na maraton, daljšo kolesarsko turo ali pa želite naslednjič na kolesu manj trpeti in več uživati. Prisluhni!Nduranz Fueling CalculatorKofirajd 3pack kolesarske nogavice Kofirajd poganja ⁠@nduranznutrition

V tematskem dnevu govorimo o odvisnostih. Tudi tistih, ki pogosto ostanejo skrite. Primer je odvisnost od telefonov in spleta. Spoznali smo zgodbo mame in njenega sina – uspešnega dijaka, ki je med puberteto začel bežati v virtualni svet, popuščati v šoli in izgubljati stik z odgovornostjo ter vsakdanom. Kdaj uporaba telefona postane odvisnost? Kako to opazijo starši? In zakaj je pomoč včasih nujna? O tem smo slišali tudi izkušnjo z zdravljenjem pri strokovnjaku za nekemične odvisnosti, Mihi Kramliju. Marko Rozman se je pogovarjal z materjo, ki želi, da je njena identiteta zakrita. Uporabili smo program za spremembo glasu, zato poslušalce prosimo za razumevanje.

Pred nami je pester politični teden. Koalicija začenja pogovore o kadrovskem razrezu nove vlade. Prva zaslišanja novih ministrov bi lahko sledila že konec tedna. Že danes pa pristojna parlamentarna odbora razpravljata o predlogih zakonov o parlamentarni preiskavi ter o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Druge teme: - Sporazum z Iranom je po mnenju Washingtona blizu, tudi Teheran poroča o napredku pri pogajanjih. - Na ptujski srednji šoli za ekonomijo, turizem in kmetjstvo kar četrtina dijakov prostovoljcev. - Slovenski hokejisti bodo nocoj na svetovnem prvenstvu lovili vsaj točko za obstanek med elito.

Kmalu se bodo začeli sprejemni preizkusi za tiste, ki bi se želeli vpisati v glasbeno šolo. V tokratni oddaji smo izvedeli, kako potekajo, kako izbrati pravi inštrument, kakšna disciplina je potrebna in kako je z nadaljevanjem glasbene kariere po končani nižji glasbeni šoli. Ker je bila naša gostja ravnateljica Glasbene šole Matije Tomca Marta Močnik Pirc, ki je tudi učiteljica solo petja, smo se posvetili tudi tej tematiki.

Kdaj pa kdaj moraš na potep, da spoznaš kako lepo je doma. Pripoveduje: Matija Rozman. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Kdaj seje dogajala ta zgodba, zagotovo, zagotovo nihče ne ve. Da pa se je zgodila takole, ni nobenega dvoma. zgodba nas vodi v daljne kraje, kjer so se v usodo mlade dekle vmešale tri nenavadne botre. Prisluhnite, kako je Alvabela z njihovo pomočjo premagala častihlepnost in našla svojo srečo.Vir: Portugalske pripovedke, zbral in prevedel Miro Bajt, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2006, Zbirka Pripovedke sveta, bere Nataša Holy

Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.Nekaj odgovorov smo našli pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec.

Ločitev je močen stresni dogodek, zapleten psihološki in socialni proces za vse člane družine. Ločitve imajo različno dinamiko, pri vseh pa je prisotna izguba. Kdaj razhod ne boli več in kako pomembno je odpuščanje? Kako nadaljevati vlogo staršev? V četrtkovem svetovalnem servisu bo svetovala Milena Svetlin, zakonska in družinska terapevtka, ki se ukvarja s procesom ločitve. Pokličite ali nam pišite.

Na platformah, kot je Polymarket, se danes lahko stavi na marsikaj. Kdaj bo odprta Hormuška ožina, kdo bo v slovenski vladi, kolikokrat bo jutri tvitnil Trump? Vse od vremena, športnih stav, do vojaških napadov je danes lahko zapakirano kot finančni instrument in potencialni vir zaslužka. Današnji čas nam je menda prinesel nov način napovedovanja prihodnosti – tako imenovane napovedne trge (v angl. prediction markets). Tako je se imenujejo, ker naj bi z visoko natančnostjo napovedovali prihodnje trende oziroma dogodke. Gre za platforme, med katerimi sta danes najbolj poznani Polymarket in Kalshi, ki uporabnikom omogočajo, da svoj denar vložijo oziroma stavijo na podlagi tega, kakšen prihodnji razplet najrazličnejših dogodkov pričakujejo. In če se izbira izkaže za pravilno, lahko s tem zaslužijo kar precej denarja. Tako je nek Francoz zaslužil več kot 85 milijonov evrov, ko je stavil na zmago Donalda Trumpa na ameriških volitvah, ameriški vojak pa dobrih 400 000 dolarjev, ko je stavil na zajetje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. No, slednjega zdaj obtožnica bremeni zlorabe zaupnih informacij. Platforme za trgovanje z dogodki vsekakor ponujajo pester nabor dogodkov, na katere lahko stavite: od datumov vojaških napadov, gibanja cen nafte, prek števila tvitov ameriškega predsednika do tega, kakšno bo vreme, in povsem običajnih športnih stav. Kako so stave postale neke vrste finančni instrument, zakaj naj bi zaradi svoje napovedne moči predstavljale neke vrste informacijski mehanizem in kaj nam ta sodobni pojav prinaša, so v Intelekti razmišljali izvršni direktor Modre zavarovalnice Primož Cencelj, strokovnjak za tehnologije veriženja blokov oziroma blockchain izr. prof. Muhamed Turkanović s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in komunikologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin.Foto: Pixabay/blickpixel

Kako sušna pomlad vpliva na delo na naših zelenjavnih vrtovih in kakšen vpliv imajo spremenljive temperature, predvsem še vedno hladna jutra, na vrtna opravila? Kdaj je pravi čas za saditev plodovk, na kaj moramo biti pozorni pri direktnih setvah in kako razporediti sajenje vrtnin, da imamo preko cele sezone na voljo ravno prav zrelo zelenjavo. Na ta in še druga vprašanja je odgovarjala prof. dr. Ana Slatnar.

»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.

Podobo Bleda z razglednice pozna ves svet. Alpski biser že stoletja gosti kralje, predsednike in milijone turistov. A idilična podoba ima tudi drugo plat, ki izbruhne v času prometnih konic in na vrhuncu poletne turistične sezone. S prometnim kolapsom se spopada že desetletja zaradi neuslišanih obljub, ovir v lokalnem okolju in infrastrukturnih vozlov, ki jih nihče ne zna ali ne more razvezati. Temu bo namenjen tokratni Studio ob 17-ih, v katerem bomo govorili o poteku in zapletih pri graditvi načrtovane razbremenilne ceste proti Bohinju, kolesarski povezavi med Bledom in Bohinjem, ki je ena najbolj težko pričakovanih v državi, sodelovanju občine in države pri graditvi kanalizacije in prenovi cestišča ob jezeru, ki še vedno ovira promet, prometni strategiji Bleda, ki je tik pred sprejetjem, prometu na jezeru ter prvih izkušnjah po uvedbi plovnega režima. Gostje: Toni Mežan, župan Bleda; Simon Mlekuž, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo; Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra Blaž Veber, direktor Turizma Bled; Gregor Pazlar, predsednik Čolnarskega združenja Pletna Bled Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Kaj je dividenda in zakaj nekatera podjetja izplačujejo visoke dividende? Katere dividendne delnice in ETF-je izbrati? Kdo so dividendi kralji in kdo dividendni aristokrati? Kako so dividende obdavčene v Sloveniji in kako individualni naložbeni račun (INR) spreminjajo enačbo? Katere so dividende pasti? Kdaj investirati v ETF, ki izplačuje dividende in kako ga izbrati? Pred mikrofonom: Nikola Maljković, Optimtrader in Domen Kregar, Ilirika Koliko kapitala je treba imeti, da mesečno prejemamo 500 ali 1.000 evrov neto dividend? Poigrajte se z dividendnim simulatorjem za SBITOP (https://money-how.si/dividendni-simulator-sbitop/) *epizoda se je prenašala v živo na YouTube 10. aprila ob 11:00 Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo. ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ Bootcamp INR v živo: kako izbrati račun, naložbe in strategije Termini: Ljubljana - 23. april 2026 med 17.00 in 20:00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ___________________ Bootcamp za začetnike Termini: 21. april 2026 med 17.00 - 20:00 (v živo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) 21.maja 2026 med 17:00 - 20.00 (v živo on-line) Info: https://money-how.si/dogodki/ _____________________ Bootcamp za mlade Vse, kar mora vaš otrok vedeti o upravljanju denarja Termini: Ljubljana - 28. april 2026 med 10.00 Info: https://money-how.si/dogodki/ ____________________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 21. april 2026 med 17.00 in 20.30 Info: www.money-how.si/dogodki/ __________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

Ureditev ribnika v domačem vrtu prinaša sprostitev, a zahteva tudi premišljeno načrtovanje in vzdrževanje. Kdaj je pravi trenutek, da po zimskem počitku prebudimo ribnik, zakaj rib ne smemo začeti hraniti ob prvem soncu in kako vklopiti tehniko tako, da ne bomo porušili vzpostavljenega biološkega ravnovesja? V petek ob pol devetih bo z nami v Svetovalnem servisu strokovnjak za načrtovanje ribnikov Robert Leitinger, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu

Vita Mavrič je ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti Življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkustev ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh Velikih, ki so pisali Zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbeno gledališkimi zgodbami, kar devet celostnih albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj poznano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Mnogo je vzrokov za prijeten, sproščen in iskren pogovor.

Drugi poudarki: - Cesta od Postojne do Predjamskega gradu zaradi posega v zemljino pod njo v nevarnosti. Kdaj sanacija? - V naselju Gradac v Beli krajini so veseli prenovljenega mostu čez reko Lahinjo na državni Metlika - Črnomelj. - V akciji odstranjevanja nelegalno postavljenih oglasnih objektov se bodo v Ljubljani osredotočili tudi na tiste na kmetijskih zemljiščih. - Lepši časi za spečo grajsko lepotico iz 13 stoletja - grad Pišece pri Brežicah.

Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4

Neža Vene Pongrac je fizioterapevtka, podjetnica, žena in mama, ki svoje delo posveča razumevanju ženskega telesa skozi gibanje. Po selitvi v Velenje je zgradila svojo podjetniško zgodbo in odprla studio, kjer lahko ženske vseh starosti – tudi nosečnice in mamice po porodu – vadijo varno, premišljeno in brez pritiska popolnosti.Njeno delo temelji na spoštovanju telesa, znanju in poslušanju. In ja – tudi sama redno hodim k Neži na reformer, zato lahko iz prve roke povem, da je občutek po vadbi nekaj čisto drugega kot klasičen “fitnes”.V najinem iskrenem in izjemno zanimivem pogovoru se dotakneva tem, ki jih pogosto spregledamo:Zakaj “nazaj v formo” po porodu ni vedno prava pot.Kaj se v telesu ženske po nosečnosti zares spremeni - in česar pogosto sploh ne razumemo.Zakaj bolečine, uhajanje urina in občutek teže niso nekaj, kar bi morale sprejeti kot normalno.Kaj pri vadbi žensk najpogosteje manjka v klasičnih pristopih.Kako graditi studio – in hkrati skupnost žensk, ki si med seboj zaupajo.Kako Neža združuje vloge fizioterapevtke, podjetnice, žene in mame.Kdaj pride trenutek, ko se mora ženska nehati dokazovati in začeti skrbeti zase.To je pogovor o telesu, ki ni projekt, ampak odnos. O gibanju, ki ni kazen, ampak podpora. In o tem, kako lahko z več razumevanja do sebe ustvarimo več varnosti – zase in za svoje otroke.Če si želiš drugačnega pogleda na žensko telo, materinstvo in gibanje, si vzemi čas in prisluhni najinemu čveku ob matchi.Po ogledu videa ali poslušanju podkasta se lahko z nami povežeš tudi na Instagramu: ► https://www.instagram.com/malincanastja/ ► https://www.instagram.com/nezavene/Če imaš vprašanja, mi lahko vedno pišeš na nastja.kramer@malinca.si

V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi. Kaj se tam dogaja med sedmo zvečer in sedmo zjutraj? Preverjamo pri Franku Studnu in Maši Štebih (KIKKB).

Vlada je na dopisni seji, začeti včeraj, danes dopoldan sprejela odločitev, da bosta na vojaški vaji Arktična vzdržljvost na Grenlandiji sodelovala tudi dva častnika slovenske vojske. Prisotnost na vaji, ki jo vodi Danska, je že potrdilo tudi več drugih držav, nekaj pripadnikov oboroženih sil so tja že poslale Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska, Velika Britanija in Nizozemska. Gre za simbolično potezo, ki pa nosi jasno sporočilo Združenim državam, ki jih je sicer Danska prav tako povabila, da se pridružijo vaji. Kdaj bo ta potekala, še ni znano. V oddaji tudi o tem: -Trump razkril imena članov Odbora za mir v Gazi, med njimi njegov zet Kushner in Tony Blair - V Paragvaju podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, evropski kmetje bodo nadaljevali proteste - Nika in Domen Prevc premočna za konkurenco na azijskih skakalnicah

V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.

Mnogi so prepričani, da brez prehranskih dopolnil, ki naj bi krepila imunsko odpornost ali imela druge blagodejne učinke na naše zdravje in počutje, čez zimo ne bi ostali zdravi. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da so ta dopolnila le morebitna dopolnitev zdrave prehrane in zdravega načina življenja nasploh. Kdaj potem sploh seči po prehranskih dopolnilih, kako v res široki ponudbi izbrati pravo in ga pravilno tudi uporabljati? Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo mag. Martina Puc, avtorica baze prehranskih dopolnil P3 Professional; vprašanja zanjo že sprejemamo na prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Praznični čas je običajno priložnost, da družina več časa preživi skupaj. In to je priložnost tudi za to, da se člani družine skupaj lotijo kakšne nove dejavnosti, recimo ustvarjanja v kuhinji. Otroci tam starše pri pripravi jedi in kuhanju opazujejo od mladih nog, sčasoma lahko tudi sami vse bolj sodelujejo pri tem opravilu. Kdaj in kako jih vključiti v peko in kuhanje, da bo to primerno njihovi starosti ter sposobnostim, bo osnovno vprašanje petkovega Svetovalnega servisa. Z nami bo Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. tehnologije.

V nepravdnem zapuščinskem postopku se razdeli dediščino med oporočne ali zakonite dediče, volilojemnike in morebitne upnike. Kdaj nastopi zakonito dedovanje in kako na delitev dediščine vpliva oporoka? Kakšen davek se plača na dediščino? Kaj je lahko predmet dedovanja in kaj pomeni izločitev v korist potomcev? Kako se dedič odpove dedovanju? Gostja petkovega Svetovalnega servisa bo odvetnica Sonja Dolinar. Zapišite vprašanje na spletni strani prvi.rtvslo.si, pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Gost epizode 204 je prof. dr. Christian Gostečnik, redni profesor za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo religije in pastoralno psihologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in direktor psihoterapevtskega centra - Frančiškanski družinski inštitut. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Trije doktorati Kaj je odnos in strah pred bližino Prvih 1000 dni življenja in razvoj otroka Kača v zgodbi Adama in Eve Ali si želim dobro? Odvisnosti, alkohol in spolnost Smisel partnerskega odnosa, starševstvo in poroka Kdaj naj otrok gre od doma? Najpogostejše težave moških in žensk na terapijah Ločitev Vloga teologije

Večina težav pri spolnosti je posledica tega, da se o njej ne znamo odkrito pogovarjati, pravi gostja četrtkovega Svetovalnega servisa doktorica medicine, internistka, hematologinja in specialistka za spolno medicino Frosina Krstanoska. Po 9. uri bomo z njo govorili o seksualnih motnjah in rešitvah zanje. Kdaj je dovolj pogovor, kdaj se naj lotimo vaj, ki obudijo intimnost, kdaj so potrebna zdravila? Pridružite se nam prek telefona ali vprašanje zapišite na našo spletno stran prvi.rtvslo.si.

V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo izvajanje dolgotrajne oskrbe v praksi. S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Kaj pa doplačila in kaj bo ugodneje, po novem ali po starem? Kdaj bodo začeli izvajati dolgotrajno oskrbo na domu, ki je za zdaj samo mrtva črka na papirju? In kako bo s pravico do denarnega izplačila? Kako do pravic, kdaj bodo v celoti zaživele v praksi? Avtorica Alenka Terlep.

Vse, ki se nameravajo v kratkem upokojiti, zanima, ali naj to naredijo letos ali prihodnje leto. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo upokojitev v letu 2026 ugodnejša. Vaša konkretna vprašanja smo v petkovem Svetovalnem servisu postavili generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu.

Državni zbor je po julijskem vetu državnega sveta prejšnji teden vnovič potrdil novi zakon o gostinstvu s pomembnimi spremembami za oddajanje stanovanjskih enot v kratkotrajen turistični namen. To bo po novem omejeno na določeno število dni, ki bo odvisno od tega, kako žgoča je stanovanjska problematika v posamezni občini. Kdaj bodo sobodajalci izvedeli, koliko dni na leto bodo lahko oddajali v prihajajočem letu; kako bo potekal nadzor nad izvajanjem zakona in koliko dodatnih stanovanjskih enot, ki so jih doslej oddajali turistom, bo prešlo na dolgoročen najemniški trg? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Tadej Cotič, Združenje sobodajalcev; Barbara Rajgelj, Pravna mreža za varnost demokracije. Avtorica oddaje Simeona Rogelj

Hrup ni več značilen samo za mestna središča, vse pogosteje ga kot obremenitev doživljamo tudi na podeželju, kjer kosilnice, puhalniki listja in druge naprave posegajo v vsakdanjo tišino. Ker se tudi službeno delo seli v domača okolja, se odpira vprašanje, kako hrup vpliva na koncentracijo in produktivnost v delovnem okolju. V oddaji pudarjamo tudi negativne zdravstvene vplive hrupa, preverili pa smo še, kaj o prekomernem hrupu v zasebnem okolju določa zakonodaja in kakšen je odziv ministrstva v primeru mariborske pianistke, ki je bila kaznovana zaradi igranja klavirja. Kdaj gre za običajen zvok in kdaj za prekomeren hrup?Sogovornice: dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Inštituta za medicino dela, prometa in športa znotraj UKC Ljubljana in profesorica medicine dela. Sanja Prosen Filej, vodja marketinga v podjetju Studio LIST, ki je izvedlo raziskavo Delovni prostori skozi oči zaposlenih. dr. Urška Močnik, specialistka medicine dela, prometa in športa v ZD Idrija

Vse več držav uzakonja pomoč pri samousmrtitvi. Gre za zelo občutljivo etično–moralno temo, ki vzbuja veliko pomislekov in delitev v vseh državah. Poslanska večina je v slovenskem državnem zboru poslala predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nadaljnjo obravnavo; podobno odločitev je na isti dan sprejel spodnji dom francoskega parlamenta. Kakšna je vsebina slovenskega predloga zakona o samousmrtitvi? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo človek z neozdravljivo boleznijo lahko sprejel odločitev o končanju svojega življenja? O vsem tem z zagovorniki in nasprotniki uzakonitve pomoči pri samomoru v tokratnem Studiu ob 17 – tih. Gostje: Tereza Novak, poslanka, PS Svoboda; Alenka Jeraj, poslanka, PS SDS; dr. Dušan Keber, Srebrna nit – združenje za dostojno starost; dr. Roman Globokar, moralni teolog, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Koalicija predlaga umik zakona o medijih z današnje seje, češ da je treba predloge in pripombe še bolj preučiti. Kdaj in kako bo nadaljeval svojo pot, za zdaj ni znano. V oddaji tudi: - Izrael ob zaostrenem obstreljevanju Gaze napovedal obnovitev dobav človekoljubne pomoči v palestinsko enklavo. - Romunski predsednik vendarle ne bo skrajno desni evroskeptik, tudi o poljskem predsedniku bo odločal drugi krog volitev. - Slovenski hokejisti proti avstrijskim dosegli prvo točko na svetovnem prvenstvu; popoldne s francoskimi za obstoj med elito

Letos že več kot 200 primerov borelioze in 1 primer klopnega meningoencefalitisaSpecialisti javnega zdravja, infektologi in zdravniki drugih strok nas vsako leto spodbujajo, naj se zaščitimo proti klopnemu meningoencefalitisu. To lahko storimo na različne načine; zelo učinkovito tudi s cepljenjem. Ob tem se zastavi kar nekaj vprašanj: Kdaj je čas za cepljenje? Za koga je letos brezplačno? Kdaj po poživitveni odmerek? Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je sezona klopov in bolezni, ki jih prenašajo, že začela. Kdo se letos proti KME lahko cepi brezplačno (v breme zdravstvenega zavarovanja)? Po 11.00.

Kitajske znamke telefonov že mamijo z daljšo avtonomijo baterije. Kdaj lahko spremembe pričakujemo na zahodnem trgu in kaj za okolje, uredbe Evropske unije in uporabnike pomenijo baterije s silicijem v anodi? Kaj pa pametne ure, sesalci ali skiroji? Je prihodnost elektronskih naprav dolgotrajnejša?Z Marušo in Anžetom debatira urednik portala Tehnozvezdje Matjaž Ropret. Odbita zapiski Battery life is about to get WAY better - YouTube OPPO Find N5 - Ultra Slim Foldable Phone | OPPO Global Apple pred uvedbo carin v ZDA poslal za pet letal iPhonov - Forbes Slovenija Odbit Discord Maruša na Bluesky Anže na Bluesky Poglavja: 00:00:07 Frame TV ja ali ne? 00:02:51 Kako bo življenje baterij dolgotrajnejše? 00:06:02 Povprečna doba telefona (pri enem lastniku) je tri leta 00:12:29 Kaj konkretno to pomeni za avtonomijo baterije 00:14:51 Baterije v drugih elektronskih napravah 00:21:46 Kaj pa okolje? 00:24:10 Zamenljive baterije v EU 00:28:11 Vpliv Trumpovih carin 00:31:03 Trg električnih avtomobilov

Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.