Podcasts about imamo

V Sloveniji živimo relativno dobro. Imamo visoko kakovost življenja, dostop do narave, športno infrastrukturo in močno regionalno povezanost. A hkrati vse več ljudi skrbi prihodnost. Stopnja nezaupanja v politične institucije je izjemno visoka, zdravstveni sistem se sooča z resnimi težavami z dostopnostjo, absentizem narašča, mladi so vse bolj negotovi glede perspektive, vprašanja dolgoročne vzdržnosti pokojnin pa ostajajo odprta. Kaj vse to pomeni za prihodnost Slovenije? Kako bo umetna inteligenca transformirala slovenska podjetja in ali bomo ujeli ta vlak? Katere veščine bodo sploh prinašale višje plače v prihodnosti in zakaj slovenska politika namesto dolgoročne strategije še vedno raje vlada na podlagi javnomnenjskih anket in nagrajevanja z "bombončki"? Vse to in še več razkriva poročilo o kakovosti življenja v Sloveniji, ki so ga pripravili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar)? Pred mikrofonom: dr. Peter Wostner, Umar Naroči se na YouTube in nas spremljaj v živo https://www.youtube.com/marjamilic Pridruži se pobudi Nula ni dovolj! Preveri na www.money-how.si/nula-ni-dovolj ______________________ Denis Avdić & Marja Milič predstavljata Psihologija denarja z avtorjem uspešnice Morganom Houslom 19.oktober 2026 I Hala Tivoli Podrobneje o dogodku https://psihologija-denarja.si/ ______________________ PRENOVLJENA DELAVNICA: Investiranje za začetnike Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ___________________ Spletna delavnica INR: kako izbrati račun, naložbe in strategije https://money-how.si/izobrazevanja/ ______________________ PONATIS KNJIGE: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ (deluje za IBKR; Revolut, Trade Republic... in kombinacijo vseh) - poglobljene članke -- vsa INR orodja (primerjalnik, iskalnik, strategije) ____________________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _____________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord ______________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

V Sloveniji je plezanje eden najbolj priljubljenih športov zadnjih let. Imamo olimpijsko prvakinjo, svetovne in evropske prvake in generacije otrok, ki hodijo na plezalne treninge. A ena izmed zvrsti športnega plezanja, to je hitrostno plezanje, pri nas ostaja nekoliko v senci – manj poznano, manj razvito, pogosto razumljeno kot eksotičen dodatek “pravemu” plezanju. Kdo so ljudje, ki trenirajo za nekaj sekund popolnosti in kako se pri nas razvija ta disciplina, ki po svetu postaja vse bolj spektakularna, bomo predstavili v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.

" Imamo li svoje mjesto i vrijeme susreta s Bogom? Ako nemamo, danas ga možemo odabrati, i već sutra ujutro možemo dati Bogu prve minute dana." Darko Kovačević

Dr. Dean Vuletić je autor knjige "Postwar Europe and the Eurovision Song Contest", prve znanstvene analize o godišnjem izboru za pjesmu Eurovizije. Vuletić je odrastao u Australiji, a sada diljem svijeta drži predavanja na temu tog natjecanja koje prati od osamdesetih godina prošlog stoljeća, a od 1999. godine u živo. On za program SBS-a na hrvatskom jeziku komentira ovogodišnje hrvatske predstavnike na Euroviziji, glazbenu skupinu Lelek, kao i najveći politički bojkot u povijesti Eurovizije zbog izraelskog predstavnika na tom glazbenom natjecanju.

Dok AI kompanije razvijaju sve moćnije modele, neki od njih možda nikada neće biti dostupni javnosti. U ovoj epizodi analiziramo zašto Anthropic tvrdi da je njihov novi model preopasan za širu upotrebu, kako OpenAI razvija vlastiti odgovor i što to znači za budućnost sigurnosti na internetu. Uz to, donosimo i presedan iz SAD-a gdje su Meta i YouTube proglašeni odgovornima za narušavanje mentalnog zdravlja korisnika._______________0:00 Uvod0:46 Cladue čuva premoćan AI kojeg ne smije pustiti u ruke javnosti5:30 OpenAI radi na istom takvom modelu... slučajnost13:15 Meta i YouTube krivi za narušavanje mentalnog zdravlja... jedne osobe16:45 Je li kriva osoba ili platforma?TOP i FLOP19:30 Američka vlada želi kontrolirati Anthropic21:50 Pojačale su se hakerske aktivnosti u svijetu23:50 Imamo robota za israživanje Marsa!25:00 Meta je predstavila novi AI model_______________

Razgovaramo s dobitnikom Lajpziške nagrade za europsko razmijevanje 2026. godine. Miljenko Jergović objašnjava zbog čega se u knjizi Trojica za Kartal vraća na trag jedne svoje druge, za mnoge kultne, zbirke priča koja se bavi opsadom Sarajeva. Njegov nekadašnji sugrađanin, naš kolega, Davor Korić, prikazuje kontekst, analizira i prezentira zanimljiv odlomak iz nove knjige. A mi od Jergovića, pored ostalog, saznajemo što misli o čitaocima i nekim drugim ratovima. Von Amir Kamber.

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novog gosta! U ovoj epizodi smo ugostili Miroslava Kostića. Miroslav je dizajner generalista i konceptualni umetnik. Trenutno radi kao Product Strategist u kompaniji Symphony. Uživajte u njegovom putu kroz svet dizajna, izazove sa kojima se susretao, kao i uticajem AI-a na kreativni proces.

Dočekali smo promjene (konačno)0:00:00 Uvod0:02:20 Promjene/Imamo predsjednicu0:25:05 Hajduk/Sopić0:50:30 Ocjene0:58:50 Zekić1:19:40 Prognoze1:23:15 Lokomotiva

Da se vsaj nekoliko razbremenite od razburjenja zimskih športov, se na kratko vrnimo k izjavi Žana Mahniča o ustanovitvi urada za pregon. Vemo, vemo, da vam Mahnič do danes leze že iz vseh telesnih odprtin, a trdimo, da nihče v resnici ni analiziral njegove izjave. Tako smo prikrajšani za natančno védenje, kaj je jeznoriti Žan sploh povedal. Med medaljami se torej na kratko vrnimo do metanja tujcev iz države. Najprej izjava v celoti, da bo lahko analiza natančna in nepristranska. Citat: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, avtobusi in dvajsetimi policijskimi specialci. Vsi, ki so ilegalno prestopili mejo, bodo morali nazaj.« Konec citata. Kar so vsi analitiki spregledali, je seveda urad. Odkar nas je Marija Terezija z njimi zastrupila imamo Slovenci z uradi veliko veselje. Že dve stoletji jih ustanavljamo z nezmanjšanim tempom in nabralo se jih je toliko, da so postali resnično breme. Celo komunisti, zviti kujoni, ki so še bolj kot SDS sloveli po svoji učinkovitosti, se uradov niso znali znebiti, kljub temu da so ves čas svojega vladanja napovedovali vojno birokraciji. Na kratko; ženska s trajno ondulacijo in rolo omaro je ponosno upodobljena v grbu in na zastavi slovenskega uradništva in ni je sile, ki bi jo zrušil. Te dni poskuša uradništvo nadomestiti umetna inteligenca, pa slišimo, da je že obupala. In zdaj k Žanu. Napovedal je ustanovitev urada, kar je, kot smo ugotovili, za vsako novo oblast običajno. Ampak naša pozornost velja kadrovski zasedbi. »En zaposlen in dva pomočnika!« In v tem grmu tiči uradnik. Nikoli in nikdar se še ni zgodilo, da bi imel slovenski urad enega zaposlenega in dva pomočnika! Analizirajmo. En zaposlen je zagotovo šef. Brez njega ni pisarne. Dva pomočnika sta tajnica in blagajničarka. Ampak kot vemo, na uradu, ki da kaj nase, ne smeta manjkati še PR in pa sindikalni predstavnik. Tako imamo nenadoma štiri pomočnike in enega zaposlenega. Čim pa imaš takšno množico v uradu, šef potrebuje pomoč, se pravi namestnika oziroma podšefa. To bi vse še šlo, če uradniška logika ne bi bila piramidno zgrajena. Bolj se širi vrh, ustrezno se krepi tudi baza pod njim. Torej imamo nenadoma dva zaposlena, štiri pomočnike, avtobusi so bili že prej v množini, ampak policijski specialci pa se takoj povečajo na štirideset. Ampak tu se še ne konča. Predvidevamo, da bi bil urad v Ljubljani, in kot je splošno znano, je v Ljubljani nemogoče imeti urad, brez da bi v njem bilo nekaj premičnega pohištva, oziroma kadra, ki so nečaki od nekoga. Ko se v uradu zaposli nekaj teh, recimo še dva, dobimo štiri zaposlene, osem pomočnikov in osemdeset specialcev. Tako nastane že povsem spodoben urad, ki pa v teh razmerah kadrovske podhranjenosti že potrebuje strokovnega sodelavca, pravno službo, osebo za mednarodno sodelovanje in nekoga, ki ureja interno glasilo in počitniške zmogljivosti. Tako nekaj tednov po ustanovitvi urada Mahnič debelo pogleda, ko je v njegovem miselnem konstruktu zaposlenih osem ljudi, ki imajo šestnajst pomočnikov, avtobusnih šoferjev je okoli dvajset, pet uslužbencev je v avtoparku za vse te avtobuse, sto šestdeset policijskih specialcev pa je pripravljenih, da se požene v boj proti ilegalnim migrantom. Takšna bo realnost urada za deportacije in niti sam Janez Janša, ki je hodeča učinkovitost, pri tem ne more nič. Kaj šele Žan Mahnič. Gremo z analizo naprej. Imamo torej bataljon policijskih specialcev, ki se z avtobusi prevaža po deželi, akcijo pa koordinira urad s sedežem v kateri od steklenih stolpnic v prestolnici. Ampak težava je v tem, da prostoživečih ilegalnih migrantov v Sloveniji ni. Hočemo povedati, da ima ameriški urad, ki je vzornik našemu prihodnjemu, dosti bolj zahtevno delo. Tam se ilegalni migranti skušajo infiltrirati v družbo. Delajo za majhen denar, otroke pošiljajo v šolo, plačujejo davke in se nasploh obnašajo kot normalni državljani. Zato mora ameriški urad delati izjemno natančno, kdaj pa kdaj koga ustreliti, da splaši ostale – pač po modelu »Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi?« Pri nas pa urad tega ne bo delal, ker so naši ilegalni migranti povsem drugačni od ameriških. Hočemo povedati, da ne letajo okoli po gozdovih, niti ne zalivajo naših vrtov, niti ne čistijo bazenov ali delajo v skladiščih. Naši ilegalni migranti najprej nimajo nobenega interesa ostati v Sloveniji (za kar bo v uradu skrbel oddelek za etiko ilegalnih migrantov), temveč se poskušajo čimprej odpraviti naprej. Tisti, ki se pri nas zataknejo, pa pohlevno čakajo v migrantskih centrih in se ga kdaj pa kdaj napijejo. Ter se tako poskušajo zliti z okolico. Torej; ko bo urad izdal odločbo za deportacijo, se bo sto šestdeset policijskih specialcev pripeljalo pred oni dom na Notranjskem, pospremilo nesrečneža v špalirju mitraljezov na avtobus in ga slavnostno vrnilo na Hrvaško. Mahnič pa se bo pri tem strogo in učinkovito držal. Pa še k zadnjemu poglavju analize … Ko so celo pri SDS-u ugotovili, da so tokrat brcnili v temo, so se rešili s pojasnilom, da mi ne bomo deportirali ilegalnih migrantov kot Američani, ki jih mečejo iz države po znamenitem modelu »Dead or Alive«, temveč bomo to počeli po danskem modelu. Danski model je jasno mnogo bolj human, ker je danska domovina Vikingov, čajnega peciva, lego kock in lepih manir. A nihče se v resnici ni vprašal, kako je videti danski model deportacije ... Torej; če si tam ilegalni migrant, te Danci začopatijo in vržejo iz države. In med procesom ponavljajo: »Tak!« in »Tak!« Kar pomeni prosim in hvala …

Hamburgerji Anžeta Logarja ali brki Luke Mesca? Spletni meme je sporočilo v obliki slike z napisom ali ideja, ujeta v nekajsekundni posnetek. Na družbenih omrežjih so memi postali vsakodnevni odziv na aktualne novice, najpogosteje povezani s politiko in politiki. Kaj je v tem bizarnem svetu sploh še smešno? Kakšna je estetika spletnega humorja? Kako vzbujati pozornost v poplavi generičnih in anonimnih vsebin in kako pomembno vlogo imajo lahko na videz smešni in nepomembni spletni memi?Jernej Žumer je ilustrator in grafični oblikovalec, ki pozorno in kritično spremlja svet okrog sebe. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si Poglavja: 00:00:01 Uvod in aktualni spletni utrinki 00:03:55 Spletna satira vs. analogna karikatura 00:05:10 Recept za dober meme 00:08:58 Donald Trump – kralj memov 00:10:35 Estetika in vizualna prepoznavnost 00:14:10 Slovenska scena in anonimnost ustvarjalcev 00:18:11 Vpliv memov na realni svet: Primer Dogecoin 00:23:50 Pričakovanja pred volitvami in zaključek

Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.

Jedan od najpoznatijih slučajeva true crime žanra IKAD? Slučaj koji je započeo suludu popularnost true crime žanra?Je li moralno čitati dnevnik maloljetne djevojke?Imamo li odgovor ne neko od ovih pitanja? Baš i ne, ali potrudit ćemo se odgovoriti!Počastite nas kavom: https://www.buymeacoffee.com/mjestozlocinaPodržite nas na Patreonu i otključajte ekskluzivni sadržaj: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.patreon.com/mjestozlocina⁠⁠⁠Pratite nas na Instagramu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mjestozlocinapodcast⁠Pridružite nam se na Discordu: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://discord.gg/2NU9cprjMd⁠

Cepiva poznamo predvsem kot terapijo, ki prepreči, da zbolimo. A novi imunoterapevtski pristopi cepiva danes uporabljajo tudi kot čisto prava zdravila. Eden najnaprednejših dosežkov tega področja so tako cepiva za zdravljenje najtežjih oblik raka, ko pri spopadanju s tumorji druge terapije niso uspešne. S pristopi tako imunoterapije kot personalizirane medicine je domačim znanstvenikom uspelo razviti zdravilo za na kastracijo odpornega raka prostate, ene najagresivnejših oblik tega tipa raka. Dosedanji rezultati tudi veliko obetajo - cepivo prepreči razraščanje rakavih celic in podaljša preživetje bolnikov. Za te uspehe je šestčlanska skupina 9. novembra prejela Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Med prejemniki za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate so dr. Mateja Gabrijel Blatnik, prof. dr. Helena H. Chowdhury, prof. dr. Marko Kreft, doc. dr. Simon Hawlina, prof. dr. Matjaž Jeras in akad. prof. dr. Robert Zorec.V Podobah znanja tokrat gostimo dva izmed nagrajencev. O razvoju in delovanju cepiva, uspehih klinične študije in širšemu področju imunoterapij bosta spregovorila prof. dr. Helena Chowdhury iz podjetja Celica Biomedical ter Inštituta za patofiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete in prof. dr. Matjaž Jeras s Fakultete za farmacijo.

Dem größten Rivalen des türkischen Präsidenten Recep Tayyip Erdogan droht eine Haftstrafe von mehr als 2000 Jahren: Die Staatsanwaltschaft hat gegen den inhaftierten Istanbuler Bürgermeister Ekrem Imamoğlu Anklage in 142 Punkten erhoben. Steiner, Claudia www.deutschlandfunkkultur.de, Studio 9

Iskusne pravnice razotkrivaju kako postavljanje podobnih kadrova, šikaniranje stručnjaka i netransparentne odluke uništavaju kičmu države – pravosuđe. U novoj epizodi Radar Foruma, gošća tužiteljke Jasmine Paunović bila je sudija Snežana Ivković. Njihov razgovor otvara važno pitanje – šta ostaje od države kada se sistematski uništava pravosuđe? Kroz lično iskustvo i preciznu analizu, sagovornice razotkrivaju kako se kroz tihe premeštaje, neobrazložene odluke i partijska imenovanja briše ono što je srž ustavne vlasti – sudska nezavisnost. Centralna tačka kritike tiče se netransparentnog izbora sudija i tužilaca, gde su kriterijumi poput staža, stručnosti i profesionalnih referenci zanemareni u korist podobnosti. Snežana Ivković kategorički zastupa stav da bi trebalo uvesti jasne kriterijume kako bi se birali isključivo najbolji i najetičniji kandidati. "Zastupam tezu da bi pod hitno trebalo da se uvedu određeni kriterijumi, da bi oni koji učestvuju u samim tim postupcima za izbor sudija i tužilaca, pa i za napredovanje, jednostavno znali na šta da obrate pažnju, da se zna neki red, jer kad se poznaje neki red, kad se uvede određeni zakon, kad se uvedu određeni principi, onda ne može tu puno da se skreće sa strane. Onda se biraju najbolji kandidati, najmoralniji, najetičniji, najvredniji, oni koji imaju dovoljno profesionalnog iskustva. Imamo situaciju da su nam prolazili kandidati koji su sekretari škola, opština, koji uopšte nisu imali dodira sa sudom, a birani su za sudije. A sa druge strane, imamo saradnike i u sudu i u tužilaštvu koji su po 10-15 godina saradnici. Ta deca uporno čekaju, uporno se usavršavaju, ali nikako da dođu na red", objašnjava sudija. Više na radar.rs

Zakaj bodo potrebne spremembe poklicne mature? Bodo prinesle višje standarde znanja študirajočih, bolj pravičen izobraževalni sistem, bo študentov, ki ne dokončajo študija, manj kot zdaj? Ali pa se bo znižala dostopnost terciarnega izobraževanja, povečala nepravičnost v slovenskem šolskem prostoru in znižal standard znanja v gimnazijah? Kako se slovenska izobrazbena struktura ujema s trgom dela in potrebami zaposlovalcev? Se v Sloveniji sploh še splača študirati? Odgovore smo iskali v oddaji Intelekta. Gosti: dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, dr. Tjaša Redek, profesorica na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Šimenc, profesor na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Pedagoškem inštitutu, in dr. Darko Zupanc, vodja sektorja za raziskave in razvoj na Državnem izpitnem centru.   foto: MMC (BoBo/Žiga Živulović ml.)

Miljan i Nemanja na dodir jedan od drugog u novom starom studiju, u video izdanju vašeg omiljenog andergraund podkasta, Dopisa iz Diznilenda. Počinjemo ličnim osvrtima na to kako doživljavamo religiju, da bismo poslije toga to upropastili pričom o Dodiku, KZŠ sa 23 korpe i tome možemo li više vjerovati sopstvenim očima. I zašto smo dva sve starija džangrizava lika koji imaju sve manje živaca da gledaju novotarije i prate trendove. Javite kako vam se sviđamo, a za bolje kadriranje uplatite ubogima. P. S. Imamo i neke preporuke ;) PREPORUKA: Podcast Peto poglavlje: https://soundcloud.com/petopoglavlje Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

Hundert Tage ist es genau her, da wurde der Istanbuler Bürgermeister Ekrem Imamoğlu festgenommen. Es folgte die größte Protestwelle, die die Türkei seit Jahren erlebt hat. Imamoğlu ist inzwischen zum Präsidentschaftskandidaten der CHP gewählt worden, der größten Oppositionspartei. Und in Umfragen ist er noch immer beliebter als der amtierende Präsident Erdogan - damit bleibt er ein gefährlicher Konkurrent bei der Wahl 2028. Unser Korrespondent Benjamin Weber berichtet darüber aus Istanbul. Wie es jetzt um die Proteste in der Türkei steht und wie wahrscheinlich es ist, dass Imamoğlu aus der Haft heraus zur Präsidentschaftswahl antritt, darüber hat Hannes Kunz mit Politikwissenschafter Yaşar Aydın gesprochen.

U novoj, vrelom letnjem danu inspirisanoj epizodi, pitamo se ko je novi Supermen na čelu Ćacilanda i da li će njihovo književno veče zaista biti novi Gazimestan. Analiziramo istorijski susret Vučića i Usaina Bolta, nagađamo koji holivudski glumac sledeći dolazi za EXPO i zašto bi nas nastup omiljenog benda na otvaranju psihički slomio. Osvrćemo se na bizarnu konferenciju Ivice Dačića o zvučnom topu, osnivanje novog udruženja novinara (sa skraćenicom o kojoj se mora pričati) i krupne promene na vrhu United Grupe. Spremite se za priču o srednjovekovnim mirisima, bureku sa ribom i teškim moralnim dilemama oko odlaska na dečije rođendane u Galeriji.

Vroče je k svina, men se bo sf**al, kva je boysi, a ste si podkast zasukal? Imamo že prvih nekaj kandidatov za umret od vrole, medtem ko si je Tilen hotu industrijski grelec prheftat v studiu. E, nečeš. Debatiramo, a je bolje oditi v NCAA ali kariero zgraditi v Evropi? Kek ali kariera? Nekateri sovražijo […]

„Plan je bio da imamo troje dece, ali sad ih je šestoro, okolnosti su se menjale, pa smo i posle petog deteta, pre dve godine, poželeli opet jednu bebu“, priča u novoj epizodi Mamazjanije Milena Kostić, poznata kao „Mama iz magareće klupe“, u čijoj kući, sa tri devojčice i tri dečaka, uzrasta od dve do 15 godina, nikad nije dosadno. Iako većina mama ne može da zamisli dan bez multitaskinga, Milena smatra da ako radimo više stvari istovremeno, na kraju ništa ne završimo kako treba. „Dugo sam praktikovala multitaskovanje jer deluje kao jedina opcija kad imate više dece, ali sad postavim prioritete, pa jedno po jedno. Ima dana koji deluju da traju 48 sati, a opet ima i onih koji se lakše podnose“, priča ova dobro organizovana mama. U kući sa šestoro dece uvek je izazovno i nema vremena za dosadu. „Imamo stariju, srednju i malu decu. Jedno dete, najstarija ćerka, sprema se za srednju školu, najmlađi sin je u jaslicama, jedan se priprema sad za prvi razred, a jedno dete za peti. Ovo je za nas vrlo tranzitni period. Škola nam je veoma važna, pa često vikendom suprug i ja sednemo sa njima da radimo bekap, tačnije sve ono što možda u školi propuste ili što im nije rečeno, nadoknade sa nama“, objašnjava Milena.

⏰ Driiiiing! Ofsajd, sveži, zagnani, lovorikasti! O, ja. Imamo nove pokalne prvake in državne prvake. Celje in Olimpija. Novi prvaki, no, "novi". Stare zgodbe? Mediji? Vzdevki? Kazni? Kako izboljšati, kaj še spremeniti, kaj je bilo dobro, kaj precej manj? Imamo prvaka - in zdaj? Kam seže Olimpija? Bitka za obstanek je praktično končana, razen če čudež.

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novog gosta! U ovoj epizodi smo ugostili Nikolu Damjanova. Nikola je 3D generalista, dizajner i inženjer. Trenutno radi kao Principal Technical Artist u kompaniji Nordeus. Uživajte u putovanju kroz njegovu živopisnu karijeru. 

Kako voditi osobne financije u doba nesigurnosti? Odgovore na pitanja o osobnim financijama koje svi želimo znati donosi troje stručnjaka čiji su rad i edukacija pomogli tisućama ljudi da bolje razumiju svijet osobnih financija i ulaganja.Marko Bogdan je strateg rasta u InterCapitalovom Geniusu, prvoj hrvatskoj aplikaciji za automatsko ulaganje u investicijske fondove. No, njegovo znanje ne ostaje samo unutar poslovnih krugova – aktivno ga dijeli na YouTube kanalu i u svom podcastu O novcu, gdje se bavi temama investiranja i financijskog planiranja. Strastveno zagovara širenje svijesti o kvalitetnom ulaganju, pomažući ljudima da donesu informirane odluke o svojoj financijskoj budućnosti.Uz njega, tu je i Sandra Ferenčak, osnivačica popularnog bloga My Tetka i Toni Milun, vjerojatno najpoznatiji profesor matematike u Hrvatskoj, koji već godinama svojim videima olakšava razumijevanje složenih financijskih pojmova._______________0:00 Uvod2:40 Tehnologija je omogućila bolje upravljanje financijama?5:04 Financijsko planiranje je za bogate?6:25 Morate biti bogati kako bi mogli ulagati?8:06 Imamo više novca, ali smo i više siromašniji?10:30 Nema smisla štedjeti u bankama s ovakvim kamatnim stopama?12:20 Svi trebaju plan za crne dane, ali nitko to ne radi dok ne ostari?14:30 Ulaganje 50 eura mjesečno za 40 godina donosi 175.000 eura16:50 Dovoljno je odvajati 50 eura mjesečno?18:05 Hrvati nemaju pojma o ulaganjima? 21:50 Hrvatima je najbolje nastaviti ulagati u nekretnine?24:30 Osnovno pravilo je diversifikacija, ali Hrvati ulažu u jedan tip imovine?27:10 Ulaganje u dionice je za profesionalce?30:40 Prerizično je ulagati prije razgovora sa stručnjacima?33:15 ETF-ovi su najbolji financijski proizvod za laike?37:20 Financijska sloboda je sve teža zbog inflacije41:10 Ulaganje u kriptovalute je kockanje?46:20 Najgore što si možeš financijski napraviti je podržati prijateljev startup?48:40 Financijsko planiranje je norma, ali mnogi ga odgađaju zbog kratkotrajnih troškova?51:00 Ovo su najveće greške..._______________

Ils sont en première ligne de la protestation qui secoue la Turquie depuis l'arrestation du maire d'Istanbul, Ekrem Imamoğlu, et son incarcération le 23 mars. Les étudiants turcs manifestent, débattent et s'organisent non seulement pour défendre Ekrem Imamoğlu, le principal rival politique du président Recep Tayyip Erdogan, mais surtout pour leur avenir, qu'ils estiment menacé et bouché par le régime actuel, avec lequel ils ont grandi. Un reportage de notre correspondante à Ankara à retrouver dans la longueur dans Accents d'Europe.À lire aussiTurquie: les partisans de l'opposant Ekrem Imamoglu ne veulent pas baisser les bras

Biesler, Jörg www.deutschlandfunk.de, Kultur heute

Von Christine Mayrhofer. Aufrufe zum Widerstand, Proteste, weitere Festnahmen: Seit der Verhaftung des Istanbuler Bürgermeisters Imamoğlu ist die Stimmung in der Türkei angespannt. Duygu Özkan analysiert, warum Erdoğan gerade jetzt gegen seinen Gegner vorgehen kann.

In der Türkei spricht die Opposition nach der Festnahme des Istanbuler Bürgermeisters Ekrem Imamoğlu von einem Putschversuch. Doch die Verhaftung könnte Imamoglu mitunter sogar helfen, sagt der Türkei-Experte. Die weiteren Themen: · Künstliche Intelligenz statt Journalismus: Die italienische Tageszeitung «Il Foglio» ist diese Woche erstmals mit einer Zusatz-Ausgabe erschienen, die allein mit Hilfe von KI erstellt worden ist. · In den USA ist Greenpeace zu einer Busse von 660 Millionen Dollar verurteilt worden. Ein Geschworenengericht hat die Umweltschutzorganisation verurteilt wegen Protesten gegen eine Ölpipeline in North Dakota vor neun Jahren. Geklagt hatte die Betreiberfirma der Öl-Pipeline. · Die Verlegerin und Juristin Ellen Ringier ist nach einer schweren Krankheit im Alter von 73 Jahren gestorben. Sie sei dafür bekannt gewesen, den eigenen Wohlstand weiterzugeben, sagt ein Weggefährte.

Mit der Festnahme des Istanbuler Bürgermeisters Imamoğlu ist die Türkei keine Demokratie mehr, sagt SPD-Politiker Macit Karaahmetoğlu. Auch für die türkische Gemeinde in Deutschland gingen Hoffnungen auf gute deutsch-türkische Beziehungen verloren. Brinkmann, Sören www.deutschlandfunk.de, Das war der Tag

Der populäre Istanbuler Bürgermeister Ekrem Imamoğlu sollte am Sonntag zum Präsidentschaftskandidaten gekürt werden. Jetzt wurde er festgenommen. Imamoğlu sei das Gegenmodell zu Präsident Erdogan und dessen Regime, sagt Türkeiexperte Yasar Aydin. Aydin, Yasar; Lueb, Uwe www.deutschlandfunkkultur.de, Studio 9

Klepánje Sicer je zima brez snega, a to za zimske športe ni ovira. "Če zime ni, jo pa naredimo," je geslo tehnologije mraza, a samo kot uvodna misel … Kot zaradi podnebnih sprememb razmišljamo o spremembi poljščin, bo treba očitno na novo podnebno realnost prilagoditi tudi priljubljene športe v zimskih mesecih. Kar je škoda in skoraj tragedija, je dejstvo, da bo zime zmanjkalo ravno v trenutku, ko naši športniki v posameznih disciplinah dosegajo prav neverjetne uspehe … V prihodnosti se bodo na Vitrancu pasle ovce, planiške skakalnice pa bomo spremenili v izstrelitvene rampe za drone prihajajoče vojne. Kakorkoli; ta teden nas čaka predigra za Planico na Pokljuki, kjer se tradicionalno srečujejo biatlonci. Zanimiv šport, na račun katerega so se v času sarajevske olimpijade in opotekajoče se Jugoslavije po ulicah šalili, da kanijo Rusi v Bosno poslati dvesto tisoč biatloncev. Danes pa se zdi kaj takega povsem verjetno. Biatlonci na Pokljuki torej. Mednarodna zveza je nekoliko premaknila termin biatlonskega praznika, a sredina marca je tudi čas, ko se na Pokljuki pari divji petelin. O divjem petelinu, tej veličastni kuri, poslušalstva ni treba izobraževati. Strogo zaščitena in izjemno plašna žival je eden simbolov slovenske favne, njegovo petje ob dvorjenju samici pa je za tistega, ki ga je kdaj slišal, nepozaben čudež narave. Drobljenje In zdaj k zapletu. Dvorjenje in parjenje divjega petelina na Pokljuki, kjer proge potekajo v osrčju Triglavskega narodnega parka, je zaščiteno kot t. i. mirno območje. Gre za območje, kjer je gibanje obiskovalcev prilagojeno tako, da njihova prisotnost ne moti parjenja ter s tem ne ogroža obstoja te živali, ki so jo v nekaterih delih Evrope že iztrebili. Tako bodo tekme letos prilagojene paritvenim običajem divjega petelina, kar pomeni omejitev števila ljudi, organizirane prevoze in pa omejitev spremljevalnih prireditev, ki bodo potekale v dolini. Da imamo radi med parjenjem mir, je skupno vsem živim bitjem, a kljub temu se zdi poteza organizatorjev pokljuških tekem, skupaj z lokalno skupnostjo in seveda Triglavskim narodnim parkom, resnično hvale vredna. Gre za enega tistih redkih ukrepov, zaradi katerih je človek ponosen, da je Slovenec … Še tako zakrknjen cinik v tem dejanju – razen manjše ironije, da tekanje s puškami pod vejami, na katerih poje petelin, ni ravno primerno – ne more najti temne lise. A v petelinji zgodbi moti nekaj drugega. Imamo torej Slovenijo, ki brezkompromisno, sodobno in za vzgled vsem ostalim državam zaščiti pravico največje evropske kure do parjenja, razmnoževanja in s tem obstoja. Pravice divjega petelina postavi pred kapital, pred multiplikativne turistične učinke, ki jih prinaša tekma svetovnega pokala v biatlonu, in pred narodovo katarzo ob športnih uspehih. Kar nas nek način samoomeji in na najlepši možen način pokaže, kako so v praksi videti zelena destinacija, trajnostni razvoj in zaščita naravnega okolja. Glavni udarec In potem imamo Slovenijo, ki pravice, ki pripadajo divjemu petelinu, odreka ljudem. Kot imamo z zakonom določeno mirno območje, na katerem se lahko divji petelin nemoteno pari, imamo mirno območje ali mirna območja, zaščitena z zakonom, v katera se zatekajo divji petelini človeške družbe. Redki, drugačni, ogroženi. Recimo Metelkova 6, dom nevladnih organizacij in grb sovraštva na praporih tistih, ki bi poslali biatlonce, da prerešetajo že tako razpadajočo bajto do temeljev. Če ponovimo; čemu smo kot Slovenci enoglasno sposobni zagotoviti prostor, mir in obstoj divjemu petelinu in čemu tega nismo sposobni zagotoviti nevladnim organizacijam? Deklariran motiv jurišnikov je denar. Da gre za vrečo brez dna, da možje in žene, dekleta in fantje v teh organizacijah ne delajo nič, razen da trošijo vaš trdo prigarani evro; če pa že dajo kaj od sebe, gre za levičarsko, če ne skrajno levičarsko propagando. Kakšen motiv vodi slovensko družbo k zaščiti enkratnosti divjega peteline in k demontaži drugačnosti nevladnih organizacij? In ali to avtomatično pomeni, da se nam zdi kura pomembnejša od človeka, ali pa pomeni, da ogroženost vrednotimo od nižje razvitih organizmov, kot je recimo skrajno ogrožena človeška ribica, do absolutno neogroženih organizmov, kot so tujci, šibki, migranti, spolno ali nacionalno drugačni. Povedano še drugače: spoštujemo mirno območje divjega petelina, ne spoštujemo pa Mirovnega inštituta. Brušenje Drži pa eno – pove vsak, ki je pozimi zarana vstal, da je slišal dvorjenje divjega petelina ... Petelinu je načeloma vseeno; lahko poje, če ga opazuje trideset tisoč tihih ljudi, lahko pa se pritaji, če po gozdu lomasti glasen in neotesan posameznik. Trik ni v številu sledilcev, temveč v hrupu, ki ga povzroča posamezen rogovilež.

+Analize dizajnerskih trendova i poređenje sa 2024.+Imamo li već jasniju sliku o sezoni pred nama?+Kako izgledaju novajlije?OMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju, podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donisi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovini goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novog gosta! U ovoj epizodi smo ugostili Nenada Grujičića. Nenad je dizajner proizvoda i kreativni direktor. Trenutno radi kao jedna polovina studia "Pudding". Uživajte u putovanju kroz njegovu živopisnu karijeru.

"Imamo dober zgled severnih držav, kjer so zelo na hitro uvedli angleška predavanja, Nizozemska recimo. Tam zdaj prehajajo nazaj na nizozemščino, ker so ugotovili, da njihovi diplomanti enostavno ne znajo jezika svojega naroda in imajo zaradi tega težave z zaposlitvijo," izpostavlja dr. Monika Kalin Golob. V katerem jeziku bi morali študenti poslušati predavanja? Kaj bi prehod na angleščino pomenil za slovenščino kot naš materni jezik? Bi res postala jezik drugega reda? Ali bi s tem pridobili več tujih študentov? Kakšne so vmesne poti? Vlada bo predvidoma ta mesec obravnavala osnutek novega Zakona o visokem šolstvu, ki vključuje tudi prenovljeni člen o učnem jeziku.

⏰ Ofsaaajd 407! U-bam-bom! Nazaj je 1. SNL in kako sva pa zaštartala. Ne vem, če mi ni glas nekje vmes šel. Od smeha in kvalitete, haha. Taki Ofsajd, da sva posnela potem še Ofsajd: Zic. O NK Mariboru bova imela spin-off, ker je Žiga Kos tako faking zagret. Ampak jedro pa je walda naš in vaš Ofsajd! Kako pa je fajn, ko je spet fuzbal, ne?

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novog gosta! U ovoj epizodi smo ugostili Gorana Bajazetova. Goran je kreativac, dizajner i osnivač. Trenutno mentoriše dizajnere i pokreće novu agenciju “The Last Gig”. Sa njim smo pričali o životnom ciklusu jedne kreativne agencije, rastu dizajnera i AI.

Decu na vreme treba naučiti druženju, komunikaciji sa ljudima i ljubavi prema prirodi, pričaju u novoj Mamazjaniji Jelena Ivanović Tomašević, vlasnica modne agencije “J's Management” i glumac Branislav Tomašević, roditelji tri dečaka, od kojih najstariji ima već 18 godina. Tokom pandemije, Tomaševići su vreme provodili u prirodi, na selu, u vikendici u blizini Gornjeg Milanovca, a ovaj period bio je dragocen pre svega za decu. „Naučili su sve da rade, da hrane životinje, seku drva, lože vatru, toliko im se to dopalo, da Dušan, najstariji sin, sad ume sam ponekad da ode tamo i provodi vreme, brinući o kući i okolini. Dešava se i da navije sat u 4 ujutru, kako bi ustao i slušao kosove i uživao u svitanju, što je neprocenjivo za svakog čoveka da oseti, posebno mladog“, kaže Branislav. Dok se Jelena nadovezuje da je osećaj za prirodu naučio od oca, kojeg je posmatrao šta radi i kako se ophodi prema seoskim poslovima i kući. „Mi smo deci prvi i najvažniji primer i sve što znaju, naučili su od nas“, kaže Jelena, koja objašnjava kako je imala priliku da decu podiže u inostranstvu, ali je ipak izabrala Srbiju. „Mogli smo da živimo na Zapadu, ali ja sam se ipak odlučila za našu sredinu, jer ovde imaju bake i deke, mogu da žive i u gradu i da upoznaju selo, domaću hranu. Ipak, koliko god da su osetili život u prirodi, znaju kako je i van granica ove zemlje, jer kad god imamo priliku vodimo ih na putovanja“, priča Jelena. Osmeh na licu, ljubav, tolerancija, uvažavanje i bezrezervna podrška, tajna su njihovog braka i opstanka porodice. „Deca znaju da cene našu intimu i potrebu da nekad budemo sami, da otputujemo bez njih, a od oni ostanu sa bakama, to su naučili od malih nogu. Imamo porodični kalendar gde upisujemo ko gde i kad ide i tu se dogovaramo i za zajedničko, porodično vreme“, pričaju Tomaševići. Da je porodica na prvom mestu, slažu se oboje, a opstanak normalne porodice moguć je samo uz neke neophodno postavljanje prioriteta, ulaganje i dogovor, tako da niko ne radi nešto što će nekome od njih nauditi ili poremetiti sklad koji toliko čuvaju. „Važno je da niko ne bude remetilački faktor“, uz osmeh dodaje Branislav, koji kaže da ako su svi u porodici dobro, za sebe će se lako pobrinuti, ali prioriteti moraju da se znaju i ne menjaju.

Politička hapšenja u Srbiji. Predsednik predsedava Savetom za nacionalnu bezbednost. Imamo li vanredno stanje bez zvaničnog vanrednog stanja?Gost Danice Vučenić u „Iza vesti“ biće Žarko Korać, psiholog, univerzitetski profesor u penziji i nekadašnji potpredsednik Vlade.

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novog gosta! U ovoj epizodi smo ugostili Strahinju Todorovića. Strahinja je Staff Product Designer specijalozovan za B2B i Enterprise softver. Trenutno radi u kompaniji Florence Healthcare. Sa njim smo pričali o ulozi i poziciji dizajna unutar velikih kompanija, anketi o dizajnerskim platama i domaćoj dizajn zajednici

Nakon što je razgovor sa Markom Gudejlom, profesorom sa Oksforda, odjeknuo u domaćoj javnosti, Stevan Filipović, srpski reditelj i voditelj Radar podkasta razgovarao je u Španiji sa prof. dr Martom Konde koja radi na Autonomnom Univerzitetu u Barseloni i na Univerzitetu u Kvinslendu u Australiji, kao dobitnica prestižne stipendije "Marija Kiri". Nakon što je stekla zvanje inženjerke poljoprivrede, specijalizaciju i doktorat je posvetila metodama otpora projektima rudarenja koji ugrožavaju prirodu širom sveta, gde se, po objavljenim radovima i naučnim projektima u kojima je učestvovala, izdvojila kao jedna od najvećih ekspertkinja za ovu oblast na svetu. Filipović je u novoj epizodi Radar podkasta razgovarao sa njom pretežno o situaciji u Srbiji, odnosno o tome koliko su problemi sa kojima se suočavamo slični onima koji pogađaju druge narodi u sličnim situacijama, kao i o mogućim rešenjima. Sagovornici su se na početku složili da zelena tranzicija sama po sebi ima dosta manjkavosti, te da je trenutni plan da se isti model nastavi, samo da promeni ruho. Odnosno, da se suštinski ništa neće promeniti jer suštinske promene zahtevaju cenu koja mora sa se plati. "Predloženo rudarenje u Srbiji će izazvati veliku štetu i razaranje. Ovo ne važi samo za Srbiju. Prosto ne postoji dovoljno minerala na svetu da bi podmirile potrebe ekonomskog modela u kom živimo. Jedini način da se izborimo sa ovim jeste da smanjimo ukupnu potrošnju energije na svetskom nivou, i tako smanjimo pritisak da mora da se rudari. Da, današnja tehnologija rudarenja je možda malo bolja, ali, i dalje - rudnik je rudnik. Šteta je neizbežna i ne postoji način da rudarenje bude ‘održivo'. To je oksimoron. Isto kao i ‘održivi razvoj'”, jasna je Konde. Ona objašnjava veze, odnosno uticaje rudarenja na poljoprivredu, ekologiju, pa i kulturu podneblja gde je planiran rudnik navodeći da je slučaj u Srbiji već viđen scenario. "Nažalost, postoji značajna korelacija između plodnosti zemlje, reka, kulturološkog značaja nekih prirodnih celina i rudarenja. Najčešće su upravo to mesta gde se nalaze rude koje su potrebne i gde rudarske kompanije dolaze da kopaju. Ono što se desilo u Srbiji je već viđen recept. Korporacija dođe, pokuša da otvori rudnik, dese se protesti, a onda se oni primire i čekaju. U međuvremenu ulažu u razaranje svih pokreta otpora, i onda pokušavaju ponovo", dodaje Konde. Filipović je podsetio sagovornicu da je u Srbiji jedinstvena situacija u svetu jer se iskopavanje rude planira usred plodne zemlje te apostorfirao da nam “oni (Rio Tinto i vlast) obećavaju da razvijaju nove procese, i da će šteta biti minimalna”. “To jednostavno nije istina", kratko i jasno odgovara Konde. Konde u razgovoru ilustruje i modus operandi po kojem velike korporacije otvaraju sebi put ka rudarenju navodeći da je u središtu svega – novac. "Ono što korporacije rade jeste da kupuju, bilo zemljište, kuće, bilo ljude... Ili ih kupuju ili im ponude poslove sa velikim platama. Na ovaj način se u epicentru rudarenja prave podele između meštana. Tu su i političari koje kupuju. A vi ste u Srbiji dobro krenuli sa velikim protestima i direktnim odbijanjem. To je najbolji način. I dobro bi bilo da uspete pre nego što se rudnik otvori, jer, jednom kad se otvori, stvari postaju komplikovanije", podvlači profesorka. Sagovornica je povukla paralele sa situacijom u Kataloniji, ali i širem sveta navodeći da ni u Srbiji situacija neće biti bolja. "Mi u Kataloniji imamo rudnik, i na kraju se ispostavilo da rudarska kompanija neće da plaća čišćenje reke od toksičnih hemikalija, tako da se to finansira narodnim novcem. Imamo dve ogromne rafinerije za prečišćavanje vode u periferiji Barselone, i to sve mi finansiramo, kompanija je jednostavno odbila. Ako se to dešava u Barseloni, u Japanu, Africi mnogo više, dakle, dešava se svuda isti obrazac. I ko na kraju disproporcionalno profitira? Rio Tinto. Šta će od toga da dobiju ljudi u Srbiji. Pa, neki možda dobiju posao, i to je uglavnom to".

Pridružite se našim zatvorenim Satsanzima koji se ne snimaju i ne objavljuju javno. Info o njihovom održavanju šaljemo Viberom - samo kliknite na https://cli.re/viber-manifestiranje Podržite nas donacijom:  ✅ Kreditnim karticama: https://cli.re/donacija-karticama  ✅ Ostalo (IBAN, Paypal): https://www.manifestiranje.com/donacija

Usudi se guglati ovo... Mogu li žohari preživjeti u penisu? Koliko kamenčića dnevno trebaš pojesti? Kako je netko iznio podatke preko milijun građana na USB-u? Imamo odgovore - ili barem teorije - na sva bizarna ovotjedna tehnološka pitanja! Izgleda da ni guglati danas više nije pametno... Na svojoj developerskoj konferenciji I/O koju je praktički posvetio AI-ju, Google je lansirao novi proizvod u sklopu svoje tražilice. Ispostavlja se da su mnogi odgovori koje AI Overview daje netočni pa čak i opasni po zdravlje - analiziramo što to znači za budućnost tražilica i sadržaje za web. S druge strane, u novoj epizodi raspravljamo kako je moguće da se osobni podaci preko milijun građana jednostavno kopiraju iz službene baze na USB i iznesu iz institucije!?To je tek dio tema koje smo pripremili, a ostalo poslušajte i pogledajte. _______________ 0:00 Uvod1:13 Curenje podataka svih vlasnika registriranih vozila u RH3:11 Zašto nas slučaj nije iznenadio?9:15 Javne institucije ne mogu biti sankcionirane?14:35 Kako prijaviti slučaj trgovanja osobnim podacima?17:16 Jeste pitali Google štogod zadnjih dana?19:42 Najnovija "inovacija" na Googleovoj tražilici23:24 Tražilice i stvaranje sadržaja za web - nekad i danas31:33 Izbija li si Google pare iz džepa?37:10 Nucleus: Mladi tim srednjoškolaca je opet u orbiti!40:54  Naša 3 ovotjedna: Ni TOP ni FLOP! _______________  

Kdo določa, kaj je prav in kaj narobe? Je to država, ki narobe in prav regulira skozi niz pravil in norm? Imamo moralo vtkano v DNK? Jo določa kultura? Ali izvira iz narave? Morda iz oziroma od boga? Ali pa so norme in z njimi predstave o tem, kaj je dobro ali slabo, prav in narobe, le posledica korporativnih interesov in so lahko kar koli? Kaj vi menite?

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 47: Filmi, dekleta in s čim se trenutno ukvarjamo Ko nam zmanjka energije in motivacije Janijevo ljubezensko življenje in kdaj imeti družino? Substituti in meje v življenju Moški prijatelji moje punce Imamo radi banane & merjenje glukoze v krvi Česa v življenju ne razumemo? Škraba ostaja pristaš bencina Ali bo še kakšen DIALOG v živo? Kako oplemenititi premoženje? Kako vemo, da nam je uspelo v življenju? Najbolj profitabilne podjetniške niše Hitri reset telesa in deloholizem Najpogostejše število & iznajdba modre LED svetilke

Dobrodošli u novu epizodu Filter podkasta! U današnjoj epizodi, razmatramo širok spektar tema - od usamljenosti i slobodnog vremena do finansijskih pritisaka i šta bismo promenili da ponovo imamo 20 godina. U ovom razgovoru smo se kroz humor, ali i neka važna pitanja obojica podsetili koliko smo uradili i šta sve još treba da uradimo. Saznaj više o programu 45danaSVIzajedno: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdHvnNGa6ezWMxh6jQp_vYwOdwqQgw_Y9cuTqm21I6zsk4S9Q/viewform Dobrodošli na još jedan Filter podkast!

Šapić ponovo organizuje Dane porodice, ali nikome nije jasno čemu to služi. M imamo rešenje kako da se manifestacija popularizuje. Pričali smo i o izborima, prelasku Vuka Jeremića na drugu stranu, pesmi protiv Rio Tinta, Beogradu na vodi koji se širi i drugim temama. A, da... i o Vučiću. Ove nedelje nemam sponzore, ali imamo vas! I rubriku Nije Njuz! Vidimo se u Požarevcu, tačno vreme uskoro! --- Kripto voleti: Viktor BTC bc1q4estcdlypugcz5hnwd8z0gl64lmh6l2lsy23yt Nenad BTC 1AcKQwLtpnd9CmYD1N26tGtiBZaD8Jtb7M (ostali kada otvore) Od sada nas možete podržite i na YouTubeu: https://www.youtube.com/channel/UCbYHvSoOkkHfhPTNkz4RmQg/join Budite vi sponzor podkasta na Patreonu: https://www.patreon.com/njuz Kupite NJUZ majice: https://www.dechkotzar.com/sr/tag/njuz/ --- Audio podcasti: Deezer https://www.deezer.com/en/show/1736292 Soundcloud https://soundcloud.com/njuz-net Apple https://podcasts.apple.com/us/podcast/njuznet/id1531300158 Spotify https://open.spotify.com/show/5M6FZXlro5U1bmjgj8xWiN Google https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5zb3VuZGNsb3VkLmNvbS91c2Vycy9zb3VuZGNsb3VkOnVzZXJzOjg3ODUzNDAwNS9zb3VuZHMucnNz Njuzovci na Instagramu: https://www.instagram.com/je.li.savetaa/ https://www.instagram.com/nenad.milosavljevic/ https://www.instagram.com/graforidza/ https://www.instagram.com/viktorxmarkovic/ https://www.instagram.com/marko_drazic/ https://www.instagram.com/vvukovv/ #njuznet #podcast #srbija #beograd #najnovijvesti #elita #zadruga

+Vinales pobednik u sprintu! Da li je sada prvi pobednik na tri različita motocikla?+ISTORIJA: Aron Canet pobedio u Moto2!!!+Holado najbrži u Moto3.Link za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

+SPECIJALNO UKLJUČENJE: Hasan Bratić sa lica mesta u Bahrainu!+Otvorena zvanična Fantasy liga Lap 76 za 2024! Ko će biti najbolji?https://fantasy.formula1.com/en/leagu...KOD ZA LIGU: P5SEDGFHU02Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylight... YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D...Domaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak00:11:45 Imamo gosta - Hasan Bratic sa lica mesta!00:21:45 Krecemo od RB Racing-a, naravno01:10:00 Prvi konkurenti, Mercedes i Ferarri01:54:00 McLaren i Aston Martin02:08:00 Alpina izgleda katastrofalno02:22:00 Williams jos nekako... ali Haas nije ni za komentarisanje02:24:45 Sauber kaze da su unapredili bolid02:43:00 U studiju nam je Andrej Petrovic, F4 vozac03:40:00 PATREON------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?u...)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/do...)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylight...Twitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 19. februar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylight...Website: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★