Podcasts about Jernej

Razstava SKRB: Ko reke jočejo, ki je na ogled v Galeriji Y v Ljubljani, skozi tri dela štirih umetnikov preizprašuje naš odnos do naravnih virov in okolja. Brezglavo izkoriščanje v službi tehnološkega napredka in ekonomije ni brez posledic. S svojim arogantnim obnašanjem in ekspanzijo vnašamo v občutljive ekosisteme tujerodne vrste, krnimo naravne habitate in biološko raznovrsnost. Razstavljena dela, ki nagovorijo več obiskovalčevih čutov – sluh, vid, vonj in okus – naslavljajo konkretne okoljske probleme: izčrpavanje amazonskega gozda, uničene oljčne nasade v Apuliji in manipulacijo rek po Evropi. V spremljevalnem programu razstave so v prostorih knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani izpeljali tudi okrogli mizi z naslovom Civilna družba in okoljska demokracija ter Pomen prostotekočih rek, evropske smernice ter Slovenija in življenje v dolini. Naš gost je kurator Jernej Čuček Gerbec. Foto: Katarina Kolenc

Piše Iztok Ilich, bere Jure Franko. Nova knjiga Jerneja Ščeka, vsestransko dejavnega tržaškega Slovenca, filozofa, esejista, prevajalca in publicista, bralca, bralko pozdravi s kar šestimi nagovori. Na uvodnih straneh se oglašata urednica knjige Martina Kafol in Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, kjer so bili Ščekovi intervjuji, nekateri zaradi prostorskih omejitev časnika nekoliko skrajšani, najprej objavljeni. Na zavihkih platnic nagovarjata Marko Kravos in Nataša Konc Lorenzutti na hrbtu knjige pa z nekaj besedami še Zdravko Duša in Igor Škamperle! Še več iz fotografij in pogovorov sestavljenih portretov šteje galerija uglednih sodobnih italijanskih književnikov, filozofov, zgodovinarjev, psihologov in družboslovcev ter ob njih tudi uspešnežev na povsem drugih področjih. Po izidu prve, medtem že ponatisnjene knjige Kavarna Italija Ščekovi vljudni, sproščeni, poznavalski in suvereni premišljeni dialogi z izbranimi sogovorniki in sogovornicami niso več presenečenje. Osupljivo je morda le to, da je mlademu avtorju v letih 2022–24 uspelo zaokrožiti pogovore ali dopisovanja s še petintrideseterico uglednih raziskovalcev, premišljevalcev in ocenjevalcev kulturnega in političnega dogajanja v današnji Italiji in po svetu. Prva v knjigo Kavarna odprta vstopita zagovornika alpinizma kot umetnosti bistvenega in nasprotnika komercializacije. Ona, Nives Meroi iz Lombardije, on, Roman Benet iz okolice Trbiža – prva zakonca z osvojenimi vsemi štirinajstimi osemtisočaki. Zgodba, močna kot dvojina, kot skupnost dveh, ki se kot eno prebijata naprej, strne Šček. S psihiatrinjo Chiaro Caprì se je Šček pogovarjal o pripadnikih mafijskih združb, ki imajo, kot je razkrila ob preučevanju zapornikov, izrazite sociopatske poteze. Mafija obstaja, a je obenem nikjer ni, najbolj zastrašujoče pa je, da lahko pradavni modeli nadzorovanja ozemlja, strukture in oblikovanja oblasti preživijo v dobi socialnih omrežij. Igiaba Scego, Rimljanka somalskega rodu, pravi, da pisanje v dveh jezikih, ki sta se do včeraj sovražila, doživlja kot dejanje literarne dekolonizacije. In pripominja, da je vsaka vojna bratomorna, saj človek kolje sočloveka. Enako meni tudi svoj čas bojevit zagovornik nadstrankarskega komunizma, teoretični fizik in prevajalec izvirnih biblijskih knjig Carlo Rovelli, ki je med jugoslovansko vojno s tovornjakom vozil pomoč vsem vpletenim etničnim skupnostim. »To je bilo hudičevo delo,« se spominja. »Brat je moril brata, da bi dokazal, da je drugačen.« Pedagog Christiano Raimo je postal učitelj zato, ker verjame, da sta vzgoja in izobraževanje vrhunec slehernega kulturništva in da je od tega vprašanja odvisno vse življenje. Capinski kapitalizem, povzema, si z omejevanjem sredstev javnemu šolstvu sam koplje grob. S pisateljem in novinarjem Antoniom Scuratijem se je Šček pogovarjal o njegovih dokumentarnih romanih, v katerih analizira pojav Mussolinija in fašizma, ter neizprosno razbija mit o Italijanih, dobrih ljudeh. Fašizem se v zborniku pojavi še dvakrat. Najprej v pogovoru z zgodovinarjem Emiliom Gentilejem, ki fašizem že petdeset let preučuje z iskanjem in kritično analizo zgodovinskih virov, torej z uporabo golih dejstev, kot jih je ob upoštevanju kategorij zgodovinskega razuma mogoče dokumentirano rekonstruirati. Pri tem se posebej ukvarja z organizacijsko, kulturno in institucionalno razsežnostjo, ki odsevajo bistvo tega totalitarizma. Zgodovino fašizma in z njim odpora, osvobodilnega gibanja in Jugoslavije 20. stoletja raziskuje tudi precej mlajši Eric Gobetti. Ugotavlja, da se v Italiji vedno znova srečuje s protipartizansko ali protijugoslovansko interpretacijo dejstev, pri čemer so problem tudi sama dejstva. O njih se brezsramno laže. »Največji problem so tisti,« je prepričan Gobetti, »ki zavestno lažejo v brk zgodovinskim dognanjem. To ni politizacija, temveč ideologizacija zgodovine!« Filozof evolucije Telmo Pievani v nemara najbolj vznemirljivem dialogu zavrača idejo človeške zgodovine kot linearno napredujoče puščice od sključene opice do pokončnega prvaka intelektualnega in telesnega razvoja. Po novih odkritjih so Zemljo naseljevale in ena ob drugi sobivale različne človeške vrste, tudi neandertalci, za prevlado najbolj selivskega sapiensa pa je bil odločilen jezik. Pievani prisega na znanost in srečna naključja, ki vodijo do velikih odkritij in svari pred priganjanjem k takojšnjim rezultatom. Zanj je najstrašnejši sovražnik tega časa algoritem, orodje spletnega tržišča, ki uporabnika ne sooča z novimi odkritji, temveč vzgaja generacijo konformistov. »Če pogledate, kaj se dogaja z vidika človeških možganov,« pojasnjuje Ščeku, »boste spoznali, da nazadujemo v starodavne plemenske skupnosti.« Šele predvčerajšnjim smo vstopili v ta potencialno vsevedni krasni novi svet, poln priložnosti in informacij, »v dveh desetletjih pa se s socialnimi omrežji znajdemo z otroki, ki se zapirajo v mehurčke enako mislečih in čutečih, enakih okusov in vrednot,« med katerimi je drugačnež avtomatično čudak, odpadnik. Tej perverzni logiki digitalnega pobarbarjenja se moramo upreti, sklene Pievani. Med zanimivejšimi sogovorniki velja vsaj opozoriti še na enega posebneža. Na Michaeleja Recha, bolj znanega po psevdonimu Zerocalcare, ki ga Jernej Šček predstavi kot prvo ime italijanskega stripa nove generacije in označi za fenomen kulture, ki mežika popu, da bi poganjala alternativo. Pri tem ne podira le rekordov v nakladah, temveč tudi idejne in politične pregrade. Vsi Ščekovi sogovorniki v knjigi Kavarna odprta so zanimive osebnosti, omenili smo morda le za odtenek zanimivejše ali tiste, ki so ob prvem branju korak bližje od preostalih.

Pino Pograjc: Megalomast in Izbruhijada, Anja Radaljac: Prst v prekatu, Jernej Šček: Kavarna odprta. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jelka Kernev Štrajn in Iztok Ilich.

Pojav medvrstniškega nasilja je v porastu, oblike nasilja so vedno hujše. To vzbuja skrb, zato je pomembno, da o tem govorimo, informiramo in osveščamo. RTV Slovenija je pripravila kampanjo Odpikajmo nasilje v mesecu marcu. Pojav takega nasilja odpira številna vprašanja: katere oblike nasilja prevladujejo; kdo so običajno žrtve in kdo povzročitelji; kako ta pojav obravnavajo v šolah? kako lahko preprečujemo medvrstniško nasilje? O tem vnovič v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; dr. Jernej Šoštar, ravnatelj Osnovne šole Kašelj; Samo Lesar, svetovalni delavec Dijaškega doma Bežigrad Ljubljana; Tjaša Bertoncelj - Nacionalna mreža TOM telefon za otroke in mladostnike

… Vsi nismo in ne bomo »Prevci«, a prav vsak je poklican, da izkoristi svoje talente in iz sebe naredi zgodbo svojega življenja. Zgodba družine Prevc pa nam je ob tem spodbuda in opomnik, da se največji uspehi ne merijo zgolj v medaljah, ampak v ljudeh, ki ostanejo – ne glede na vse, kar prinese življenje. Kot je nekoč dejal Prevčev oče Božidar: »Življenje je glavno, ne uspeh.«

Nacionalno preverjanje znanja, ki se začne prihodnji ponedeljek, letos prinaša več novosti. Najpomembnejšo med njimi bodo občutili devetošolci, saj rezultati NPZ-jev letos prvič štejejo kot eno izmed meril pri vpisu na srednjo šolo, kadar je ta omejen. S tem naj bi omilili inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli, a se že pojavljajo pomisleki, predvsem v zvezi z enim samim rokom za pisanje in smiselnostjo preverjanja znanja iz tretjega predmeta, saj ob morebitni omejitvi vpisa štejejo le rezultati NPZ-jev iz materinščine in matematike. O vseh posebnostih, morebitnem pritisku, ki ga čutijo mladi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in o vpisnih postopkih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Anja Vidmar, svetovalna delavka na Gimnaziji Ledina; Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj; dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Na RTV Slovenija poteka kampanja proti medvrstniškemu nasilju Odpikajmo nasilje, ki opozarja na pomembnost preprečevanja medvrstniškega nasilja. Pojav takega nasilja odpira številna vprašanja: Ali je medvrstniškega nasilja danes več kot nekoč? Katere oblike nasilja prevladujejo? Kdo so običajno žrtve in kdo povzročitelji? Kako ta pojav obravnavajo v šolah? Kako lahko preprečujemo medvrstniško nasilje? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Jernej Šoštar, ravnatelj Osnovne šole Kašelj; Samo Lesar, svetovalni delavec v Dijaškem domu Bežigrad Ljubljana; Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, telefon za otroke in mladostnike.

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

V Celovcu je že vse pripravljeno za nocojšnjo podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo bo za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem prejel Franc Kattnig. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pa prireja nocoj tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani. Tokratna tematika je slovensko odkrivanje starega Egipta. Govorila bosta arheolog dr. Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež, večer bo uvedel prof. Jernej Šček. V Zagrebu pa so danes ob Svetovnem rokometnem prvenstvu odprli slovensko-hrvaško poslovno središče, ki sta ga pripravila Rokometna zveza Slovenije in Rokometna zveza Hrvaške. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar bosta jutri po napovedih sodelovala na okrogli mizi na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju.

V zadnji decembrski epizodi, ki nas z možgani pelje po svetu, se družimo s prof. dr. Jernejem Uletom, ki je vodja laboratorija in direktor centra za demenco za King's collegu v Londonu. Že skoraj četrt stoletja je, odkar ga je raziskovalna pot odpeljala v tujino, ukvarja pa se z molekularno nevroznanostjo in išče podstat, vzroke in možnosti zdravljenja s pomočjo ribonukleinske kisline. Mojca Delač ga je poklicala v London. Priporočamo v posluh!

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022); Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje literature? Koliko so in koliko bodo pametna orodja v pomoč literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje delili literaturo na tisto, ki jo je ustvaril človek, in na tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je tu z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, ki se pri tem odpirajo, je vedno več. Nekaj jih zastavljamo gostoma, ki sta pri svojem pesniškem ustvarjanju že uporabila pametna orodja pri snovanju svojih knjig. Sodelujeta Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022) in Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023). Foto: Gregor Podlogar

Zgornja Savinjska dolina, Solčavsko, Robanov kot, Logarska dolina, Matkov kot - vse to in še marsikaj sestavlja malce skrivnostno, dih jemajoče območje, kjer se vrstijo izjemne naravne danosti, bogata kulturna dediščina in starosvetno izročilo. In iz teh krajev, natančneje iz Robanovega kota, prihaja Jernej Slapnik, ki je svoj poklic in življenje posvetil ohranjanju bogatega izročila solčavskih prednikov. To namreč vključuje zelo bogat in širok nabor najrazličnejših ljudi, ki nastopajo v veselih in žalostih vlogah. Pogosto se zapletejo v nepredvidljive dogodivščine, kjer nastopajo nadnaravne dobre in zle sile. Več o solčavskem izročilu in Jerneju Slapniku, ki ga predaja mlajšim rodovom, izvemo v oddaji Razkošje v glavi.

Ime tedna je Jernej Kenda, vodja 20. festivala Gora Rocka, "najbolj dobrodelnega festivala" pri nas, kjer so z izkupičkom za dober namen podarili že več kot 210.000 evrov. Festival, ki je do zdaj gostil že več kot 150 glasbenih skupin, še vedno v celoti temelji na delu več kot 360 prostovoljcev.

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

Gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter krajine Kultura-Natura Slovenija je maja ob sklepu dvanajstega razpisa za priznanja Naša Slovenija v letu 2024 v kategoriji zaslug posameznikov podelilo priznanje tudi Jerneju Jegliču, ki je med drugim poznan po prizadevanjih za uveljavitev Pobreške potice z nadevom iz avtohtonih starih sort hrušk. Ob prejetem priznanju smo ga povabili k pogovoru.

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Piše: Iztok Ilich, bereta: Maja Moll in Ivan Lotrič. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je tako za Slovence v osamosvojeni državi kot za rojake, pripadnike manjšin v stikih z večinskimi narodi v sosednjih državah, marsikaj spremenilo. Odpirati so se začele možnosti za samozavestnejše nastopanje in enakopravnejše sodelovanje, za vzajemno približevanje, upoštevanje in preseganje stoletnih stereotipov in predsodkov. Bolj na ravni kulture kot politike, ki ne more čez noč zapustiti okopov delitev, od katerih živi. Prepih je najmočneje zavel na robu večinsko slovenskega in večinsko italijanskega sveta. Meja med državama je bila formalno odpravljena, ne pa tudi izbrisana z zemljevidov. In še manj iz glav ljudi, ki so jih na vsaki strani učili drugače gledati na tudi skupno preteklost. Jernej Šček, mladi tržaški Slovenec, učitelj filozofije, publicist in prevajalec, je v zbirki pogovorov z italijanskimi književniki, filozofi, zgodovinarji, psihologi in drugimi razumniki Kavarna Italija naravnost zapisal: »Ni več izgovorov, da se ne bi poskušali izkopati iz nikogaršnje zemlje, ki zija med slovenskim in italijanskim svetom, zakrpati vrzel, ki jo je v zahodno mejo vsekalo 20. stoletje, nadoknaditi zamujeno«. Sam je sklenil to vrzel krpati z dialogom. Dialogom kot obliko komuniciranja in dialogom kot metodo iskanja skupnih izhodišč in sodb s sobesedniki in sobesednicami. Od poletja 2020 do lanske pomladi se je v Sobotni prilogi Delo zvrstilo kar 26 pogovorov z njimi. Za objavo v knjigi so bila besedila strokovno in slogovno dopolnjena, tako da so prerasla, kot pravi avtor, »v široko razvejane in globoko dihajoče pogovore z imenitnimi predstavniki italijanske kulture, ki ne odstirajo le jedrnih živcev posameznih del in življenj, temveč nas spremljajo skozi ključne prehode in prelome novejše italijanske idejne in duhovne, družbene in politične kulture«. Ker smo si, čeprav sosedje, v kulturnem smislu tujci, še dodaja Šček, je Kavarna Italija celo pomembnejša za nas kot zanje. Piko na i ji je s spremno besedo dodal Miran Košuta. Po avtorjevih besedah več kot učitelj in prijatelj, s katerim se je mogoče pogovarjati kot s komaj kom v Trstu. Ni nepomembno, da je Ščekov prvenec izšel pri eni tamkajšnjih kljub majhnosti prodornih slovenskih založb. Z namenom, da nastavlja dvojno zrcalo »na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklost in prihodnost«. In z željo, da bi spajal nasprotja: podrobno in splošno, narodno in svetovno, meje in središča, mesto in deželo, družbeno in duhovno, stvarno in abstraktno. Jernej Šček, ki v zvestobi slovenstvu vidi srčno vprašanje, je suveren sogovornik izbranim osebnostim današnjega italijanskega kulturnega, znanstvenega in javnega življenja. Od furlanskega književnika, kiparja in alpinista Maura Corone ter novinarja in pisatelja Paola Rumiza prek radikalne političarke, senatorke Emme Bonino, do pisatelja Maria Covacicha, ki se zaveda slovanskih korenin, medtem ko se je njegov polstric sam italijaniziral v Fabretta. In nato zgodovinarja filozofije Micheleja Ciliberta, poznavalca Machiavellija, Bruna in Croceja, pa psihoanalitika Massima Recalcatija in po priporočilu senatorke Tatjane Rojc umetnostnega kritika Vittoria Sgarbija, 'kosmatega sogovornika in dvoživko na kubik', kot pravi. Sledijo še pisateljica, omikana revolucionarka Dacia Maraini, v prevodih znana tudi slovenskim bralcem, Tatiana Bucci iz družine istrskega rodu, ki je s sestro preživela tovarno smrti Auschwitz Birkenau, in mlajši književni in filmski ustvarjalec Paolo Cognetti s kar štirimi slovenskimi prevodi, tremi s podpisom Jerneja Ščeka! Zgodovinar velike vojne Roberto Todero še ni preveden, a bi njegovi pogledi pomembno dopolnili znane analize dogajanja med Sočo in Piavo, saj tisočero zgodb, ki jih pripoveduje kot vodnik po bojiščih velike vojne, daleč presega »vojaško zgodovino, ki zna reči le ta enota sem, druga tja«. Osrednja osebnost zadnje četrtine zbornika je Susanna Tamaro, s katero se je Šček sestal v zgodovinski tržaški kavarni San Marco. V njej vidi čistokrvno pisateljico, a tudi priučeno kmetico s čebelarsko šolo in poznavalko slovenskega sveta. Ko si je zaželela brati Kosovela v izvirniku, ji je bilo v pomoč tesno prijateljevanje z Markom Sosičem. Jernej Šček se je na vsa srečanja temeljito pripravil z branjem knjig in spremljanjem nastopov izbranih sogovornikov in sogovornic. Stike, zastavljene med koronsko pandemijo, je prisilna izolacija večidel preselila na splet. Nevralgična tema italijansko-slovenskih odnosov – fojbe in istrsko-dalmatinski eksodus – je počakala skoraj do konca, do pogovora s člani umetniškega kolektiva Wu Ming. Med drugim o pogostih odkritjih »letečih fojb«, za katere preverjanje pokaže, da sploh ne obstajajo. Še vedno pa obstajajo primeri fašističnih veljakov, ki jim država kot domnevnim žrtvam slavokomunistov po smrti podeljuje visoka odlikovanja. Še globlje v preplet teh občutljivih vprašanj zareže pogovor z zgodovinarjem Raoulom Pupom; Šček, tudi sam prepričan, da ob politizaciji zgodovine nihče nima čistih rok, dobi potrditev, češ: »Obe narodni skupnosti se vidita v vlogi žrtve, kar za sabo neizogibno potegne valjenje krivde, obtoževanje, celo demonizacijo drugega«. Dnevi spomina in tematski filmi, kot je Srce v breznu, dodaja sogovornik, le …»podžigajo čustva, namesto da bi pojasnjevali razloge, če že, pa to počnejo porazno«. Zadnji Ščekov sogovornik, tržaški psihiater in psihoanalitik Pavel Paolo Fonda, živi razpet med družinsko slovensko in kulturno italijansko identiteto. Sodeloval je pri zapiranju umobolnice pri Sv. Ivanu in vključevanju duševnih bolnikov v odprto življenje, predvsem pa si prizadeva za odpravljanje travm, ki jih prinaša zaslepljeno sovraštvo. Obmetavanje s krivdo in očitki nikamor ne vodi. »Koristi le tistim, ki sprave nočejo, ki se istovetijo z nerealnimi ideali lastne nedolžnosti in skozi takšno čustveno manipuliranje ohranjajo vpliv na somišljenike.« Gradimo mostove, ne zidov! v štirih besedah povzema Fonda.

Mala Lili je deklica, ki jo je mama samo za urico pustila samo, pa je medtem s svojim prijateljčkom obredla pol sveta. Najprej sta šla na ladjo. Kam sta šla potem? Bolje je, da kar sami prisluhnete. Na razburljivi poti sta srečala zelo zanimive ljudi, živali in naravne pojave, v igri so tudi pesmice. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstra: Andrej Semolič, Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Nino De Gleria Lili - Saša Mihelčič Fant - Marko Mandić Drugi igralci - Igor Samobor, Tanja Ribič, Petra Govc, Brane Zavšan, Gregor Bakovič, Jernej Šugman, Janja Majzelj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1995

Na kaj pomislite ob besedi murmur? Če se vam zdi, da bi lahko bila ime za kakšnega starodavnega prednika travniškega murna, ste resnici blizu in daleč hkrati. Ne gre za murenčka, toda zavod s tem imenom se strastno ukvarja z zvočnim raziskovanjem. Potuje iz kraja v kraj in lovi sinergijo med solo izvajalcem in prostorom. Nedavno so na kraškem robu in v njegovem zaledju zvenele harfe, ki jih boste lahko prvič slišali na radiu. Nanje je igral Samo Kutin, na različnih koncih in krajih pa so svoja dela v sozvočju s prostorom posneli že Boštjan Gombač, Žiga Golob, Alja Petric in drugi. Murmur pa ne mrmra le z glasbo, temveč pripoveduje tudi skozi literarno arheologijo in intelektualno recikliranje pisane besede. Skozi zbirko Lupus in fabula najširšemu občestvu predstavlja skrbno izbrane drobce bogate slovenske kulturne dediščine. Za vsem tem rudarjenjem po zgodovini, za arheološkimi izkopavanji in dolgimi urami terenskih snemanj tiči človek, ki ima poleg muzike, literature in grafičnega oblikovanja zelo rad tudi zaprašene arhive, stare magnetofonske trakove in druge nosilce pomembnih sporočil, ki, polni zakladov, čakajo hvaležnega najditelja. Jernej Babnik Romaniuk je nočni gost Nade Vodušek.

Na martinovo smo se pogovarjali z Jernejem Lubejem. Preživlja se kot samostojni somelje, pripravlja svetovanja in turistična vodenja z degustacijami (ali brez), svetuje in streže vina v gostinstvu predvsem pa pomaga ljudem, da bi bolje razumeli vina. Želi si, da bi si ljudje vzeli več časa ob srečanju z njimi, da bi si tekočino v kozarcu ogledali, jo povohali in da bi si med okušanjem vzeli čas. Ko je v času epidemije koronavirusa začasno izgubil voh in okus, je odkril nov način zaznave vina, z največjim organom, kožo. Kurja pol ali mravljinci po hrbtu so mu dali vedeti, da gre za dobro vino in ta nova obzorja zaznavanja vina še danes s pridom izkorišča.

Glasba je univerzalni jezik, ki na široko odpira tista vrata, ki jih včasih zapre razum, in podira obzidja okoli sveta, v katerem so izzivi vsakdana večji kot kdaj koli prej. Kako lahko glasba še prispeva k boljšemu jutri? O glasbi, glasbenem šolstvu, njenem pomenu za mlade nadobudneže, zadnjih poplavah, ravnateljevanju, družini in svoji življenjski poti, hobijih nam bo razkrival Jernej Marinšek, akademski glasbenik.

Jernej Ogrin je dietetik in eden največjih prehranskih vplivnežev na platformi Instagram - z razlogom! V svojih objavah vedno nastopa na praktičen in pragmatičen “no bullshit” način, dodana vrednost pa je njegov smisel za humor, ki tudi najbolj mukotrpna predavanja o mineralih in konzervansih spremeni v vrhunske, duhovite skeče. Jerneja sem izzval s svojega stališča dežurajočega zdravnika: ali se lahko nekdo, ki v službi biva 70 ur na teden, vseeno zdravo in uravnoteženo prehranjuje? Je skrb za zdravo prehranjevanje res tako preprosto, kot Jernej obljublja v svojih objavah? Kaj je poanta prehranskih dopolnil in katera so najbolj smiselna? Pogovor, ki ni namenjen le ljudem na dieti ampak tudi (ali predvsem) vsakemu, ki se je že kdaj zavestno opomnil, da za splošno zdravje in počutje nikakor ni vseeno katera živila se na dnevni bazi znajdejo na našem krožniku - v službi, na dopustu ali doma. Jerneja lahko spremljaš na Instagramu (@jernejogrin), njegove programe pa najdeš na https://zadnjadieta.si/ V pogovoru omenjava 16. epizodo podkasta Umetnost Lenarjenja, v kateri je gostoval Matjaž Zupančič: https://spotifyanchor-web.app.link/e/fK4SRG46pEb Jernej omeni knjige: Is Butter a Carb? (Saunt & West), Three Body Problem (Liu Cixin). Podkast epizoda je nastala v sodelovanju z Varuhom zdravja, Vzajemno: https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje/program-varuh-zdravja

Višina življenjskega standarda se po različnih delih sveta razlikuje. Zakaj imajo nekate države višji življenjski standard kot druge? Zakaj so nekatere države bogatejše ko druge? Zakaj države globalnega severa praviloma uživajo višjo kakovost življenja kot države globalnega juga?Kakovost življenja in in višina življenjskih standardov v marsičem pogojujejo objektivni kazalniki. V večinskem delu pa so odvisni od predanosti možnih in robustnim institucijam pravne in demokratične države, ki ne dovoljujejo spreminjanje pravil igre z danes na jutri zgolj v korist peščice vladajočih.Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Detektivski roman kultnega avtorja vesoljske grozeAmeriški pisatelj Howard Philips Lovecraft velja za kultnega, čeprav resda zelo specifičnega avtorja. V svojih delih, večinoma kratkih zgodbah, je ustvaril značilno vesolje groze in z njim navdihnil številne druge ustvarjalce, tako literarne kot filmske. Verjetno najbolj slavna med njegovimi zgodbami je Chtulujem klic.Primer Charlesa Dexterja Warda, ki je izšel leta 1927, je njegov edini roman in precej izstopa iz osnovnih parametrov Lovecraftovega sveta. Čeprav je element grozljivega že od začetka tik pod površino, to vendarle bolj detektivka kot grozljivka, meni prevajalec romana Jernej Županič.

In this episode, join our host Marcel as he delves deeper into his conversation with Dr. Jernej Ule, Centre Director at the UK Dementia Research Institute at King's College London as well as group leader at the Francis Crick Institute London and at the University of Ljubljana. They further discuss Dr. Ule's research on RNA-protein interactions in the cell and how this relates to development and disease. Dr. Ule also shares how he coordinates three labs across two countries and how this allows him to pursue his diverse research interests, bridging experimental and computational work.   To find out more about Dr. Jernej Ule's work check out: https://www.ulelab.info/ Ule lab Twitter: @ule_lab Remember to follow us on: Twitter: https://twitter.com/MPPhdnetPodcast Instagram: https://www.instagram.com/offspringmagazine_thepodcast LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/offspring-magazine-the-podcast YouTube: https://youtube.com/c/MaxPlanckPhDnet For feedback, comments, or suggestions, reach out to us at offspring.podcasts@phdnet.mpg.de.  Check out our Offspring Blog for more content: https://www.phdnet.mpg.de/outreach/offspring-blog Intro & Outro music composed by Srinath Ramkumar: https://twitter.com/srinathramkumar Pre-Intro jingle composed by Gustavo Carrizo: https://www.instagram.com/carrizo.gus See you soon!

In this episode, join our host Marcel as he speaks with Dr. Jernej Ule, Centre Director at the UK Dementia Research Institute at King's College London as well as group leader at the Francis Crick Institute London and at the University of Ljubljana. They discuss Dr. Ule's personal journey in science - including a brotherly collaboration early in his career - and how he got interested in studying RNA networks in the brain.  Dr. Ule and Marcel discuss CLIP, a method to characterise RNA-protein interactions, and how this relates to the study of evolution, development and disease. Interestingly, the non-coding regions of RNAs, called introns, seem to play a critical role in these interactions, creating a “field of potentiality in our genome” as Dr. Ule describes it. To find out more information about Dr. Jernej Ule check out: https://www.ulelab.info/ Ule lab Twitter: @ule_lab Remember to follow us on: Twitter: https://twitter.com/MPPhdnetPodcast Instagram: https://www.instagram.com/offspringmagazine_thepodcast LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/offspring-magazine-the-podcast YouTube: https://youtube.com/c/MaxPlanckPhDnet For feedback, comments, or suggestions, reach out to us at offspring.podcasts@phdnet.mpg.de.  Check out our Offspring Blog for more content: https://www.phdnet.mpg.de/outreach/offspring-blog Intro & Outro music composed by Srinath Ramkumar: https://twitter.com/srinathramkumar Pre-Intro jingle composed by Gustavo Carrizo: https://www.instagram.com/carrizo.gus See you soon!

Ime tedna je Jernej Ajd, profesor slovenščine na Prvi gimnaziji Maribor, ki je svojim dijakom pred začetkom splošne mature in pisanjem eseja iz materinščine poslal spodbudno pismo. V njem jim je zaželel veliko uspeha in sporočil, da jih ceni in spoštuje ne na podlagi šolskega uspeha, temveč vse skupaj in vsakega posebej predvsem na osebnostni ravni.Kandidata sta bila še: Želimir Božič, zobozdravnik in humanitarec, ki v postojnski zobozdravstveni ambulanti že šest let brezplačno pomaga ljudem v socialni stiski. V tem času je opravil 650 pregledov, težave z zobmi odpravil pri več kot 200 osebah in s tem marsikomu ne le olajšal bolečine, temveč tudi pripomogel pri lažjemu vključevanju v družbo. Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer so po 30 letih prizadevanj uspeli z uveljavitvijo novega pravilnika o poklicnih boleznih. Z odkrivanjem in registracijo poklicnih bolezni se bodo izboljšali delovni pogoji zaposlenih, ustrezno poskrbelo za tiste, ki so že zboleli, dolgoročno pa preprečilo nastanek novih bolezni. (Pošljite SMS s ključno besedo VAL2 na 1919)     

V Doživetjih narave smo vstopili v literarni svet furlanskega alpinista, pisatelja in kiparja v lesu, ki živi in deluje v alpski dolini Vajont. Mauro Corona je preplezal več kot tristo prvenstvenih smeri v Dolomitih in kot eden uspešnejših italijanskih sodobnih pisateljev objavil več kot trideset knjižnih del. Naš gost je bil prevajalec in filozof Jernej Šček, ki se je z njim tudi osebno srečal.

V Doživetjih narave smo vstopili v literarni svet furlanskega alpinista, pisatelja in kiparja v lesu, ki živi in deluje v alpski dolini Vajont. Mauro Corona je preplezal več kot tristo prvenstvenih smeri v Dolomitih in kot eden uspešnejših italijanskih sodobnih pisateljev objavil več kot trideset knjižnih del. Naš gost je bil prevajalec in filozof Jernej Šček, ki se je z njim tudi osebno srečal.

EPIZODA 76Danes z nami Jernej Ogrin. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS 00:00:00 - INTRO00:00:10 - PREDSTAVITEV GOSTA00:00:41 - NAJBOLJ MID MESTO NA OBALI00:01:52 - CHLANI ŠKATLA VPRAŠANJ00:02:11 - KATERO SUPER MOČ BI IZBRAL00:05:41 - JURETOV TEDEN00:06:19 - JERNEJEV TEDEN00:06:50 - HLADEN TUŠ00:09:34 - MATEJEV TEDEN00:10:43 - MATEJEVA IZKUŠNJA NA ŽURU00:13:56 - DELO NA KMETIJI00:14:54 - ŠPORTANJE00:16:30 - PREHRANA00:17:42 - ZADNJA DIETA V ŽIVLJENJU00:19:14 - FITNES00:21:05 - STEROIDI00:22:42 - POSTAVA NA NARAVNI NAČIN00:23:49 - MOTIVACIJA00:27:59 - ŠTETJE KALORIJ00:30:16 - AMATERJI00:31:06 - KAKO NAREDITI HRANO OKUSNO00:32:38 - IZLOČANJE HRANE00:34:18 - MEAL PREPPING 00:37:43 - SUPLEMENTIRANJE00:40:43 - PREDOZIRANJE00:42:49 - MAGIČNA KREMA IZ PIJAVK00:46:12 - CUZANJE PIJAVK00:47:09 - PARFUMI00:53:15 - MIKSANJE PARFUMOV00:56:55 - TELESNI VONJ00:57:50 - ALKOHOL01:01:15 - VPRAŠANJA ZA MATEJA IN JURETA01:02:18 - VPRAŠANJA01:19:28 - ZAKLJUČEK01:20:05 - OUTROSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

This episode is about how to fly. Ski fly, that is. The sports of ski jumping and ski flying are hugely popular in Slovenia and throughout mountainous Europe, but not as well-known elsewhere. To learn more about this dramatic sport, Dr. Noah Charney spoke to Olympian Jernej Damjan. Jernej was a bronze medalist at the 2005 World Ski Championships and represented Slovenia over a career that spanned more than a decade, including four Olympic appearances. He is now a color commentator for Eurosport as well as a man active in the business and administration worlds, helping fellow athletes and his sport to develop.The closest that a human can get to flying without any protective devices, like parachutes or gliders, is probably ski jumping or, when said human launches him or herself from an even greater height, ski flying. The joke is that ski jumping is “falling with style” but there's so much more to it. And Jernej Damjan explains it in detail.There's no better place to enjoy ski jumping than at Planica in Slovenia. First established in 1930, this is a cathedral for the sport, the first place on Earth to introduce a higher hill, completed in 1934, which gave rise to ski flying. The first ever ski jump of over 100 meters (330 feet) was made here in 1936. Ski jumping is the term for the lower hills, while ski flying is for the big ones, those that enable jumps that are up to 66% longer than in ski jumping hills. Every March, the main tournament at Planica draws tens of thousands. It's an informal national holiday in Slovenia, and has been called the Super Bowl of winter sports.The best way to experience ski flying is to come to Slovenia yourself, and visit Planica. Planica is fascinating during the winter season, of course, and at its best when there's a competition in progress, but it is also lovely in the summer, where you can enjoy a museum and climb to the top of the hill and imagine what it's like to stand before tens of thousands of cheering fans, and prepare for takeoff.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Nova sezona prinaša zgodbe, ki v ospredje postavljajo trajnost.Prvi gost je Jernej Česen iz podjetja Outfit 7. Eno vodilnih podjetij na področju iger ima več kot 400 zaposlenih z vsega sveta. Z gostom o tem, kako se je podjetje spremenilo, kako skušajo poskrbeti, da ne pride do izgorelosti in kaj je zanj največji izziv pri vodenju. "Pomemben vidik trajnosti, ki je pogosto spregledan, je način ravnanja z ljudmi pri delu." dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani  

V epizodi #95 je bil moj gost Jernej Ogrin, najbolj znan nutricionist v Sloveniji, magister inženir prehrane in prehranski svetovalec. Najdete ga na instagramu: https://www.instagram.com/jernejogrin V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Aktualnost prehrambene piramide Kakovost hrane danes in kaj je optimalna dieta Zasvojenost s hrano Miselni eksperiment s sladkorjem Vpliv sladkorja na inzulin “Fasting” in količina obrokov na dan Ekstremi v prehrani: veganstvo, keto, LCHF, karnivor dieta Meso in gensko spremenjeni organizmi (GSO) Soja Najslabši možen obrok, ki ga lahko poješ Kalorični vnos in štetje kalorij Prehranski dodatki Sadje, eko in bio izdelki Vprašanje prejšnjega gosta ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Inštitut za novejšo zgodovino že leta izdaja prepoznavno zbirko Razpoznavanja – pred kratkim je tako kot 49. knjigo predstavil znanstveno monografijo o vsakdanjem življenju prebivalstva na Bovškem med veliko vojno z nekoliko literarnim naslovom »Srce se mi trga od žalosti.« Več o monografiji, njenem naslovu, zasnovi in tudi o svojem starem očetu pove njen avtor magister Jernej Komac (1988), arhivist v Arhivu Republike Slovenije in glavni urednik strokovne revije Arhivi, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Zadnji tedni kažejo, da bodo letošnjo leto znova zaznamovali protesti zaradi vse težjih razmer v slovenski družbi. Medtem ko se elite zbirajo v Planici, se je ljudstvo začelo zbirati na trgu Republike v Ljubljani. Le kako se ne bi? Sedanjost in prihodnost v slovenski družbi je negotova. Umazana povezanost, nepotizem, klientalizem in vseprisotni konflikti interesov zavirajo človeški razvoj v slovenski družbi. Ne le ga, da zavirajo, temveč slovensko družbo potiskajo navzdol. Namesto blaginje za vse, imamo vse bolj privilegije za peščico.Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Zadnji tedni kažejo, da bodo letošnjo leto znova zaznamovali protesti zaradi vse težjih razmer v slovenski družbi. Medtem ko se elite zbirajo v Planici, se je ljudstvo začelo zbirati na trgu Republike v Ljubljani. Le kako se ne bi? Sedanjost in prihodnost v slovenski družbi je negotova. Umazana povezanost, nepotizem, klientalizem in vseprisotni konflikti interesov zavirajo človeški razvoj v slovenski družbi. Ne le ga, da zavirajo, temveč slovensko družbo potiskajo navzdol. Namesto blaginje za vse, imamo vse bolj privilegije za peščico.Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Urška in Jernej sta se po sedmih letih bivanja na Britanskem otočju resneje lotila uresničitve dolgoletnih sanj o tem, da bi prodrla na glasbeni trg ter se preživljala s pisanjem in izvajanjem glasbe. Jerry (na Irskem sta namreč znana pod umetniškima imenoma Jerry in Elza Miles) je lani začel nizati nastope po tamkajšnjih pubih, na odru pa sta se pridružila tudi Vladu Kreslinu na enem njegovih koncertov v Dublinu. Pravita, da je Irska odlična lokacija za glasbenike ravno zato, ker ponuja ogromno priložnosti za nastopanje. Kar v Sloveniji manjka, je to, da imaš priložnost nastopiti vsaj enkrat na teden ali nekajkrat na mesec. Tako si pridobiš izkušnje in še plačilo zraven, da si lahko pokriješ stroške za glasbila in vso opremo. Jernej Šorn V oddaji preverjamo tudi, kako kot starša dveh majhnih otrok svoja prizadevanja za uresničitev kariernih ciljev usklajujeta z realnimi vsakdanjimi potrebami. Usklajevanje vzgoje in glasbene kariere je malo težje, ker tu nimava babic in stricev. Nekaj časa sva imela varuške, ki so živele pri naju doma. Ampak s tem je bilo več stresa kot koristi. Jernej Šorn

Z Jernejem Turnškom o fitoplanktonu, življenju in kavi. #MetaPHoDcast   Jernej Turnšek je doktoriral na Univerzi Harvard, trenutno pa je podoktorski raziskovalec na Oddelku...

Včasih si človek zaželi čajanke, take taprave, s skodelicami iz porcelana in fajn pr’jateljni! In kaj je boljši razlog za čajanko kot zadnje (za enkrat) gostovanje kolega Skečoholika Jerneja Celeca v tem podkastu? Tako, da sta si Aleš in Jernej lepo pripravila na mizico čaj in piškote, Sašo pa ju je vprašal: “Kdo ali kaj […]

Z obiskom Jerneja Celca je krog Skečoholikov v podkastu “A res, tega ne veš?” sklenjen. Kaj trenutno počne, kako je preživel 2020 in še nekaj sočnih podrobnosti izveste v poslušanju. Izveste pa tudi odgovor na vprašanje:” Kdo ali kaj je špinaker?” Če slučajno, podobno kot Jernej in Sašo, ne veste. Slučajno. Klikneš, poslušaš, izveš. Ti […]