Podcasts about sveto

V oddaji ste lahko prisluhnili p. Petru Lavrihu, ki se je v Jeruzalemu udeležil letnega srečanja komisarjev za Sveto deželo. Med drugim so govorili o romarskih programih. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentu o monogamiji.

Bliža se prvo papeževo potovanje v tujino.Nigerija, veliki imam Al-Azharja obsoja ugrabitve v katoliški šoli.Komisarji za Sveto deželo o programih romanj.Referendum o asistiranem samomoru odmeva tudi v tujini.

V pričakovanju Tedna karitas 2025.Papež Leon je obiskal Assisi in italijanske škofe.Libanon v pričakovanju papeževega obiska.Srečanje komisarjev za Sveto deželo v Jeruzalemu.

Piše Andraž Stevanovski, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Nika Prusnik Kardum se v zbirki Ob reki mmmm bliža tistemu, kar so v teoriji jezika iskali poststrukturalisti – odprtosti pomena in gibljivosti subjekta. V njeni liriki je ta dinamični subjekt izjavljanja močno prisoten. Julia Kristeva je v Revoluciji pesniškega jezika opredelila subjekt v procesu, na točki, ko se iz razpoke rojeva pomen, ki hkrati razpada in se vzpostavlja. S predjezikovnim – z impulzi, zvočnostjo, ritmi in afekti, ki se pojavijo pred artikuliranim govorom – pesnica seka tisto, kar je Lacan označil za simbolno, in odpira prostor, kjer pomen še ni vklenjen v besedo. To zaznavajo tudi avtorji spremnih besed: Miklavž Komelj piše, da se »zbirka glasi«, saj da »pravi nosilec teh verzov ni papir, ampak glas, njen magični glas, ki prihaja tako globoko iz telesa«. Milan Dekleva je spremno besedo naslovil Liturgija dihanja v divjini sveta, Boris A. Novak pa piše, da »je bilo [ob uglasbitvi pesmi] mogoče slišati vsak zven in pomen, besedo, zlog,« ter nadaljuje: »in vsi smo čutili, da posluša tudi Prva Duša, skriti Bog …« Zbirko Ob reki mmmm sestavlja sedemnajst pesmi. V njih je veliko medmetov in glasov – v pesmi Sinjebradec sta to denimo dve kitici A-jev. Zbirka se odpira skozi mistiko in ezoteriko, kar najlepše prikaže mantrično ponavljanje v pesmi Zora/Volkovi: »Volkovi, volkovi, / tečem z volkovi. / Volkovi, volkovi, sanjam z volkovi. / Volkovi, volkovi, / plešem z volkovi. / Volkovi, volkovi / igram se z volkovi. / Volkovi, volkovi, / novi rodovi. / Volkovi, volkovi./ čas je za – auuuuuuu.« Zbirka je močno povezana z Naravo: v njej se pojavljajo sintagme, kot so »pradavna moč«, »pradavno srce«, »z naravo smo vsi sestre in brati«, v pesmi Zimska pa se lirska subjektinja z Naravo popolnoma izenači: »Nimam veliko, imam pa vse. / Vsa polja so moja, reke in gozdovi, / puščave in morja, zasneženi vrhovi.« Čeprav je naravna govorica ena izmed najbolj avtentičnih potez zbirke, se mestoma ponavlja v podobnih vzorcih, kar rahlo oslabi učinek presenečenja. Vzpostavi tudi odnos z Bogom, vendar v čezteološkem smislu. V pesmi Biblijo berem pride do sklepa, s katerim povzame duhovno jedro zbirke: »Bog ni ideja, Bog je občutek, odnos.« To povezavo – med mistiko, vero in naravo – lahko razume le nekdo, ki je z naravo povezan in je hkrati Narava sama. Tega svojega položaja večnosti in naravne pravilnosti se lirska subjektinja zaveda; v pesmi Molitev k temi pravi: »grem, kadar bi morala ostati, in ostanem, kadar bi morala iti.« Kljub izenačenju z Naravo in odnosu, ko je z Bogom že kar na ti, v lirski subjektinji ni napuha, temveč ponižnost. V pesmi Molitev domov pravi: »Ponižna sem pred tvojo veličino, / ponižna sem pred nevidnim / micelijem, ki ga ustvarjaš.« A kako ne bi bila ponižna, če se je, kot piše v uvodni pesmi, z umiranjem že rokovala. S tem pooseblja zavest o minljivosti, ki jo sodobni kapitalistični svet pogosto izgublja. Le Narava lahko ne glede na vse ostaja prvinska, svoja. V pesmi Zora/Volkovi se tega zaveda in pravi: »Hoteli so me pridobiti, / spreminjati, vzgojiti. / Ne, ni šlo, ni šlo, ni šlo, ni šlo.« Nika Prusnik Kardum mojstrsko uporablja ponavljanje in ustvarja organsko polisemijo: enake besede v različnih kontekstih pri njej pridobivajo nove pomene, kar je v poeziji, nasičeni z istimi izrazi, redko. Na primer: »Bele breze nam rožljajo, / bele čaplje se smehljajo, / bele gore, beli breg, / bele planike, belo sonce.« Lirska subjektinja očitno občuti svojo predjezikovnost, ki je po Kristevi materinska. Tako v pesmi Sinjebradec poje iz maternice, ob tem pa mesto vstane od mrtvih. Ona ni le pevka pesmi, je subjekt, ki razpada in se vzpostavlja; ali, kot pravi v pesmi, ni pevka te pesmi – je pesem, ki jo pojo. V nekaterih pesmih se zdi, da lirska subjektinja nadaljuje miselni lok, ki ga je odprl Kosovel v pesmi Kons 5 – eksistenci v gnoju in esenci v zlatu – dodaja še tretje, Sveto, Duhovno v Bogu. Pesem Belo, rdeče, črno namreč konča takole: »brez gnoja ni zlata / brez gnoja ni Boga.« Lirska subjektinja je morda ob uvodnih besedah prve pesmi ena izmed žensk, katerih intuitivno, svobodno naravo duši sodobna kultura. A skozi zbirko sprejema lastno senco, sledi intuiciji, se ritualno povezuje z Naravo, ustvarja in zaupa življenjskemu ciklu in se tako ob koncu zbirke izkristalizira kot ženska, ki teče z volkovi. Zbirka Nika Prusnik Kardum Ob reki mmmm je izjemno subtilna, čuteča in prav ničejansko prikimava svoj sveti DA dobremu in zlemu: »To noč sem si obljubila, da bom vse ljubila – / kar je bilo, kar je in kar bo. / Nihče ni kriv za rane sveta, naj jaz bom ta, / kjer te rane se končajo.« Zbirka je zasnovana kot zvočna in telesna izkušnja, ki bralca ne nagovarja neposredno, temveč ga vabi k poslušanju in ponovnemu branju. Kljub temu pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti: včasih so verzi neenakomerno dolgi, kar z vidika berljivosti mestoma zmoti tok branja. Zaslužila bi tudi nekoliko boljšo lekturo, saj branje motijo manjše zatipkanine in slovnične pomanjkljivosti. Poenostavitev jezika je ponekod tvegana, npr. verz »Nimam veliko, imam pa vse,« je sprav močan, a v literarnem kontekstu lahko hitro zdrsne iz poetike v geslo. Zbirka se bere tekoče, a občasno ji rahlo zmanjka napetosti, kontrasta in suspenza. Poetika notranjega miru namreč ponekod preglasi konflikt, iz katerega bi lahko vzniknila močnejša napetost. Kljub temu pa zbirka prinaša svežino, saj se iz nje oglasi glas, ki je tako utelešen, da se vrača k naturni oralnosti. Uvaja naravo, ki ni več metafora notranjosti, ampak sogovornica. Pesem, podobno kot pri Zajcu ali Strniši, znova prevzema ritualno funkcijo, ki jo Nika Prusnik Kardum udejanja kot obred stika med Človekom, Duhovnostjo in Naravo. Zbirka Ob reki mmmm je tako močna, kot je ranljiva. Morda ni popolna, je pa ena izmed tistih, ki so žive.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.

Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Aže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Aže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Pepi Lebreht; petje je vodil Jure Ferletič, orgle Ana Kresal.

Sveto mašo je daroval p. Pepi Lebreht; petje je vodil Jure Ferletič, orgle Ana Kresal.

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, za orglami je bil Matej Podstenšek.

Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, za orglami je bil Matej Podstenšek.

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Svetopisemska družba Slovenije je pred kratkim izdala knjigo Družinsko Sveto pismo – 100 korakov, ki prinaša svež in ustvarjalen pristop k branju Svetega pisma v družini. Spodbuja tudi k razmišljanju, pogovorom in različnim aktivnostim, ki povezujejo svetopisemske zgodbe z današnjim življenjem. Kako lahko takšna knjiga obogati družinsko branje in zakaj je posebej primerna tudi in sploh za današnji čas? Naša gosta sta bila Bena Briški iz Svetopisemske družbe Slovenije in Matjaž Črnivec, njen generalni tajnik.

Sveto mašo je daroval dr. Vinko Potočnik; orgle Matej Podstenšek.

Sveto mašo je daroval dr. Vinko Potočnik; orgle Matej Podstenšek.

Sveto mašo je daroval prof. Vinko Potočnik; orgle Mirjam Strlič.

Sveto mašo je daroval prof. Vinko Potočnik; orgle Mirjam Strlič.

Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.

Na Slovenski pristavi pri Clevelandu se tudi to poletje srečujejo rojaki in redno potekajo različni pikniki in praznovanja. V nedeljo je bil piknik župnije Sveti Vid. Začel se je z opoldansko sveto mašo - v župnijski cerkvi je tako bila le jutranja ob devetih. Po maši je bilo kosilo, pod pokroviteljstvom Oltarnega društva je potekala prodaja krofov in peciva, ki ga spekle gospodinje. Organizirali so igre za otroke, igre na srečo in žrebanje košaric. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo in ples, zvečer je bil še župnijski srečelov. To nedeljo bo na Slovenski pristavi piknik Misijonske znamkarske akcije. Sveto mašo bo daroval John Kumše. Piknik upokojencev Slovenske pristave bo 3. avgusta, teden dni kasneje pa še piknik Primorskega kluba.

Na Slovenski pristavi pri Clevelandu se tudi to poletje srečujejo rojaki in redno potekajo različni pikniki in praznovanja. V nedeljo je bil piknik župnije Sveti Vid. Začel se je z opoldansko sveto mašo - v župnijski cerkvi je tako bila le jutranja ob devetih. Po maši je bilo kosilo, pod pokroviteljstvom Oltarnega društva je potekala prodaja krofov in peciva, ki ga spekle gospodinje. Organizirali so igre za otroke, igre na srečo in žrebanje košaric. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo in ples, zvečer je bil še župnijski srečelov. To nedeljo bo na Slovenski pristavi piknik Misijonske znamkarske akcije. Sveto mašo bo daroval John Kumše. Piknik upokojencev Slovenske pristave bo 3. avgusta, teden dni kasneje pa še piknik Primorskega kluba.

V svetem letu se oziramo v zgodovino romanj in spoznali smo, da je romanje na svete kraje navzoče že zelo dolgo. Več vidikov zakaj romamo, nam je predstavil brat Jan Dominik Bogataj. Z romarico Egerijo pa smo se podali tudi v Sveto deželo.

V svetem letu se oziramo v zgodovino romanj in spoznali smo, da je romanje na svete kraje navzoče že zelo dolgo. Več vidikov zakaj romamo, nam je predstavil brat Jan Dominik Bogataj. Z romarico Egerijo pa smo se podali tudi v Sveto deželo.

Binkoštni verniki v ospredje verovanja postavljajo oseben odnos z Bogom in Sveto pismo. Pred kratkim so v Binkoštni cerkvi Murska Sobota, kjer verniki pravijo, da doživljajo nedeljska bogoslužja, ki so vsakokrat drugačna, toda vedno glasna in vesela, pripravili duhovni konec tedna z naslovom Začni živeti. Kako živa je danes vera in kako nagovori tak vikend? Pred mikrofon smo povabili dva pastorja.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Sveto leto je nekakšno rodovitno naročje iz katerega prihajajo navdihi in pobude, da bi Božja luč upanja posijala v vsa področja našega življenja. Eno od teh področij je tudi naša sakralna dediščina, arhitekturno, slikarsko in kiparsko bogastvo naših cerkva, po katerem želi Bog v jeziku lepote spregovoriti tudi današnjemu človeku. O tem sta na praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi spregovorila sociolog in soustvarjalec svetoletne pobude Lepota starih cerkva dr. Igor Bahovec ter umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko.

»Dejal jim je: Dajte jim vi jesti.« (Lk 9,13a)Duhovni nagovor je pripravil nadškof Marjan Turnšek.

»Dejal jim je: Dajte jim vi jesti.« (Lk 9,13a)Duhovni nagovor je pripravil nadškof Marjan Turnšek.

Sveto leto je nekakšno rodovitno naročje iz katerega prihajajo navdihi in pobude, da bi Božja luč upanja posijala v vsa področja našega življenja. Eno od teh področij je tudi naša sakralna dediščina, arhitekturno, slikarsko in kiparsko bogastvo naših cerkva, po katerem želi Bog v jeziku lepote spregovoriti tudi današnjemu človeku. O tem sta na praznik sv. Rešnjega Telesa in krvi spregovorila sociolog in soustvarjalec svetoletne pobude Lepota starih cerkva dr. Igor Bahovec ter umetnostna zgodovinarka mag. Mojca Jenko.

Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Štiri dni po tragičnem incidentu, kot je ruski predsednik Vladimir Putin v opravičilu azerbajdžanskemu kolegu Ilhamu Alijevu označil strmoglavljenje letala, v katerem je umrlo 38 ljudi, o hudi letalski nesreči poročajo iz Južne Koreje. Bojijo se, da so umrli skoraj vsi od 181-ih ljudi na krovu potniškega letala. Druge teme: - Na Hrvaškem prav zdaj odpirajo volišča za predsedniške volitve. - V ožjem izboru tednika Economist za državo leta od evropskih le Poljska. - Sveto leto, ki ga katoličani praznujejo vsakih 25 let, bodo slovesno odprli tudi slovenski škofje.