Podcasts about sveto

V nevihtni noči se ob vznožju Dinare pojavi skrivnostna tujka v črnini. V rokah nosi le Sveto pismo in majhno culico s kostmi – posmrtnimi ostanki svojega moža Marka, ki je umrl v požaru v daljnem Čilu. Vdova Teresa, ki jo je karizmatično upodobila Manuela Martelli, je prepotovala pol sveta, da bi moža pokopala v domači zemlji. Toda v odmaknjeni pastirski skupnosti naleti na svet, katerega jezika, običajev in pravil ne pozna. Prva jo sprejme Markova sestra Milena, ki med poletno pašo sama skrbi za domačijo. Kljub jezikovni in kulturni pregradi se med ženskama splete tesna vez. S kretnjami in ilustracijami iz Teresinega molitvenika si ustvarita svoj način sporazumevanja. Milena, ki jo družina zmerja z Mutavo in jo obravnava kot breme, v tujki prvič najde nekoga, ki jo zares posluša. »Kot da si padla z neba, da ne bom sama,« pravi z otroškim navdušenjem. Njuno zavezništvo načne prihod Mileninega brata Nikole, nasilnega in oblastnega mladeniča, ki se želi s poroko s Tereso polastiti zemlje, ki naj bi jo podedovala po pokojnem možu. Hrvaška režiserka in scenaristka Hana Jušić tako postopoma razgrinja osrednji zaplet filma. Milenino navdušenje nad prihodom svakinje ni naključno: neusmiljeno pastirsko okolje visoko v gorah na začetku 20. stoletja je do žensk še posebno neprizanesljivo. To spoznanje se stopnjuje z vsakim novim trkom s togim patriarhalnim redom, ki se še izraziteje razkrije po Teresinem prihodu na vrh planine. Tam sreča Markovega starejšega brata Ilijo, molčečega vodjo klana, ki mu drugi pastirji čedalje manj zaupajo. Teresin prihod sproži val sumničenja. Pastirji dvomijo, da je res Markova vdova, sprašujejo se, zakaj z možem nista imela otrok, in ugibajo o njenih resničnih namenih. Ker nenehno moli v španščini, ji pripisujejo »čudne besede« in zlovešče namene. Govorijo, da ima »lažnive oči«, da je »črni vrag«, celo čarovnica, ki bo nad njihovo čredo priklicala volkove. Čeprav so tudi gledalci sprva nekoliko nezaupljivi do nje – režiserka namreč o njej razkrije zelo malo, hkrati pa jo vztrajno postavlja v središče in z njeno tiho navzočnostjo oblikuje ritem pripovedi – se postopoma izkaže, da film ne pripoveduje o nevarnosti od zunaj, temveč o nasilju in strahovih, ki jih ustvarja skupnost sama. Čilenka Teresa na okolico brez dvoma učinkuje. Medtem ko se Milena, ki jo je prepričljivo utelesila Ana Marija Veselčić, obsedeno naveže nanjo in v njej najde oporo za upor proti vsiljenim pravilom, se najbolj kompleksna dinamika razvije med Tereso in Ilijo. Režiserka spretno spodmika gledalčeva pričakovanja in dosledno zavrača moški pogled, ki bi njun odnos skrčil na romantično razmerje. Med njima se razvijeta razumevanje in naklonjenost, ki se sprva zdita utemeljena predvsem v veri, vendar ju kmalu prežame potlačeno hrepenenje. Prav Iliji, ki ga občuteno odigra Filip Đurić, se Teresa v vrhuncu filma edinemu razodene in mu razkrije svojo preteklost, četudi v maternem jeziku z dodatkom zelo skromnega hrvaškega besedišča. Režiserka se pri tem izogne konvencionalnim retrospektivam in namesto pogleda v preteklost izbere skoraj gledališko rešitev: kamera kroži okoli nastopajočih, medtem ko se Teresini spomini sprožajo v istem prostoru, svetlobni snopi pa osvetljujejo prelomne trenutke njenega življenja. Premišljeno filmsko formo dopolnjujejo veličastne panorame kamnite pokrajine in doneča elektronska glasba, ki poudarjajo enega osrednjih motivov filma – človekovo majhnost pred naravo in bogom. Ko skupnost Tereso označi za grožnjo, film začne prepletati vero in vraževerje, versko dogmo in magično mišljenje, demonizacija tujke pa postane ključni mehanizem ohranjanja obstoječega reda. Film Bog ne bo pomagal združuje zgodovinsko dramo, folklorno srhljivko in mračni neovestern v vizualno osupljivo in tematsko izjemno konsistentno celoto. Pokaže, kako skupnost svoje strahove projicira na tiste, ki vzbujajo pozornost, predvsem pa, kako hitro patriarhalni svet žensko avtonomijo razglasi za greh. Zato Milenine besede Teresi: »Ti nisi grešnica, ti si ženska« ne učinkujejo le kot emancipatorna izjava, temveč kot obsodba družbe, ki še vedno ne zna ločiti med obema pojmoma. Piše: Iva Katušin Bere: Ajda Sokler

Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, petje je vodila Pija Trontelj, orgle Ana Žižek.

Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle Matjaž Barbo.

Državni zbor potrdil novo ureditev ministrstev: Koalicija vidi racionalizacijo, v opoziciji kritični do združevanja nekaterih resorjev.Dela na primorski avtocesti so se, po zahtevi ministra Vrtovca, začela izvajati tudi ponoči.Bo domnevno sporna izgradnja poslovne stavbe Darsa odnesla predsednika uprave Ribiča?Zunanji minister Kajzer kot zadnji prevzel posle od predhodnice Fajonove.Papež prispel v Barcelono, sinoči katoličane v Madridu povabil, naj bodo kot odprto Sveto pismo.Tožilstvo s kazensko ovadbo nad nekdanjega direktorja policije Jušića.Pri Vrsarju strmoglavilo manjše potniško letalo z dvema Slovencema, ki sta lažje poškodovana.ŠPORT: Slovenske nogometašice drevi v Stožicah z Nemčijo za konec rednega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo.VREME: Zvečer in ponoči bo pretežno oblačno, predvsem na severu države bodo krajevne padavine, sprva tudi nevihte. Jutri bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo posamezne plohe in nevihte. Toplo bo, s temperaturami do 29 °C.

Sveto mašo smo prenašali iz kapelice sv. bratov Cirila in Metoda iz Doma oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na Okroglem pri Kranju. Maševal je p. Janez Poljanšek, pri maši so sodelovali slepi in slabovidni, pela pa je skupina Šestinka.

To soboto bo velik praznik za Beneško Slovenijo. Deset otrok, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, bo imelo prvo sveto obhajilo, in sicer pri redni nedeljski sveti maši v župnijski cerkvi v Špetru. Evharistijo bodo darovali: p. Pavel Cocco, župnik Alexandre Fontaine in Giovanni Driussi. Ob spremljavi Davida Clodiga na orgle bo pel zbor vernikov, ki ob sobotah hodijo k sveti maši po slovensko. Otroci in njihovi starši bodo poskrbeli za berila in prošnje. Na prvo sveto obhajilo je otroke pripravila katehetinja Anita Bergnach s pomočjo Susanne Scuderin, piše petnajstdnevnik Dom. Dvojezični verouk oziroma katekizem se je začel jeseni leta 2017. Prva skupina otrok je bila pri prvem svetem obhajilu leta 2020 na Tarčmunu, v letih 2021, 2022 in 2024 pa v Špetru. Potekal je s podporo in pomočjo msgr. Marina Qualizze in Boža Zuanelle. Slednji je kot tarčmunski in sovodenjski župnik imel pod okriljem dvojezični katekizem v špeterskem pastoralnim sodelovanju. Po smrti zadnjih dveh beneškoslovenskih duhovnikov, je skrb za to prevzel sam špeterski župnik Fontaine.

Rojaki v Clevelandu bodo danes imeli pobožnost v čast Mariji Pomagaj z Brezij, zavetnici Slovenije in Slovencev po svetu, in sicer v svetišču Lurške Matere Božje v Euclidu. To bo vsakoletna majska pobožnost v čast Pomočnici kristjanov. Začela se bo z molitvijo rožnega venca, nadaljevala s sveto mašo, petimi litanijami Matere Božje in blagoslovom. Marijo bodo prosili za varstvo ameriške slovenske skupnosti in za slovenski narod. V nedeljo pa se bo na Slovenski Pristavi pri Clevelandu začela letošnja poletna sezona. Sveto mašo ob 12.30 bo daroval Janez Retar. Sledilo bo kosilo ter glasba za ples in zabavo. To nedeljo bo v župniji Svetega Vida tudi zaključek šolskega leta slovenske šole. Po maši bo kratek program in nato srečanje v župnijski dvorani. Pred ponedeljkovim ameriškim spominskim dnem, ko se bodo spomnili mož in žena, ki so dali svoje življenje za svobodo, bo župnik Janez Retar že v nedeljo na pokopališču Vernih duš molil za vse padle v vojnah in za vse pokojne farane.

Sveto mašo je daroval p. Tadej Inglič, orgle Marjeta Anderle.

Sveto mašo je daroval p. Tadej Inglič, orgle Marjeta Anderle.

Jutri bo prvi petek v mesecu in pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bo skupno obhajilo Oltarnega Društva. Slednje bo v nedeljo po maši imelo tudi sestanek. V župniji se pripravljajo na praznik prvega svetega obhajila, ki bo to nedeljo, 3. maja, pri posebni sveti maši opoldne. Župnik rojake spodbuja k molitvi, da bi prvoobhajanci vedno cenili veliki dar žive navzočnosti Jezusa, Odrešenika, ki ga prejmejo v zakramentu svete evharistije, in da jih bodo njihovi starši in družine podpirali in spodbujali na njihovi poti vere. Dan prej se bodo prvoobhajanci zbrali na t.i. Jezusovem dnevu, ki predstavlja pripravo na nedeljsko slovesnost. Takrat bodo tudi prejeli zakrament Božjega usmiljenja oziroma pristopili k spovedi.

Sveto mašo je daroval kaplan Tadej Pagon, orgle Anton Kersnič.

Papež oblastem v Kamerunu: Svet je žejen miru! Dovolj je nasilja!Sveto oče vidno ganjen na srečanju s sirotamiUmrl je dr. Ivan Rebernik.

Na nedeljo Božjega usmiljenja smo podoživeli trenutke svetega tridnevja s papežem Leonom XIV., ki je slovesnosti vodil prvič v vlogi Petrovega naslednika.

Veliki petek: P. Anton Jerman o pomenu in obredihPo vsej Cerkvi poteka nabirka za Sveto deželoPapež Leon XIV.: Poklicani smo, da služimo Božjemu ljudstvu z vsem svojim življenjemKončuje se preventivna akcija 40 dni brez alkohola

Priljubljeno Malo Sveto pismo je po šestdesetih letih izšlo v prenovljeni izdaji. Naš gost je bil biblicist dr. Samo Skralovnik, docent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V oddaji smo spregovorili o novem Malem Svetem pismu in se dotaknili tudi zavoda Biblično gibanje, katerega direktor je. Izdaja zajema izbor 348 izbranih odlomkov iz Stare in Nove zaveze, ki niso neprekinjeno svetopisemsko besedilo. Prepletajo se namreč uvodi, svetopisemska besedila in komentarji.

Telefonski pogovor papeža Leona XIV. s palestinskim predsednikom.Prefekt Dikasterija za vzhodne Cerkve poziva k velikodušnemu prispevku v tradicionalni nabirki za Sveto deželo na veliki petek.Leon XIV.: Preprečevanje zlorab zahteva poslušanje žrtev.Papež se je preselil v papeško stanovanje v Apostolski palači.

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Sveto mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP.

Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, petje je vodil Gorazd Ambrožič, orgle p. Vid Lisjak.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste izvedeli, kam bo papež odpotoval to pomlad, pa tudi da nas jeruzalemski patriarh vabi v Sveto deželo. Slišali ste tudi, da je Leon XIV. po manj kot letu dni na Nizozemskem sprejel odstop nuncija Speicha, ki je pred tem deloval v Sloveniji in da je znamenita cerkev Sagrada familia dosegla svojo končno višino 172 metrov. Tako je postala najvišja cerkev na svetu. Osrednji pogovor pa namenjamo trpeči Ukrajini, ki jo že štiri leta uničuje vojna. V pogovoru s sodelavko Karitas Spes Miro Milavec smo odkrivali, kakšna je v teh razmerah vloga Cerkve. Vabljeni k poslušanju!

Na prvo letošnjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Mašuje župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor vodi Helena Štajnmec, na orgle igra Jože Vagner.

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (ponovitev).

Z naslovom razstave Eno je sveto: preprosto in pristno, na gradu v Štanjelu, vas lepo pozdravljam, spoštovani poslušalke in poslušalci! O mojstrih likovne umetnosti Lojzetu Spacalu, Valentinu Omanu in Vladimirju Makucu več pozneje, likovna umetnost pa bo tudi osrednja tema tokratne oddaje. Posvetili se bomo še razstavama Dodekafonija, na kateri tri umetnike povezuje skupen vizualni umetniški jezik in Nova plošča, kot je svojo najnovejšo postavitev naslovil Sašo Vrabič ter razstavi Dober sin: manifestiranje mize pri vratih Tadeja Vaukmana. Poselitve ljubljanskega gradu so ta čas v ospredju arheoloških del, ki pomenijo tudi zaključek več desetletij trajajočih arheoloških raziskav na grajskem griču. Iz zgodovine bomo v prihodnost pogledali skozi prizmo načrtovane učbeniške politike, ki jo prinaša prenova učnega sistema. Vabimo vas k poslušanju!

Sveto mašo je daroval stolni župnik Danijel Lasbaher, orgle Matej Podstenšek.

Sveto mašo je daroval generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika, glasbena spremljava Sara Kepe in Darja Altbauer.

Sveto mašo je daroval župnik Danijel Lasbaher, petje so vodile Šolske sestre.

Sveto mašo je daroval generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika, na orgle pa je igrala Amadeja Juhart.

Sveto mašo je daroval duhovni pomočnik Janez Vagner, petje so vodile Šolske sestre.

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

Poslovil se je dolgoletni sodelavec revije Ognjišče Silvester Čuk.V Rimu dvodnevni konzistorij kardinalov.Sveto leto z duhovnimi sadovi in dobro organizacijo.

Sveto mašo je daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič, s petjem in igranjem pa je sodeloval Ansambel sv. Marko.

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

Na nedeljo svete družine smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve predstavili dokument, ki ga je pripravil vatikanski Dikasterij za nauk vere z naslovom »Eno meso. Hvalnica monogamiji.« Z njim poskuša odgovoriti predvsem na poligamijo v Afriki in na današnje gibanje, ki spodbuja poliamorijo oziroma odprte odnose. V tem kontekstu Dikasterij znova potrjuje svojo podporo monogamiji in poudarja, da je to najboljši način za izražanje in polno doživljanje človeške ljubezni. Dokument se ne omejuje na krščanske avtorje ali Sveto pismo. Črpa tudi iz idej filozofov, kot sta Viktor Frankl in eksistencialist Kierkegaard. Dokument sta predstavila zakonca Jana in Leon Kuzma iz društva Družina in življenje.

Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Zdravo, v tokratni epizodi začnemo s pozabljivostjo, spomnimo se na Festivus, na Dan JLA in mimo mehkega prehoda pridemo do verskih čustev, ki bodo, če bomo v 8. sezoni brali Sveto pismo, zagotovo užaljena. Vprašamo se tudi, ali je število sledilcev merilo uspeha in se spomnimo na modela iz Nazareta, ki jih je imel v primerjavi s svojimi sodobniki skoraj nič (dvanajst). Preden se zapodimo v birokracijo, tudi o tem, da smo sami sebi največji sovražnik in da je zadnja klop na avtobusu skoraj vedno dobra izbira, sledi pa vprašanje, ali je birokracija gonilna sila ali slepo črevo družbe. Naši junaki se proti prestolnici peljejo v taksiju brez sklopke, Douglasovo iskanje zobne ščetke pa se sprevrže v nadrealistično eksistencialno krizo polno kokoši, fotokopircev na ulici in čudnih lekarn. Ker se bliža konec leta, končamo z zvrhanim košem ljubezni: objemite svoje bližnje in se imejte radi. Lepe praznike vsem.

V začetku novembra prvi izredni konzistorij s papežem LeonomKmalu bo med blaženimi prvi podjetnikRomarji se vračajo v Sveto deželoV Kopru danes blagoslov obnovitvenih del v zvoniku.

Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.

V oddaji ste lahko prisluhnili p. Petru Lavrihu, ki se je v Jeruzalemu udeležil letnega srečanja komisarjev za Sveto deželo. Med drugim so govorili o romarskih programih. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o vatikanskem dokumentu o monogamiji.

Bliža se prvo papeževo potovanje v tujino.Nigerija, veliki imam Al-Azharja obsoja ugrabitve v katoliški šoli.Komisarji za Sveto deželo o programih romanj.Referendum o asistiranem samomoru odmeva tudi v tujini.

V pričakovanju Tedna karitas 2025.Papež Leon je obiskal Assisi in italijanske škofe.Libanon v pričakovanju papeževega obiska.Srečanje komisarjev za Sveto deželo v Jeruzalemu.

Piše Andraž Stevanovski, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Nika Prusnik Kardum se v zbirki Ob reki mmmm bliža tistemu, kar so v teoriji jezika iskali poststrukturalisti – odprtosti pomena in gibljivosti subjekta. V njeni liriki je ta dinamični subjekt izjavljanja močno prisoten. Julia Kristeva je v Revoluciji pesniškega jezika opredelila subjekt v procesu, na točki, ko se iz razpoke rojeva pomen, ki hkrati razpada in se vzpostavlja. S predjezikovnim – z impulzi, zvočnostjo, ritmi in afekti, ki se pojavijo pred artikuliranim govorom – pesnica seka tisto, kar je Lacan označil za simbolno, in odpira prostor, kjer pomen še ni vklenjen v besedo. To zaznavajo tudi avtorji spremnih besed: Miklavž Komelj piše, da se »zbirka glasi«, saj da »pravi nosilec teh verzov ni papir, ampak glas, njen magični glas, ki prihaja tako globoko iz telesa«. Milan Dekleva je spremno besedo naslovil Liturgija dihanja v divjini sveta, Boris A. Novak pa piše, da »je bilo [ob uglasbitvi pesmi] mogoče slišati vsak zven in pomen, besedo, zlog,« ter nadaljuje: »in vsi smo čutili, da posluša tudi Prva Duša, skriti Bog …« Zbirko Ob reki mmmm sestavlja sedemnajst pesmi. V njih je veliko medmetov in glasov – v pesmi Sinjebradec sta to denimo dve kitici A-jev. Zbirka se odpira skozi mistiko in ezoteriko, kar najlepše prikaže mantrično ponavljanje v pesmi Zora/Volkovi: »Volkovi, volkovi, / tečem z volkovi. / Volkovi, volkovi, sanjam z volkovi. / Volkovi, volkovi, / plešem z volkovi. / Volkovi, volkovi / igram se z volkovi. / Volkovi, volkovi, / novi rodovi. / Volkovi, volkovi./ čas je za – auuuuuuu.« Zbirka je močno povezana z Naravo: v njej se pojavljajo sintagme, kot so »pradavna moč«, »pradavno srce«, »z naravo smo vsi sestre in brati«, v pesmi Zimska pa se lirska subjektinja z Naravo popolnoma izenači: »Nimam veliko, imam pa vse. / Vsa polja so moja, reke in gozdovi, / puščave in morja, zasneženi vrhovi.« Čeprav je naravna govorica ena izmed najbolj avtentičnih potez zbirke, se mestoma ponavlja v podobnih vzorcih, kar rahlo oslabi učinek presenečenja. Vzpostavi tudi odnos z Bogom, vendar v čezteološkem smislu. V pesmi Biblijo berem pride do sklepa, s katerim povzame duhovno jedro zbirke: »Bog ni ideja, Bog je občutek, odnos.« To povezavo – med mistiko, vero in naravo – lahko razume le nekdo, ki je z naravo povezan in je hkrati Narava sama. Tega svojega položaja večnosti in naravne pravilnosti se lirska subjektinja zaveda; v pesmi Molitev k temi pravi: »grem, kadar bi morala ostati, in ostanem, kadar bi morala iti.« Kljub izenačenju z Naravo in odnosu, ko je z Bogom že kar na ti, v lirski subjektinji ni napuha, temveč ponižnost. V pesmi Molitev domov pravi: »Ponižna sem pred tvojo veličino, / ponižna sem pred nevidnim / micelijem, ki ga ustvarjaš.« A kako ne bi bila ponižna, če se je, kot piše v uvodni pesmi, z umiranjem že rokovala. S tem pooseblja zavest o minljivosti, ki jo sodobni kapitalistični svet pogosto izgublja. Le Narava lahko ne glede na vse ostaja prvinska, svoja. V pesmi Zora/Volkovi se tega zaveda in pravi: »Hoteli so me pridobiti, / spreminjati, vzgojiti. / Ne, ni šlo, ni šlo, ni šlo, ni šlo.« Nika Prusnik Kardum mojstrsko uporablja ponavljanje in ustvarja organsko polisemijo: enake besede v različnih kontekstih pri njej pridobivajo nove pomene, kar je v poeziji, nasičeni z istimi izrazi, redko. Na primer: »Bele breze nam rožljajo, / bele čaplje se smehljajo, / bele gore, beli breg, / bele planike, belo sonce.« Lirska subjektinja očitno občuti svojo predjezikovnost, ki je po Kristevi materinska. Tako v pesmi Sinjebradec poje iz maternice, ob tem pa mesto vstane od mrtvih. Ona ni le pevka pesmi, je subjekt, ki razpada in se vzpostavlja; ali, kot pravi v pesmi, ni pevka te pesmi – je pesem, ki jo pojo. V nekaterih pesmih se zdi, da lirska subjektinja nadaljuje miselni lok, ki ga je odprl Kosovel v pesmi Kons 5 – eksistenci v gnoju in esenci v zlatu – dodaja še tretje, Sveto, Duhovno v Bogu. Pesem Belo, rdeče, črno namreč konča takole: »brez gnoja ni zlata / brez gnoja ni Boga.« Lirska subjektinja je morda ob uvodnih besedah prve pesmi ena izmed žensk, katerih intuitivno, svobodno naravo duši sodobna kultura. A skozi zbirko sprejema lastno senco, sledi intuiciji, se ritualno povezuje z Naravo, ustvarja in zaupa življenjskemu ciklu in se tako ob koncu zbirke izkristalizira kot ženska, ki teče z volkovi. Zbirka Nika Prusnik Kardum Ob reki mmmm je izjemno subtilna, čuteča in prav ničejansko prikimava svoj sveti DA dobremu in zlemu: »To noč sem si obljubila, da bom vse ljubila – / kar je bilo, kar je in kar bo. / Nihče ni kriv za rane sveta, naj jaz bom ta, / kjer te rane se končajo.« Zbirka je zasnovana kot zvočna in telesna izkušnja, ki bralca ne nagovarja neposredno, temveč ga vabi k poslušanju in ponovnemu branju. Kljub temu pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti: včasih so verzi neenakomerno dolgi, kar z vidika berljivosti mestoma zmoti tok branja. Zaslužila bi tudi nekoliko boljšo lekturo, saj branje motijo manjše zatipkanine in slovnične pomanjkljivosti. Poenostavitev jezika je ponekod tvegana, npr. verz »Nimam veliko, imam pa vse,« je sprav močan, a v literarnem kontekstu lahko hitro zdrsne iz poetike v geslo. Zbirka se bere tekoče, a občasno ji rahlo zmanjka napetosti, kontrasta in suspenza. Poetika notranjega miru namreč ponekod preglasi konflikt, iz katerega bi lahko vzniknila močnejša napetost. Kljub temu pa zbirka prinaša svežino, saj se iz nje oglasi glas, ki je tako utelešen, da se vrača k naturni oralnosti. Uvaja naravo, ki ni več metafora notranjosti, ampak sogovornica. Pesem, podobno kot pri Zajcu ali Strniši, znova prevzema ritualno funkcijo, ki jo Nika Prusnik Kardum udejanja kot obred stika med Človekom, Duhovnostjo in Naravo. Zbirka Ob reki mmmm je tako močna, kot je ranljiva. Morda ni popolna, je pa ena izmed tistih, ki so žive.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.

Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.

Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.

Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil Anže Kuharič, orgle je igral Uroš Pele.

Štiri dni po tragičnem incidentu, kot je ruski predsednik Vladimir Putin v opravičilu azerbajdžanskemu kolegu Ilhamu Alijevu označil strmoglavljenje letala, v katerem je umrlo 38 ljudi, o hudi letalski nesreči poročajo iz Južne Koreje. Bojijo se, da so umrli skoraj vsi od 181-ih ljudi na krovu potniškega letala. Druge teme: - Na Hrvaškem prav zdaj odpirajo volišča za predsedniške volitve. - V ožjem izboru tednika Economist za državo leta od evropskih le Poljska. - Sveto leto, ki ga katoličani praznujejo vsakih 25 let, bodo slovesno odprli tudi slovenski škofje.