Podcasts about prav

20. september je svetovni dan darovalcev krvotvornih matičnih celic. Prav te celice za zdravljenje potrebujejo predvsem bolniki s krvnimi raki. Na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino zato z akcijo »Daj se na seznam« želijo k darovanju krvotvornih matičnih celic nagovoriti zlasti mlade med 18. in 35. letom starosti. Postopek prijave in testiranja, ki nam pove, ali smo ustrezni darovalci, so zelo poenostavili – prijavite se lahko na spletni strani Daj se na seznam . Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Mrušič in Igor Velše. Peter Mlakar je filozof, rojen v Ljubljani, pri njegovem opisu pa vedno najdemo tudi podatek, da je pisatelj, pesnik, esejist, performer in glasbenik. Širša slovenska javnost ga pozna kot "pridigarja", ki je v devetdesetih letih z ekrana Televizije Slovenija dramatično bral svoje kolumne, počasi in jasno, skorajda kot kakšen duhoven, ki v rokah drži resnico in jo blagodejno ponuja ljudstvu (vernikom) v premislek. Te oddaje so bile vedno polne provokacij, predvsem zaradi povezav erotike oziroma seksualnosti, Boga, smrti in nasilja. Nekako je širil javni diskurz, mu dodajal cinično-filozofsko intenco in vrhunsko provokacijo, ki je poslušalca pribila v fotelj. Neposredni govori o ničevosti, nihilizmu in telesnosti so ljudi provocirali: nekateri so se tisto minuto ali dve z zgražanjem "odzrli" proč, druge je navduševal z drznostjo in so zrli vanj kot v "odrešenika" sicer puhlih in praznih javnih medijev, polnih splošnosti, konformizma in povprečnosti. Ne čudi, da je bila povezava z Neue Slowenische Kunstom naravna valenca, skorajda biblično-biološka vraščenost v koncept, ki ga je sam dograjeval in razlagal kot uvodničar in govorec na koncertih skupine Laibach. Bil je kot nekakšen politkomisar gibanja, ideološki kvantum, razlagalec in pridigar na mnogih projektih, predvsem pa na Laibachovih koncertih ali video spotih. V prvi vrsti je seveda vedno šlo za umetnost, art(efakte) duhovne presnove, kot umetniške strategije, ki je pogosto izhajala iz ironije, cinizma, navidezne ideološke konstrukcije, ki je s časoma postala prav to – ekskluzivna paradigma "novega sveta", ki gradi "novo akropolo" s predpostavko, da svet nima objektivnega smisla, saj od vekomaj prevladujejo samo moč, volja in fikcija. Nekoliko daljša predstavitev avtorja se zdi potrebna, saj ga v knjigi O neskončnem spoznamo na bolj profilirani ravni, kot misleca, filozofa in umetnika. Knjiga ima dvanajst poglavij, nekakšnih esejev, filozofskih insertov, delno samostojnih, v ideološkem in filozofskem smislu pa povezanih v skupinsko dinamiko enega samega duhovnega sveta: "Vse se torej stavi na imanenco, tudi najbolj abstraktne teorije se na koncu, ko je treba povleči najsplošnejšo misel, torej kak "metafizični" sklep, končajo pri ugotovitvi, samo ta svet je, samo to življenje je in kar obstaja, tudi popolnoma abstraktnega, je samo znotraj tega sveta, tega življenja, tega vesolja." V tem duhu nekako vsa knjiga diskutira z večnim vprašanjem: Zakaj vse je, če bi bilo lahko tudi nič. Mlakar nadaljuje to misel, če poenostavljeno repliciramo, in opozori na formalno napako v razmišljanju. Lahko je samo vse, ker edino v vsem se lahko nahaja tudi nič, kajti brez niča ni ničesar. Nasprotna postavka ni mogoča – v niču ne more biti "vse". Idejno na tej točki sestopimo v nihilizem, iz spomina pa se prikaže nekdanji bizarni očitek Dušanu Pirjevcu, da mladino (svoje študente) navaja k samomoru, kajti misel je že v svojem času izpeljal do sintagme: vse je nič. Seveda se je Pirjevec opiral na Heideggerja, čeprav v nekoliko drugačni konstelaciji, in tudi Mlakar po svoje nadaljuje z "ničem" do sklepa: Ker ni višjega smisla, ostanejo telesnost, ekstaza, trpljenje in poželenje kot edina "resničnost". Knjiga je filozofsko-umetniški "komplot" zoper vsakršno ideologijo. Za svoje orožje pa si prisvaja prav simbole in estetiko totalitarnih režimov, religije in trde erotike. V duhovnem smislu se filozofska misel približuje literaturi, sploh v poglavju Hecna igra dialektike med koncem in ne-koncem, med užitkom in smrtjo, med ničem in njegovo negacijo, ko iz analitične prehaja na umetniško raven, na pripovedniško dikcijo, na metaforiko, na nivo dramatičnega govora in religiozne pridige. Duhovna štorija za slasten použitek! Prav na tej točki Mlakar drzno provocira formalno filozofsko znanost, ji nastavlja ogledalo z nekakšnimi "čudnimi" sklepi, akademiki pa mu očitajo pomanjkanje sistematičnosti in ga pogosto dobrohotno obravnavajo kot performerja in esejista, kjer je provokacija pred argumentacijo, tetralnost pred filozofsko analizo. Ampak branje nam razkriva tudi Mlakarjev lucidni pristop, kjer v bistvu čisto filozofsko misel nadgrajuje z umetnostjo, s prehodom na raven, ki se zajeda v formalnost akademske filozofije, v njeno sterilnost, in skuša povezati dva niča: tistega, ki je bil pred vsem, in tistega, ki bo za vsem: "Preden je kaj, je Nekaj, kar ni ne nič ne kaj. Iz njega je Vse in bo Ono, ko ne bo več nič." Knjiga Petra Mlakarja O neskončnem se začne s paradoksom in konča z razodetjem, "apokalipso", v bistvu humanistično kritiko človekove volje do moči, oblasti in kar je še teh nečednosti, gre pa nekako tako, citirano iz nagovora na Festivalu danger: We forge the future (Francija 2022): "Narava narave je končnost. Z nastopom smrti ali niča se dopolni. Mrtvaški nič je njena zadnja resnica in meja. Nedosegljiv v najhujšem zločinu je zato konec tega konca: to je Nadsmrt. Ko smrt postane cilj, ko je zadnje dejanje svojega smotra, je že izgubila igro. Usmrti jo Neskončnost. (...) Neskončnost je Nadnič."

Český rozhlas přináší rozhovory s lídry všech stran a uskupení, které kandidují v říjnových volbách do Poslanecké sněmovny. Na otázky moderátora odpovídá Petr Cibulka, lídr Volte Pravý Blok www.cibulka.net.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.Všechny díly podcastu Výlety můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Pokud se při svých toulkách Slezskem budete pohybovat v okolí Krnova, udělejte si výlet na pohádkovou stezku u Města Albrechtic. Zážitek je to hlavně pro děti. Na každém zastavení se dozví pár zajímavostí ze života lesa, ale hlavně tam na plné obrátky může pracovat dětská fantazie. Na trase je i lanová mini-dráha, malá dětská posilovna či dalekohledy.

Okoli leta 1900 je pouk na veliki večini srednjih šol, ki so takrat delovale na Slovenskem, potekal v nemščini in tisti, ki s seboj niso prinesli ustreznega znanja tega jezika, so se v akademskem smislu potem lahko kaj hitro znašli v resnih škripcih. To pa je, jasno, tudi pomenilo, da so se jim, še preden so v pravem pomenu besede stopili na poklicno pot, že zaprla vrata številnih karier. Prav zato so si številni Slovenci tistega časa – od samih narodnozavednih učiteljev prek vidnih politikov, duhovnikov in umetnikov do zaskrbljenih mam in očetov – prizadevali, da bi srednjo šolo nekako le »slovenizirali«. V tem, dolgem boju za slovensko srednje šolstvo je eno najbolj bleščečih etapnih zmag izbojeval ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič, ki mu je leta 1905 uspelo v Šentvidu nad Ljubljano ustanoviti Zavod sv. Stanislava, klasično gimnazijo, na kateri ni le pouk čisto vseh osem let pri vseh predmetih potekal v slovenščini, temveč je kot sploh prva srednješolska institucija svojim dijakom na koncu ponudila tudi slovensko maturo. Zakaj je bil to osupljiv dosežek, ki je pomembno spremenil potek slovenske zgodovine, smo preverjali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, kustosa z iste muzejske ustanove, sicer pa tudi teologa, rusista in zgodovinarja. Foto: osrednje poslopje Zavoda sv. Stanislava (Doremo/Wikipedija)

V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo pogledali v nekatere občine, ki jih bodo v teh dneh prevozili naši radijski romarji na kolesih. O njih je spregovrila turistična vodnica Alenka Veber z Rihtarjeve domačije na Babnem polju. Prav tako smo poročali o septembrskem dogajanju v Muzeju vojaške zgodovine v Pivki, pa tudi o novem šolskem večnamenskem stadionu pri Osnovni šoli Branik v Občini Nova Gorica ter trajnostnem podeželskem vrtu, ki je zaživel ob Osnovni šoli Kungota.

V oddaji gostimo Nikolo Madžirova, makedonskega pesnika, prevajalca in esejista, ki je kot častni gost letos sodeloval na festivalu Dnevi poezije in vina na Ptuju. Pri tem je pri založbi Beletrina izšla tudi njegova pesniška zbirka Šestilo časa z avtorjevo izbrano poezijo, nekaj novimi pesmimi in eseji, ki so nastali v prevodu Namite Subiotto. Pesmi Nikola Madžirova so prevedene v več kot štirideset jezikov, avtor je med drugim tudi prejemnik evropske nagrade za poezijo Hubert Burda, najprestižnejše makedonske pesniške nagrade brata Miladinova, leta 2016 pa je prejel naziv nacionalnega umetnika Republike Severne Makedonije.

Prva in najmočnejša varnostna zagotovila za Ukrajino so dobro in moderno opremljene ukrajinske oborožene sile brez omejitev, je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih v Parizu sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Prav varnostna jamstva so bila glavna tema srečanja, ki se ga je prek videopovezave udeležil tudi slovenski premier Robert Golob.

Voice: Štěpán Švagr, Magda Neporová, Anna Kubátová, Natálie Novotná

Letošnji junij je bil najbolj vroč in suh mesec v zgodovini meritev v Sloveniji. Vročinski val je prizadel tudi mestno drevje – številna drevesa so ovenela, trava je bila ožgana od sonca, prebivalci pa so marsikje sami zalivali in prosili občine za ukrepanje. Prav drevesa, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevni del okolice, so se izkazala kot ključna zaščita pred vročino, onesnaženim zrakom in posledicami podnebnih sprememb. O pomenu dreves in zelenih površin, nujnosti ukrepanja ter vlogi občin in prebivalcev smo se pogovarjali z dr. Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in strokovnjakinjo z Inštituta za politike prostora. Tokratno oddajo Glasove svetov pripravlja Miha Žorž.

V hnutí STAN se už řadu týdnů šířila kritika volební kampaně s názvem Dobrá kampaň. Mnoha představitelům STAN se zdála nepolitická, nesrozumitelná a antimobilizační. Pravá panika nastala, když ve zpětném zrcátku uviděli Piráty, jak se k nim v průzkumech blíží. Proto svolali pod pražský most spojující Karlín a Holešovice setkání členů a příznivců, kde představili program a deklarovali své ambice.Podobně ambiciózně o dva dny později prezentovalo svůj program hnutí Přísaha Roberta Šlachty. Na obou stranách bylo patrné, kam se za čtyři roky posunul hlavní názorový proud. Jeden okraj tvoří STAN, který se prezentuje jako strana nepopulárních opatření z Bruselu – typu Green Deal, ETS 2, Chat Control a zákazu aut se spalovacími motory. Druhý okraj obsadily SPD a Stačilo se svým požadavkem na referendum o vystoupení z EU a NATO. Mezi tím plavou všechny ostatní politické strany.Zajímavou pozici mají Piráti, kteří jsou dnes třetím voličským pólem. Jsou kritičtí k vládě i opozici a pokud se jim vydaří koncovka volební kampaně, mohou dosáhnout lepšího výsledku než STAN. Piráti se obrovsky našli v roli kontrolora moci. Když mají – ať už na centrální, nebo komunální úrovni – exekutivní pozice, není to dvakrát slavné. Jako kontroloři moci jsou však mistry nad mistry.

Tin hoče biti malo velik in malo majhen … Pripoveduje: Saša Mihelčič. Napisala: Nataša Konc Lorenzutti. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Ko praznuje nekdo, ki ga poznajo cele generacije, se obudijo tudi spomini. Ob Gangi se jih je zbralo na tisoče – od prvih obiskovalcev v 70-ih letih, do današnjih otrok, ki se ob njej učijo spoštovanja do živali in narave. Prav ta preplet osebnih zgodb, spominov in strokovnega pogleda je osvetlila glavna urednica in soavtorica knjige Ganga – 50 let ambasadorka slonov in ogroženega živalskega sveta, biologinja, pedagoginja in raziskovalka narave Petra Vrh Vrezec.Petra je tista, ki je Gango skozi vse leto spremljala s srcem in peresom – na razstavah, v foto arhivu, v knjigi in ob sami slonji ogradi. Njen pogled povezuje znanost, zgodovino in intimen stik z živaljo, ki je postala del naše skupne identitete. Z njo se bomo danes sprehodili skozi čarobne utrinke Gangine zgodbe, razkrili manj znane epizode iz preteklosti in pogledali tudi v prihodnost oskrbe teh veličastnih živali.

Plastika je danes tako vsepovsod, da se je kar težko odločiti s katerega konca bi pogledali na ta vsestransko uporaben material, ki se je že dolgo tega spremenil v ekološko nočno moro, iz katere kar ne znamo najti izhoda. Na leto proizvedemo prek 400 milijonov ton plastike in številka se bo po napovedih le še povečevala. Vsa dozdajšnja prizadevanja za zmanjševanje plastičnih odpadkov od recikliranja do prepovedi izdelkov za enkratno uporabo se ob globalnih številkah zdijo kot kaplja v morje. Prav zato v reke in morja še naprej vztrajno potujejo ogromne količine plastike, mikroplastike in nanoplastike. Najdemo jo v najbolj odročnih koncih sveta, pa tudi v pitni vodi, hrani in zraku okoli nas. In tudi v naših telesih. Skratka, plastika je vseprisotni problem, za katerega še nismo odkrili pravega odgovora. Kar ne pomeni, da ga ne iščemo. Med drugim v projektu Tethys4Adrion, ki se osredotoča na reke, in ki ga vodi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta.

Dr. Nejc Umek o genu, ki bi nam lahko "pomagal" v boju s prekomerno telesno maso.Zelo poenostavljeno in zelo na kratko: Raziskovalci so odkrili gen, ki spodbuja ali zavira porabo energije v skeletnih mišicah. Na genu – mimogrede; nahaja se na petnajstem kromosomu – je namreč zapis za encim, ki vpliva na delovanje celičnih mitohondrijev. Prav ti pa proizvajajo energijo, ki jo celica potrebuje. Odkritje raziskovalne skupine je pomembno, ker bo prav mogoče v prihodnje pripomoglo k razvoju zdravila proti debelosti. Z njim bomo shujšali s pomočjo mišic; in to tudi v mirovanju, brez gibanja ali kakršnega koli drugega napora. Ugibam!? In kaj na to pravi zdravnik, predavatelj in raziskovalec doc. dr. Nejc Umek z Inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani? Dr. Umek je pomemben člen mednarodne raziskovalne skupine, ki je odkrila že omenjeni gen. Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic TUKAJ V Sloveniji je debelih že 400.000 prebivalcev TUKAJ Kako je zdravilo za sladkorno povzročilo revolucijo PRI zdravljenju debelosti TUKAJ

Zadnjih nekaj let se delodajalci spopadajo s precej zahtevno nalogo – iskanjem delavcev. Pred nekaj leti je bilo ravno obratno: brezposelni so iskali zaposlitev, danes pa delodajalci iščejo kadre, saj jih na trgu primanjkuje. Kljub temu pa določen odstotek ljudi ostaja brez zaposlitve, predvsem gre za dolgotrajno brezposelne. Prav za njih je Zavod za zaposlovanje pripravil programe, s katerimi jim želi pomagati pri ponovni vključitvi na trg dela.

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.

Za mikrofon Elle podkasta je tokrat sedel Tomaž Mihelič, po izobrazbi delovni terapevt, pevec, novinar, modni agent in avtor knjige 33-To ni še ena knjiga o Caminu. Pridružite se nam in ugotovite zakaj bi moralo biti 'deljenje ljubezni' še posebaj v današnjih časih eden od poglavitnih nalog tako posameznika kot celotne družbe. Tomaž Mihelič, širši javnosti znan tudi kot Sestera Marlena, z voditeljico podkasta, Petro Windschnurer, brez dlake na jeziku razpravlja o svojem poslanstvu širiti ljubezen, dobro voljo, pomoč zatiranim in zapostavljenim, ljudem, ki se jim ta hip na svetu godi neizmerna krivica. Več o intervjuju si lahko preberete tukaj.Gost: Tomaž Miheličhttps://www.instagram.com/tomazmihelicmarlenna/Voditeljica: Petra Windschnurerhttps://www.instagram.com/windschnurer/Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:YOUTUBE / METROPLAY / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / ELLE.SI

Burian, Augusta a Zeman – to je svatá trojice českého fantastického filmu Cesta do pravěku.Když jsme loni připravovali podcast na téma Jurského parku, naivně jsme si mysleli, že právě klasika z roku 1993 formovala naši lásku k dinosaurům. Pojďme si ale sáhnout do svědomí: skutečným filmem, který nejen u nás, ale i v dalších dvaasedmdesáti zemích světa rozpoutal pravé pravěké šílenství, je Cesta do pravěku! A nebýt jí, Spielbergův Jurský park by možná vypadal úplně jinak.Letos Cesta do pravěku slaví sedmdesát let od své premiéry. Morousové by si sice mohli postěžovat, že film vlastně nemá klasický děj a že zobrazení dinosaurů a dalších pravěkých tvorů odpovídá poznatkům své doby. Tím se ale nenechte odradit – kresby Zdeňka Buriana i rozpohybované modely Karla Zemana fungují i po tolika letech a v divákovi zanechávají touhu dozvědět se víc. I proto je Cesta do pravěku dodnes považována za možná nejlepší populárně-naučný český film všech dob a pro nás skvělým důvodem, proč si o něm alespoň hodinu popovídat.Podcast Naše filmy vychází pravidelně jednou měsíčně. Prvních 15 minut je pro všechny k poslechu zdarma, zbytek podcastu je dostupný pro patrony. Chcete se se stát patronem? Čeká na vás mnohem víc bonusů! Více najdete zde https://www.patreon.com/retronationcz.

(19.8.2025) Španielska Vuelta oslavuje jubiluem a pri príležitosti 80. edície nie je lepšie miesto na štart ako kde? Predsa v Taliansku. Pravý festival výškových metrov však začne na španielskej pôde. Jonas Vingegaard je jednoznačných papierovým favoritom, za ním dlho dlho nikto a až potom sa môže diskutovať o tímovej hierarchií v tíme UAE. Diskutujte a súťažte s nami na Discorde! Najlepším kávovým partnerom CykloPodcastu je slovenská pražiareň kávy COFFEEIN. Odporúčame! Hlavným mediálnym partnerom je magazín o cyklistike Cycling-Info.sk. Mediálny partner je RoadCycling.cz.

Filmové i knižní cesty do pravěku před Cestou do pravěku (4:39) – Historické souvislosti: Přehlídka nepravděpodobných konců (20:04) – Jak se stromy mění v kámen (25:02)Všechny díly podcastu Planetárium můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pred današnjih obiskom v Washingtonu svari, da Ukrajinci Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim ali se odpovedali vstopu v Nato. Prav to naj bi bili zahtevi Rusije, ki ju poudarja ameriški predsednik Donald Trump pred srečanjem, ki se ga bo udeležilo tudi več evropskih voditeljev. Kot poudarja analitik, morajo evropski voditelji preveriti, s čim je Trump soglašal na nedavnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede Ukrajine; kako realne so možnosti za mirovni sporazum z Rusijo ter kakšna bodo varnostna zagotovila. Drugi poudarki oddaje: - Amnesty International: Izrael namerno strada prebivalce Gaze - Veliko neznank pri načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru - 25-i Jazzinty v Novo mesto vabi tudi s koncertnimi večeri

Kako je mogoče, da pripadniki današnjih izkoriščanih družbenih razredov še niso oblikovali široke družbeno-politične koalicije, ki bi v parlamentih, na delovnih mestih, na spletu in na ulici zastopala njihove interese?Vsi smo že slišali podatke o grotesknem premoženju najbogatejših, o vrtoglavih milijardah, ki so si jih v zadnjih nekaj desetletjih prigrabili Elon Musk, Jeff Bezos, Mark Zuckerberg in drugi. Hkrati se – in tudi to ni skrivnost – močno povečuje število ljudi, katerih realne plače stagnirajo ali celo nazadujejo, njihova možnost dostopa do služb za nedoločen čas, do stanovanjskega trga, do javnega zdravstva, javnega šolstva, zdrave prehrane in kulturnih dobrin pa postaja vse bolj omejena, vse bolj negotova. Iz te družbeno-ekonomske stiske, v kateri so se znašli milijoni ponižanih in razžaljenih, je na Zahodu v zadnjem obdobju vzniknilo več precej glasnih, političnih gibanj – v tem smislu lahko govorimo o newyorškem gibanju »Zavzemimo Wall Street«, o rumenih jopičih v Franciji in najbrž tudi o množicah s Trumpovih predvolilnih zborovanj –, a zdi se, da naprezanja takó angažiranih ljudi niso obrodila omembe vrednih sadov. Ekonomska neenakost pač še naprej narašča, prekarizacija in pavperizacija se širita, bogastvo in politična moč najbogatejšega odstotka – ali celo samo najbogatejšega promila – pa rasteta v nebo. Kako to pojasniti? Kako je mogoče, da pripadniki in pripadnice izkoriščanih družbenih razredov ne zmorejo oblikovati široke družbeno-politične koalicije, ki bi v parlamentih, na delovnih mestih, na spletu in na ulici zastopala njihove interese? Še več: kako je možno, da se računalniški inženirji, delavke v tekstilni industriji, kmetje in umetnice pogosto bolj bojijo drug drugega kakor pa vseh tistih, ki načrtujejo in implementirajo izkoriščevalske politike, ki so nas vse skupaj privedle v očitno zagaten družbeno-ekonomski položaj? Kako je možno, da se centrifugalna moč raznolikih etničnih, religioznih, spolnih in kulturnih identitet izkoriščanih ljudi zdi močnejša od centripetalne moči njihovih skupnih socio-ekonomskih interesov? Je nemara eden od razlogov ta, da živimo v »post-hladnovojnem« svetu, ki ni le pozabil na idejo razredne solidarnosti, ampak kratko malo ne ve več, kaj je to družbeni razred in kako razredna strukturiranost družbe navsezadnje vpliva na naša življenja? – Če to vsaj malo drži, potem se najbrž velja vprašati, kaj je to družbeni razred, koliko družbenih razredov pravzaprav je in, ne nazadnje, kam se je izgubila politika, ki bi danes gradila na razrednih interesih izkoriščanih? Prav tega smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili dva sociologa, dr. Marka Kržana in dr. Jožeta Vogrinca. Foto: prizor s protesta, ki je v okviru gibanja »Zavzemimo Wall Street« potekal oktobra 2011 na ljubljanskem Kongresnem trgu (Yerpo / Wikipedia)

Co nám brání vést smysluplný a věcný dialog s lidmi, kteří mají jiný pohled na svět než my? Profesor Pavel Hošek, autor knihy Islám jako výzva pro křesťany, nabízí vlastně velmi jednoduchou odpověď: osobnostní a duchovní zralost jeho účastníků. Jak se takový člověk projevuje a hlavně jak potom vypadá onen dialog, o tom bude řeč v další části čtení z této knihy.

Ondrej Baranec // 2S 7, 1-3;18-22

Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Gre za ponovitev oddaje Intelekta, ki je bila premierno na sporedu Prvega maja 2024.

In this powerful episode of the Dental Leaders Podcast, Prav sits down with Kiran Malviya, Vice President of Enterprise Solutions at Straumann Group EMEA.Kiran's story is one of quiet defiance, cultural grace, and relentless ambition.From a traditional Indian upbringing in Nagpur to global leadership at Philips and now Vice President of Enterprise Solutions at Straumann Group EMEA, Kiran has walked a path few would dare to take.In this deeply personal episode of the Dental Leaders Podcast, Kiran shares how she navigated an arranged marriage, strict family expectations, and the joint family system - not by fighting back, but by playing the long game with dignity and respect, guided by the strong values instilled in her by her parents.We explore how she built a thriving dental practice, pursued a full-time MBA with a 7-year-old at home, and entered the corporate world with no prior experience - ultimately landing in high-impact leadership roles on the global stage.She opens up about love, motherhood, leadership, ambition, and the deep meaning behind her tattoos.A raw, thoughtful, and truly original conversation.In This Episode00:00:05 - Potential vs performance00:05:25 - Childhood in Nagpur, India00:08:25 - Traditional Indian upbringing and gender roles00:11:05 - Early rebellion and feminist poetry00:16:20 - Arranged marriage system in India00:18:55 - Reverse engineering her marriage proposal00:21:45 - Philosophy on love and marriage00:24:00 - Dental school admission in India00:27:20 - Joint family dynamics and restrictions on working00:33:15 - Strategic navigation of family expectations00:36:05 - Financial challenges and seven-year plan00:39:10 - Decision to pursue MBA00:42:30 - Meeting her mentor at Philips00:44:25 - MBA experience and personality transformation00:48:35 - Move to Delhi and Phillips career00:51:00 - Learning sales and finding her niche00:57:45 - Leadership philosophy and authenticity01:08:25 - Cultural differences between Philips and Straumann01:13:25 - Player learner culture at Straumann01:15:20 - Work-life balance and working patterns01:18:10 - Challenges of being a woman leader01:22:55 - Future career aspirations01:26:55 - Transition from Philips to Straumann01:28:10 - Advice to younger self01:28:35 - The tattoo stories01:32:50 - Current living arrangement with husband01:39:15 - Definition of success01:45:15 - Last days and legacy01:47:35 - Fantasy dinner partyAbout Kiran MalviyaKiran Malviya is Vice President of Enterprise Solutions at Straumann Group EMEA, where she is known for her decisive leadership, empathy, and ability to inspire cross-functional teams.She spent over a decade at Philips, leading across sales, marketing, and business development, with a strong focus on global key accounts and digital transformation.Originally trained as a dentist in India, she transitioned into the corporate world after earning her MBA from the Indian School of Business, and now leads with a powerful blend of strategy, heart, and authenticity.

Z jakého důvodu jdou peníze na zvýšení platů policistů a hasičů z rozpočtu ministerstva obrany? Proč chce prezident Trump nechat zveřejnit další dokumenty z vyšetřování sexuálního delikventa, producenta Jeffreyho Epsteina? Co může obsahovat vzorek nejstaršího ledu na světě a jak se zkoumá?

Z jakého důvodu jdou peníze na zvýšení platů policistů a hasičů z rozpočtu ministerstva obrany? Proč chce prezident Trump nechat zveřejnit další dokumenty z vyšetřování sexuálního delikventa, producenta Jeffreyho Epsteina? Co může obsahovat vzorek nejstaršího ledu na světě a jak se zkoumá?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Prav returns to host this deeply personal conversation with Rob van Geffen, Chief Marketing Officer at Straumann, who shares his extraordinary journey from a carefree childhood in the Netherlands to leading one of dentistry's most influential organisations.In this deeply personal conversation, Rob explores how energy shapes every interaction, why vulnerability became his greatest leadership strength, and how a men's group 19 years ago transformed his approach to fatherhood and business. He reveals the challenges of letting go, both as a parent and leader whilst maintaining the authentic connections that drive Straumann's family culture. This isn't just a story about climbing the corporate ladder; it's about discovering that true leadership starts with understanding yourself.In This Episode00:00:05 - Children as mirrors of our bright and dark sides 00:06:10 - Father's death and the gift of presence 00:09:00 - Father Fire: men's emotional development 00:13:45 - Everything is energy philosophy 00:19:10 - Leading through energy and memorable experiences 00:26:25 - Vulnerability as leadership strength 00:28:15 - Letting go of sons 00:38:10 - Career journey from trenches to boardroom 00:55:05 - Blackbox thinking 01:01:35 - Joining the Straumann family 01:28:20 - Culture as competitive advantage 01:33:40 - Play learner philosophy 01:35:40 - Physical fitness and morning routines 01:44:00 - Last days and legacy 01:51:45 - Fantasy dinner partyAbout Robert van GeffenRobert van Geffen is the Chief Marketing Officer at Straumann, where he leads a global marketing and commercial excellence team of more than 100 people. Together, they animate the heartbeat of the customer journey and create smiles and confidence for millions of customers worldwide.A proud father of three sons, Rob combines sharp business acumen with a deep belief in emotional and energetic intelligence. His leadership is rooted in authenticity and guided by heart-led values that bring out the best in people and performance alike.

Kazatel: John SmithTlumočník: Antonín LeitnerUdálost: Sborový pobyt 2025Datum: 2.7.2025Text: Filipským 3,7–14

O zvišanju obrambnih izdatkov, ki je povzročilo kar nekaj trenj med koalicijskimi partnericami, bomo odločali na posvetovalnem referendumu. Predlog Levice so namreč podprli tako poslanci SD-ja kot tudi SDS-a in NSi-ja. Kljub temu v SD-ju in Levici zagotavljajo, da to ne pomeni težav koalicije. V Gibanju Svoboda pa so v odzivu napovedali, da bodo k temu primaknili še posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu. Drugi poudarki oddaje: - Hamas s pozitivnimi odzivi na predlog o prekinitvi ognja v Gazi - Prvi vrh Unije in Moldavije z jasno podporo Bruslja tej državi na njeni poti v povezavo - Ob 120-letnici rudniškega predora Štoln odkritje spominske table

Po celej Európe platí rekordný počet výstrah, more môže miestami dosiahnuť až 30 stupňov. Hudobné festivaly budú bez meteorológov SHMÚ. Reportéri Denníka E každú stredu komentujú správy o ochrane planéty, životnom prostredí a udržateľnej energetike.

Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časaVčasih se zdi, kakor da je biti kritičen do filmov, ki prihajajo iz Hollywooda, malodane stvar minimalnega osebnega samospoštovanja resnih cinefilov, kajne. A vsake tolikokrat se pojavi kak režiser, ki celo sredi ameriške tovarne cukrenih sanj in cenene zabave vendarle ustvari filme, v katerih tudi najbolj izbirčni gledalke in gledalci hitro prepoznajo čisto pravo, emocionalno in intelektualno izzivalno, nemara že kar sublimno umetnost. Eden takih je bil skoraj gotovo David Lynch, ki se je poslovil letos januarja v 79. letu starosti. V štirih desetletjih, med letoma 1977 in 2017, je posnel deset filmov, med katerimi gre menda posebej izpostaviti Modri žamet pa Divje v srcu in Mullholland Drive, ter tri sezone kultne televizijske nadaljevanke Twin Peaks, za ta opus pa je – poleg številih nominacij – med drugim prejel zlato palmo v Cannesu, častnega zlatega leva v Benetkah in oskarja za življenjsko delo. Še več; britanski časopis Guardian ga je že pred slabima dvema desetletjema razglasil za največjega režiserja našega časa, legendarna filmska kritičarka Pauline Kael ga je označila za prvega resnično popularnega nadrealista, režiserski kolega Martin Scorsese pa je ob njegovi smrti zapisal, da je Lynch na veliko platno spravil resnično nezaslišane podobe, take, ki jih pred tem še ni videlo človeško oko. Če je tako, tedaj se najbrž velja vprašati, s čim natanko se je David Lynch pravzaprav zavihtel na sam vrh filmskega Parnasa? Velja se, drugače rečeno, vprašati, kaj nam njegovi filmi pripovedujejo in kako to počno? – Prav tega smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili literarnega in filmskega kritika Roberta Kureta pa filozofa, sociologa, pisatelja in predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Mirta Komela, ter kulturologinjo, našo kolegico s televizijske strani Kolodvorske ulice, avtorico oddaje Televizorka, Ivano Novak. Foto kolaž:- David Lynch na festivalu v Cannesu leta 2017 (Georges Biard, Wikipedija)- Plakat za film Eraserhead, 1977 (Libra Films, Wikipedija)- Plakat za film Človek slon, 1980 (Paramount Pictires, Wikipedija)- Plakat za film Dune, 1984 (Universal Pivture, Wikipedija)- Plakat za film Modri žamet, 1986 (De Laurentiis Entertainment Group, Wikipedija)- Plakat za film Divji v srcu, 1990 (The Samuel Goldwyn Company, Wikipedija)- Kader iz uvodne špice za prvi dve sezoni televizijske serije Twin Peaks, 1990-91 (ABC, Wikipedija)- Plakat za film Twin Peaks : Ogenj hodi z mano (New Line Cinema, Wikipedija)- Plakat za film Izgubljena cesta, 1997 (October Films, Wikipedija)- Plakat za film Resnična zgodba, 1999 (Buena Vista Pictures, Wikipedija)- Plakat za film Mulholland Drive, 2001 (Universal Pictires, Wikipedija)- Plakat za film Notranje zadeve, 2006 (Absurda / 518 Media, Wikipedija)- Plakat za tretjo sezono televizijske serije Twin Peaks, 2017 (Showtime, Wikipedija)

Pravčická brána leží v srdci Národního parku České Švýcarsko a její historie sahá až do druhohor. Zhruba před 90 miliony let, v pozdním období křídy, začalo z oblasti střední Evropy ustupovat moře a zůstaly po něm rozsáhlé pískovcové plošiny.

Pravčická brána leží v srdci Národního parku České Švýcarsko a její historie sahá až do druhohor. Zhruba před 90 miliony let, v pozdním období křídy, začalo z oblasti střední Evropy ustupovat moře a zůstaly po něm rozsáhlé pískovcové plošiny.

Remarkable (Free) SEO Audit Here.Ryan Martin welcomes back Prav De Silva, Co-Founder and Chief Growth Officer at The Thoughtful Agency, to unpack what it really takes for swimwear, resort wear and fashion brands to stay profitable and stand out in a fiercely competitive 2025.Prav reveals why core collections are your brand's profit engine, how scenario planning helped clients navigate tariff chaos, and why too much paid traffic could quietly sink your margins.We dive deep into:✅ What percentage of paid vs organic traffic keeps brands healthy✅ The underrated power of founder-led storytelling and authentic content✅ How affiliate marketing and smart publisher partnerships slash acquisition costs✅ The game changing insights from Thoughtful's proprietary data warehouse & benchmarking tool✅ How leading Aussie brands leverage real time market data to pivot fastIf you want practical, immediately usable strategies to protect your profits, build resilient communities, and expand globally without wasting ad dollars, this episode is for you.

Veda to má na Slovenskú ťažké. Okrem nedostatku peňazí musí bojovať s konšpiračnými teóriami. O Covide, guľatej zemi, o tom, že nákaza slintačky a krívačky bola trestom Bruselu, alebo že očkovanie mRNA vakcínami mení našu DNA a je nebezpečné.Slovenská akadémia teraz na žiadosť vlády analyzuje za státisíce vzorky mRNA vakcín, stovky lekárov a farmaceutov hovoria, že ich slová a skutky splnomocnenca hrubo urážajú.Čo to znamená pre Slovensko, pre našu vedu a budúcnosť? Čo ak začnú politici ničiť naše vedecké inštitúcie? Je slovenská veda našim vývozným artiklom, alebo to skôr znamená únik mozgov? Ako docieliť, aby sa sem vedci a vedkyne vracali a zahraničnými skúsenosťami pomáhali Slovensku? Aké zmeny prinesie do SAV jej nové vedenie?Braňo Závodský sa rozprával s novým predsedom Slovenskej akadémie vied Martinom Venhartom.

Prav dolgo na kopnem ne zdrži, priznava Matjaž Repnik. Potapljaški inštruktor se je nedavno vrnil z Maldivov, kjer je preživel štiri mesece. Resda službeno, pri čemer mu je delo še vedno v užitek. S skupinami turistov je približno po dva tedna preživljal na barki in jih vodil na potope po različnih atraktivnih lokacijah. Nekateri med gosti niso bili najbolje pripravljeni. Dolgčas mu tudi zato ni bilo.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Vitajte pri počúvaní série podcastu Dobré ráno - Čítanie na nedeľu. Každú nedeľu si môžete vypočuť vybraný text, ktorí napísali naši kolegovia a načítavame ho my moderátorky a moderátori Dobrého rána.Načítaný text: https://komentare.sme.sk/c/23455087/ktora-tvar-americkeho-viceprezidenta-j-d-vancea-je-ta-prava-pise-peter-sabata.htmlNačítala Eva Frantová–Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠–Odoberajte aj audio verziu denného newslettra⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠