Podcasts about prav

Jaké nástroje, keramiku, zbraně nebo oblečení si dokázali vyrobit a pak používali lidé v pravěku? Rekonstruovat život ve starší době kamenné a v době bronzové se snaží parta lidí okolo Petra Děkanovského z Kutné Hory. Říkají si Bronzáci z Polabí. Informace získávají třeba z archeologických nálezů v nedalekých pravěkých hradištích Dänemark a Cimburk, spolupracují s muzei, s archeology, Petr je dlouholetým spolupracovníkem Archeologického ústavu AV ČR.

V španski prestolnici Madrid je vse pripravljeno za veliko rajanje, potem ko se je v domovino vrnila nogometna reprezentanca, ki je ponoči osvojila naslov svetovnih prvakov. Prav zdaj poteka sprejem nogometašev pri predstavnikih države.Premier Pedro Sanchez se je že pred tem zahvalil nogometašem za njihove predstave, trud in zmago ter poudaril, da zmaga pripada vsem Špancem. Preostali poudarki oddaje: Predsednica Pirc Musar razočarana nad razpletom evropske kandidature Fajonove Jutri občutna podražitev pogonskih goriv Kmetijski minister Cigler Kralj na obisku v Pomurju napovedal pomoč za blaženje cen gnojil in energentov

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pesmi za zbirko Tajga je Ivan Dobnik pisal več let. Nastajala je hkrati z njegovimi zadnjimi petimi pesniškimi knjigami – Tihe pesmi, Čajne pesmi, Rojstvo oaze, Do konca odprto nebo in Nostalgija, utopija. V teh ni zaznati tolikšne tesnobe ob grozotah sveta – kot bi bile na situ spoznanj namenjene prav tej zadnji, zapisane v posebni pesniški izreki in s komentarji. Pesnik vstopa v zbirko z vprašanjem na koncu prve pesmi: So pokrajine, ki jih vidi na razprti dlani, imaginarne in plaže na Grenlandiji resničnost? Ali nekaj drugega onstran? Zanj so brez dvoma oboje, saj vsa zbirka deluje kot njegova najbolj intimna pesniška pokrajina. Posluša tišino in opazuje naravo, ne da bi v njej angažirano karkoli spreminjal. Ne ponuja rešitve, išče jo. V dveh polovicah, Tajga ter Komentarji in odmevi, Dobnik opisuje stanje skozi lastna doživljanja in videnja. V obeh delih mojstrsko razvije poetiko prostega miselnega toka, a v zaključeni celoti zbirke zgradba ni pomembna zgolj kot slogovna izbira, ampak tudi kot način medsebojnega oplajanja – v tem kontekstu kot nadgradnja intimnih izrekanj s svojimi upesnjenimi komentarji. V vsaki polovici je po štiriindvajset pesmi, v prvem ciklu Tajga označenih z rimskimi, v drugem ciklu Komentarji in odmevi pa z arabskimi številkami. Pesmi imajo le včasih naslove, ki so zapisani v verzalkah in vedno v oglatih oklepajih. Napisane in upesnjene so v pesniškem jeziku, ki nikjer ne zaide v odvečno metaforiko ali patos, da se bralca dotaknejo v globino duše. Oblikovno so zelo različne, gibljejo se od prostega ritma do poezije v prozi. Včasih so verzi kratki, sunkoviti in ritmični, a večinoma dolgi, kakor da vizualno grafično predstavljajo neskončnost tajge. Ločila so v prvem delu dosledna, v drugem delu jih skoraj ni, kristalno čisti stihi pesniškega jezika se zato med sabo prelivajo – razen pri dvaindvajseti pesmi Zimska proza, ki se kot strnjen blok že tako vizualno razlikuje od drugih v tem delu. Tudi jezik se v obeh delih zbirke razlikuje. V prvem je skrajno intimen, v drugem ciklu pa z nenehnim prehajanjem med notranjim in zunanjim doživljajskim svetom nastopijo bolj objektivni zapisi, kar ponazarja tudi raba citatov na začetkih šestih pesmi. Čeprav Ivan Dobnik zbirko Tajga posveča »ubitim pokrajinam in ranjeni naravi na planetu Zemlja«, se posvetilo zaradi prefinjenega jezika lahko nanaša tudi na uničevanje kulturne govorice z vse bolj agresivnim sovražnim govorom v sodobnem svetu. Tajga je prostrana, divja in človeku težko dostopna, prvinska. Ta geografska izbira je ključna: ko pesnik izhaja iz njene imaginarnosti, ne uporablja besed za napad, temveč za globoko prizadeto zaznavo obstoja. »Tako zgubljen v tajgi pišem, / ko ti prisluškuješ // besedam v novembru, / v vetru, v spanju, v pričakovanju, // da ti fantom prinese sporočilo, / to knjigo, ta listič / bel.« Če je tajga pesnikova pokrajina in zatočišče čiste govorice, potem je to prostor, kjer jezik še ohranja svojo prvinsko moč – daleč stran od toksičnosti sodobnega sveta. Posvetilo »ubitim pokrajinam« je tako hkrati žalostinka za izgubljeno harmonijo v naravi in opozorilo pred izgubo empatije in človečnosti v naših besedah. V tem kontekstu zbirka Tajga presega zgolj ekološko raven in se umešča v širši, družbeno-kritični kontekst sodobnega časa. Ko človek uničuje naravo, uničuje svoj bivanjski prostor, in ko uporablja sovražni govor, uničuje svoj komunikacijski in duhovni prostor. Ranjena narava v Tajgi je zato lahko tudi neposredna prispodoba za ranjeno in degradirano človeško bit. Sodobni sovražni govor je agresiven, glasen, manipulativen in želi nasilno spreminjati družbeno realnost. Dobnikovo obredno lirsko izrekanje in zavezništvo besedi, medtem ko se zunaj podira svet, ki ga nihče ne bo spravil v red, delujeta kot upor proti temu. V njegovi tankočutno ubrani poeziji sta pokrajina in jezik neločljivo povezana. »Brez začetka in konca valovijo besede, iglice smrek rišejo osnutke nevihte. / Nemočno opazujem barve na zavojih reke, pege in zatege valov, ribe. / V otroštvu sem bil življenje spomina mene odraslega za to isto reko.« Za Dobnika je pot brez umika nevidna divjina glasov, brv nad prepadom za tiste, ki nimajo kril, in za tiste, ki dolbejo cvet sna vztrajno, z besedami, s pisavo, s koraki skozi velemesta in pragozdove planetarne kože, ki razpada. Za tišino v njegovi poeziji ne velja običajna definicija »odsotnosti zvoka«, zanj je tišina estetsko iskanje čistosti lirskega izraza, prostor zbranosti in tihi upor proti hitrosti, agresiji in propadu sodobne družbe. V njegovih starejših pesmih ima tišina pogosto snovne atribute, v zbirki Tajga pa dobi močnejšo dimenzijo. Če je bila v prejšnjih zbirkah predvsem prostor osebne kontemplacije in estetike, postane v Tajgi prostor preživetja in ekološko-duhovni manifest. V prvinski tišini narave rastejo drevesa, tečejo vode in diha zemlja, mrtvaška tišina pa nastane, ko človek uniči pokrajino ali ko sovražni govor uniči kulturo dialoga. Pesnik s poslušanjem prve tišine poskuša zaceliti rane, ki jih povzroča druga. Pri tem tišine ne ubeseduje le z besedami, temveč jo neposredno izrazi tudi na belini papirja, pri čemer so prazni prostori enako pomembni kot zapisane besede. Ko bralec z očmi potuje čez verze in vmesne praznine, je prisiljen narediti miselni premor. Ti prazni prostori med zapisanimi vrsticami delujejo kot nekakšne jase sredi gostega gozda besed. Papir je slikovni nosilec, njegova belina neokrnjena narava, ki je pesnik še ni napolnil s svojimi besedami. Verzi se odpirajo, prekinjajo in nalagajo drug na drugega, kot da pesem nikoli ne more povsem obstati v lastni govorici, ampak jo ves čas vleče drugam. Ta občutek se v zadnji pesmi radikalno razpre, ko se pesnik zave, da obstaja enoten, sklenjen prostor zavetja, v katerega bi bilo mogoče verjeti. Pokrajina postane zmes pesnikovega sna in odmevov: »v tajgi / v polsnu / se ponavlja / veščina semen / pisanja v drobcih / v kosmih za kosmom /list za listom / pleše v vrtincih / zime« V tem smislu praznine v Tajgi niso praznote, temveč prostor absolutne potence – je tisto radikalno območje, kjer se beseda spočije in očisti toksinov zunanjega sveta. Prav te grafične praznine med vrsticami delujejo kot tiho opozorilo: človek s svojim hrupom in agresijo ne sme kolonizirati vsakega kotička sveta, ne v naravi in ne v jeziku. Izrekanje s pomenljivimi prazninami tako postane Dobnikovo končno zatočišče in hkrati etična izjava. Z ohranjanjem nepopisanega prostora pesnik simbolno rešuje tisti del sveta, ki mora za preživetje človečnosti ostati nedotaknjen, čist in svoboden. Tajga je tako knjiga, ki jo beremo skozi tisto, kar je zapisano, a jo v polnosti začutimo šele v prostorih, kjer pesnik obmolkne.

A proč vzácný fragment rukopisu Markova evangelia opustil Česko a míří do Itálie? I o tom bude řeč v kulturním magazínu Michaely Veteškové.

Anita Ogulin je bila neutrudna humanitarka in edinstvena osebnost, ki je z neizmernim čutom za človeško stisko pomagala številnim in hkrati nenehno opozarjala na sistemske probleme, ki vedno znova soustvarjajo generacije revnih. Ta teden je minilo dve leti od njene smrti in stvari se niso spremenile na bolje: revnih je vse več redno zaposlenih, najemnine, na katere je obsojena predvsem mlajša generacija, neusmiljeno rastejo, nakupi nepremičnine pa so privilegij redkih, ki še zmorejo zadostiti zahtevam bank. Naj nam mednarodne statistične primerjave kažejo še tako ugodne številke, med nami živi veliko ljudi, ki delajo le še za preživetje in ki jim lahko le en izgubljen dohodek ali nepričakovan strošek v hipu zruši krhke družinske proračune. Vsaj nekaterim, ki se na pomoč obrnejo k Zvezi Anita Ogulin, tam lahko pomagajo s sredstvi iz Anitinega sklada, ustanovljenega prav zato, da se nenadne finančne stiske ne prelevijo v nerešljiv klobčič izvršb in zadolževanj. Prav hitrost je namreč tista, ki prepreči, da bi se stiska iz meseca v mesec še poglabljala. Primer mlade družine naše sogovornice je eden tistih, za katere je bila takojšnja pomoč Anitinega sklada neprecenljiva.

Někdy dojdeš do stádia v životě, kdy už Ti Tvůj starý život nedává smysl. Kdy cítíš, že MUSÍŠ udělat změnu, že takhle dál žít nechceš, že život je o něčem mnohem větším. Kdy jsi ze své role už vyrostla, nebo když si sama sobě něčím překážíš... a kdy už Ti žádný další seberozvojový kurz, seminář ani miliontá informace nestačí. Pak je čas na přechodový rituál od staré verze sebe do nové. Indiáni tento přechodový rituál nazývali Vision Quest. V dnešním dílu podcastu Srdeční záležitosti jsem přivítala úžasnou průvodkyni Soňu Lhotákovou. Soňa si prošla totálním korporátním vyhořením a těžkou spirituální krizí, která ji dovedla až k jejímu pravému poslání: pomáhat lidem propojovat kariéru s hloubkou jejich duše. Soňa Lhotáková provází lidi Vision Questem v divoké přírodě, i sebepoznáním ke smysluplné práci. Prošla temnou nocí duše, kde se dotkla vlastního dna, aby prožila, že právě temnota přináší světlo a největší dary. Zlom přišel se soukromým Vision Questem v přírodě. V tichu a odloučení přišly všechny odpovědi, které roky hledala. Setkání s duší během Vision Questu je pro ni tou nejpoctivější cestou k sobě. A právě proto ji s úctou a pokorou nabízí i ostatním. Sama si vyzkoušela, jak hluboce léčivé a transformační je potkat se se sebou v naprosté pravdivosti, v duševní nahotě, čistotě a tichu. Se svou duší, svými dary i svým posláním. https://sonalhotakova.cz/transformacni-pobyt-v-bosne/ https://sonalhotakova.cz/klic-ke-smysluplne-praci/ https://sonalhotakova.cz/barevny-kompas/ IG: @visionquest_soul IG: @sona.lhotakova https://www.facebook.com/sona.pomezna Ponoř se do fascinujícího vyprávění o transformaci, rituálech Vision Quest v divoké Bosně a zjisti, jak ti metoda Barevného kompasu může bleskově ujasnit, jaký jsi typ osobnosti a proč ti možná chybí drive v podnikání!

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

Prejšnji teden so v predverju osrednje stavbe največje banke pri nas, v Galeriji Muza TR2 na Trgu republike v Ljubljani, odprli razstavo projekta z naslovom Cankar150. Gre za izbor študentskih del Oddelka za vizualne komunikacije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ob letošnji 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Že peto leto se v čezmejni goriški prostor vrača mednarodni festival klasične glasbe z mojstrskim tečajem pianista Aleksandra Gadjieva. Festival GoRise, glasba kot točka srečanja somestja, se bo začel v nedeljo v Vili Vipolže. V Perugi v Italiji pa je prejšnji teden potekal festival Umbria Jazz. Mesto s festivalom diha že 53 let in tudi naključni obiskovalci lahko hočeš nočeš spremljajo parado, ulični nastop ali brezplačen koncert. Prav to dela festival magičen, kot mu pravi večina.

Kako je kaj z našim domoljubjem? Koliko nam Slovenija pomeni, kako gledamo na zastavo, se nam kdaj zarosijo oči, ko vidimo Triglav? Ali naši vnuki še znajo zapeti kakšno staro ljudsko pesem?

Vysoká něco málo přes 11 cm a široká zhruba 4,5 cm figurka z pálené hlíny patří do pětice nejvzácnějších movitých památek na našem území. Sošku nahé ženy s výraznými prsy, vystouplým břichem, širokými boky a viditelnými tukovými záhyby zná celý svět už více než sto let. Na poli Edmunda Hanreicha mezi Pavlovem a Dolními Věstonicemi, někdejším sídlišti lidí starší doby kamenné, ji 13. července 1925 nalezl tým archeologa, speleologa, zoologa a geografa Karla Absolona.

Vysoká něco málo přes 11 cm a široká zhruba 4,5 cm figurka z pálené hlíny patří do pětice nejvzácnějších movitých památek na našem území. Sošku nahé ženy s výraznými prsy, vystouplým břichem, širokými boky a viditelnými tukovými záhyby zná celý svět už více než sto let. Na poli Edmunda Hanreicha mezi Pavlovem a Dolními Věstonicemi, někdejším sídlišti lidí starší doby kamenné, ji 13. července 1925 nalezl tým archeologa, speleologa, zoologa a geografa Karla Absolona.Všechny díly podcastu Příběhy z kalendáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Číňania majú veľa prísloví, ktoré obsahujú hlboké pravdy o živote. Jedno príslovie rozpráva o dvoch guliach, ktoré boli úplne rovnaké. Bol medzi nimi však podstatný rozdiel. Jedna bola čisto zo zlata, kým tá druhá mala na sebe zo zlata len tenkú vrstvu. Ležali na polici a neboli nijako chránené. Pozlátená guľa sa úzkostlivo bála a snažila sa udržať v pokoji, aby sa tá pekná vrstva zlata nezničila a neukázalo sa, čo je vo vnútri. Druhá guľa bola v pohode. Nebála sa pádov, nebála sa nárazov. Prvú guľu to tak znervózňovalo, že vykríkla: „Dávaj pozor a negúľaj sa tu kade-tade. Veď si ošúchaš zo seba tú krásu.“ „Akú krásu zo seba zošúcham?“ spýtala sa zlatá guľa prekvapene. Nezamestnávajme sa zovňajškom. Zamestnávajme sa viac vnútorným životom. Každodennou Ježišovou prítomnosťou. Tichom v živote. Životom v nasledovaní Krista. Hľadajme Boha a Jeho prítomnosť nie preto, čo nám môže dať, ale preto, kým On je. Ježiš im riekol: Moje učenie nie je moje, ale Toho, ktorý ma poslal. Keď niekto chce plniť Jeho vôľu, rozozná to učenie, či je z Boha, alebo či sám od seba hovorím. ( J 7,17) Pravé poznanie pochádza z poslušnosti. Všetko ostatné je len informácia. Keď začneme konať v súzvuku s Božím slovom, s tým, čomu rozumieme, začneme vidieť Jeho cestu. Vytvor si pevné zvyky ohľadne Božieho slova, ticha a modlitby. Čítaj slovo. Počúvaj, čo hovorí Biblia. Ži svoj život v súlade s tým, čo čítaš. Rob, čo Biblia hovorí, že je správne. Odvráť sa od všetkého, čo Biblia nazýva hriechom a neprávosťou. Nepodvádzaj a nerob kompromisy. Rob to čestne, bez výhovoriek, keď vidíš, že sa ti nedarí. Keď tak budeš konať, objavíš, kým skutočne v Božom svetle si. Zistíš, že nielen hrešíš, ale máš aj chuť k hriechu a nenávidíš dobro. Ježiš hovorí: „A v tom je súd, že svetlo prišlo na svet, ale ľudia väčšmi milovali tmu ako svetlo, lebo ich skutky boli zlé.“ ( J 3,19) Zistíš, že si Boží nepriateľ. Zistíš, že Božie slovo hovorí pravdu, keď hovorí, že si stratený a potrebuješ spásu. Ak berieš Jeho slovo vážne, nemôžeš prísť k inému záveru. Ako teda byť spasený? Zrazu začínaš tušiť, čo Ježiš myslí, keď hovorí: „Keď niekto chce plniť Jeho vôľu, rozozná to učenie, či je z Boha, alebo či sám od seba hovorím.“ Keď Ježiš hovorí o Božej vôli, nemyslí tým na zákon. Podľa toho vieme, že sme Ho poznali, keď zachovávame Jeho prikázania.(1J 2,3) A toto je Jeho prikázanie: aby sme verili v meno Jeho Syna Ježiša Krista a milovali sa, ako nám prikázal. (1J 3,23) Konanie Božej vôle znamená veriť v Ježiša a utiekať sa k Nemu. Veriť Bohu, keď svedčí o svoje vôli spasiť človeka. Lebo to je vôľa môjho Otca, aby každý, kto vidí Syna a verí v Neho, mal večný život, a ja ho vzkriesim v posledný deň. ( J 6,40) S takýmto učením prichádza Ježiš. Takže keď skutočne chceš konať Jeho vôľu tak rozumej, či je Jeho učenie z Boha, alebo či sám od seba hovorí. Neuveriteľná výzva! Predstav si, že vezmeš Ježiša za slovo. On hovorí, že keď skutočne začneš konať Božiu vôľu nakoľko rozumieš, tak budeš vedieť, či to učenie je od Boha. Božie slovo ma stretlo a odhalilo, že mám zlato len na povrchu. Pán mi ale tiež ukázal, že ma neodhalil, aby ma odvrhol, ale aby ma nanovo postavil a zmenil. Aby som zabudol na svoju podomácky vyrobenú pozlátku a obrátil som sa k Nemu a aby som prijal zlato, ktoré mi On chce dať. On chce konať nové veci v mojom živote. Radím ti: „… kúp si odo mňa ohňom prepáleného zlata, aby si zbohatol, biele rúcho, aby si sa odel, aby sa neukazovala hanba tvojej nahoty…“ (Zj 3,18) Nevadí, či budem narážať, či sa oškriem. Nemám čo skrývať. Môj hriech je ukrytý v Ježišovej krvi a oblečenie spravodlivosti, ktoré som od Neho prijal, je úplne dokonalé. Som ospravedlnený Bohom! To je moja jediná identita: Curt Westman, hriešnik, ospravedlnený Bohom! Curt Westman

Genetičtí inženýři upravili střevního parazita měchovce, aby jeho prostřednictvím mohli dodávat do těla protilátky. Metoda je teprve v začátcích, pokud uspěje, mohla by zajistit dlouhodobé a kontinuální podávání biologických léčiv při léčbě chronických onemocnění, a tím mírnit například střevní záněty, projevy alergií nebo dalších autoimunitních nemocí.Všechny díly podcastu Laboratoř můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Pred mikrofon smo povabili Antona Hareja, ki je univerzitetni diplomirani politolog, dolgoletni član stranke NSi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pred tem pa je opravljal delo sekretarja v službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Decembra 2022 ga je novogoriški župan Samo Turel imenoval za podžupana. Harejevo delo je poleg navedenega zaznamovalo tudi udejstvovanje v okviru Civilne pobude TEBE BOGA HVALIMO, ki si prizadeva za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Prav to ga je stalo mesta podžupana.

Gostja tokratne epizode podkasta Odprto je dr. Kaja Širok – kulturna zgodovinarka, italijanistka, muzeologinja, kuratorka, raziskovalka kolektivnega spomina in nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V okviru projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025, prvega čezmejnega naziva te vrste, je bil lani odprt EPICenter – Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja z novo stalno razstavo Mesto na meji, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila dr. Kaja Širok. Arhitektura nikoli ni samo arhitektura. Stavbe, ulice in trgi oblikujejo mesta, oblikujejo pa jih tudi spomini, zgodbe, odločitve, konflikti in sanje različnih generacij. Malo je prostorov v Evropi, kjer je to tako očitno kot prav v Gorici in Novi Gorici. Če bi želeli na enem samem kraju razumeti evropsko 20. stoletje, bi težko našli boljši primer. Tu so se menjavali imperiji in države, tu je potekala ena najbolj krvavih front prve svetovne vojne. Fašizem je poskušal izbrisati jezike in identitete. Meja je razdelila mesto, družine, vrtove in vsakdanje življenje. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa je tu padel še zadnji del železne zavese. Ko danes hodimo med Novo Gorico in Gorico, se nam zdi vse samoumevno. Prestopimo trg, prečkamo nekdanjo mejo in nadaljujemo pot. Toda v ozadju tega vsakdanjega prizora leži izjemno kompleksna zgodba prostora, ki se še vedno na novo bere, interpretira in razume. Prav temu je posvečena razstava Mesto na meji, eden osrednjih projektov Evropske prestolnice kulture 2025. Razstava in spremljajoči zbornik skozi osebne zgodbe posameznikov osvetljujeta različne poglede na goriški prostor ter spregovorita o nastanku meje, načinih razumevanja preteklosti in kompleksnih odnosih med prebivalci regije. Odpirata prostor za soočenje s težko dediščino in kolektivnimi izkušnjami bolečine, hkrati pa spodbujata dialog, ki omogoča prepoznavanje preteklih travm ter gradnjo bolj vključujoče prihodnosti, utemeljene na medsebojnem spoštovanju in razumevanju različnih skupnosti in generacij. Prisluhnite podkastu Odprto!

Long before the modern bourbon boom, one family bet everything on a credit card cash advance business—and turned a single D.C. storefront into a legendary whiskey empire. On this week's episode, we sit down with Prav Saraff and talk about an unbelievable immigrant success story that transformed a single, cash-strapped Washington, D.C. storefront into a premier destination for ultra-rare spirits and legendary barrel picks. Prav takes us back to his family's roots—moving from India to Nepal before grinding through grueling hours in America as dishwashers and gas station attendants to finally buy their first liquor store in 1995. We talk about what it was like balancing high school by day and retail shifts by night, and how a chance encounter with a mentor customer completely shifted their business model away from the low-margin hustle and straight into luxury wine, dusty Van Winkle decanters, and vintage Willett bottles the rest of the industry ignored. Long before the modern bourbon boom, the Saraff family treated hard-to-sell, expensive inventory as a long-term asset, ultimately using their early producer relationships to help put powerhouse brands like Smooth Ambler, Smoke Wagon, and New Riff on the map. Prav breaks down how those foundational single barrel programs revolutionized their operation and laid the groundwork for Dream Spirits—a brand launched to honor his father's ultimate legacy. Show Notes: From India to Northern Virginia: The Saraff family's journey and the early days of American hustle Betting the future on a 28% interest rate credit card loan to buy a D.C. liquor store in 1995 Balancing high school with retail shifts: How a customer mentor unlocked the world of high-end wine and spirits Buying what others ignored: Taking early risks on Van Winkle decanters, A.H. Hirsch, and vintage Willett Treating expensive, slow-moving inventory as long-term liquid gold How early store picks helped put Smooth Ambler, Starlight, and Smoke Wagon on the map Launching Dream Spirits: Honoring a father's legacy through independent blending and curation Inside the new Virginia estate designed for immersive, memory-making barrel pick trips Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Se žlutými trabanty projel svět. Pak usedl do auta, které i plave, a vydal se do Mongolska. Ze svých cest přiváží spoustu materiálu, který pak proměňuje v dokumentární filmy či seriály.

Se žlutými trabanty projel svět. Pak usedl do auta, které i plave, a vydal se do Mongolska. Ze svých cest přiváží spoustu materiálu, který pak proměňuje v dokumentární filmy či seriály.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Razstava priznanega fotografa Arneja Hodaliča Med svetovi predstavlja vizualne pripovedi o ljudeh, kulturah in krajih z vseh koncev sveta.V štirih tematskih sklopih je na ogled več kot štirideset fotografij: od podvodnih arheoloških najdišč, skrivnostnih jam, oddaljenih kultur, krajev ter portretov ljudi – in zgodb z različnih koncev sveta. Spremljajo jih besedila kustosinje razstave, fotografinje Katje Bidovec. V sklopu podvodne arheološke reportaže je bila med petletnim dokumentiranjem najdbe potopljene ladje iz 7. stoletja ob otoku Mljet posneta tudi fotografija zlate pasne zaponke. Prav to je kot prvima slovenskima fotografoma Arneju Hodaliču in Katji Bidovec na naslovnici aprilske izdaje objavila kultna ameriška revija National Geographic – z zgodbo o zakladih v potopljeni ladji, ki je prevažala izjemen arheološki zaklad. Tudi izbor teh fotografij te zgodbe je del razstave z naslovom ''Arne Hodalič: Med svetovi'', ki si jo lahko v Stanovski dvorani in Palaciju Ljubljanskega gradu ogledate do 30. avgusta.

Třetí dobrodružství Sherlockovy sestry Enoly Holmesové, kalba s Kevinem Hartem v 72 hodin, návrat animovaných X-Menů a sci-fi Silo, zlodějský thriller s Anyou Taylor-Joy Lucky, golfová komedie Hawk s Willem Ferrellem nebo prequel Pravé blondýnky Elle. A debata o tom, jestli budou Netflix a ostatní streamovací platformy posílat filmy do kin, nebo ne. A pokud ne, tak kdo na tom bude tratit nejvíc.  FILMY Enola Holmesová 3, Netflix, 1.7. Už není co ztratit, Netflix, 8.7. Navždy srdcerváči, Netlix, 17.7. The Dink, Apple TV+, 24.7. 72 hodin, Netflix, 24.7. SERIÁLY X-Men 97 S2, Disney+, 1.7. Elle, Prime Video, 1.7. Silo S3, Apple TV+, 3.7. Domek v prérii, Netflix, 9.7. R.J. Decker, Disney+, 14.7. Lucky, Apple TV+, 15.7. Ride or Die, Prime video, 15.7. Hawk, Netflix, 16.7. Jak Stuart zachránil vesmír, HBO Max, 23.7. Furious, Hulu, 27.7. Batman: Rytíř v plášti S2, Prime Video, 31.7. MovieZone Extended Universe:  Web: https://www.moviezone.cz FB: https://www.facebook.com/moviezonecz IG: https://www.instagram.com/moviezonecz CSFD: https://www.csfd.cz/film/1604869-filmy-v-siti/prehled/ HeroHero: https://herohero.co/moviezonelive Merch: https://www.blu-shop.cz/moviezone-merch/ Kniha Devadesátky ve filmu: https://www.xyz.cz/tituly/92360411/devadesatky-ve-filmu/ Kniha Encyklopedie sci-fi filmu: https://www.albatrosmedia.cz/tituly/92065999/encyklopedie-sci-fi-filmu/ #moviezone #moviezonecz #mzlive

Naš gost je bil kipar in doktor likovne teorije Marjan Drev, avtor spomenika škofa Antona Martina Slomška, ki stoji pred mariborsko stolnico. Poleg tega je avtor kipov sv. Nikolaja ter svetih bratov Cirila in Metoda, ki se nahajajo v Murski Soboti. Prav tako pa tudi spomenika duhovnikom mučencem v Beli krajini. Živi in ustvarja na kmetiji v Kaniži blizu Šentilja v Slovenskih goricah, kjer sta z ženo postavila vrsto kipov za novo nastajajočo Formo vivo Kaniža.

Film Pozna slava je posnet po istoimeski noveli Arthurja Schnitzlerja, scenarij zanj pa je napisala Samy Burch, ki se jo morda spomnimo kot scenaristko filma Maj, december izpred treh let, takrat je bila nominirana za scenarističnega oskarja. V središču Schnitzlerjeve novele, napisal jo je pri 32 letih, je ostareli Eduard Saxberger. V mladosti je izdal pesniško zbirko. Ker ni doživela nikakršnega odziva, je nanjo pozabil in se sprijaznil z vsakdanjim, duhamornim uradniškim življenjem. Zbirko so izbrskali mladi dunajski literati in Saxbergerja začeli častiti kot velikega umetnika. Stari gospod je podlegel iluziji vnovične slave, začel zanemarjati svoje stare prijatelje, ki so se mu nenadoma zazdeli preprosti in nevredni njegovega novega statusa. Kmalu je ugotovil, da je bilo zanimanje mladih literatov površinsko in sebično, in poleg tega, da sta njegova ustvarjalnost in mladostni duh z leti zbledela, saj mu besede niso tekle več kot nekoč. V tem ameriška različica z Willemom Dafoejem v glavni vlogi zvesto sledi predlogi, Eduard Saxberger postane Ed Saxberger, vse skupaj pa se dogaja v New Yorku. Dramaturško lahko rečemo, da film teče dobro, v glavni vlogi blesti Willem Dafoe, toda če se je on v vlogo vživel tako zelo, da mu verjamemo ob vsaki besedi, premoru ali drobnih gestah, pa se zdi, da so ustvarjalci filma premalo pozornosti posvetili mladim njujorškim literarom in ustvarjalcem, ki se začnejo zanimati za Eda. Stereotip je, tako pri nas kot očitno tudi v Ameriki, da so mladi ustvarjalci nujno čudni, posebni, ekscentrični, in kot taki so prikazani v Pozni slavi, toda če se je Dafoe zlil z vlogo, je čudnost mladih literatov neživljenjska in precej manj verjetna, morda je hiba tudi v tem delu scenarija Samy Burch, ki je umetniško skupino v osnovi zastavila preveč stereotipno. Prav tako je ne prav natančna pozornost posvečena Edovim znancem, s katerimi se po delu na pošti dobiva v baru in z njimi igra biljard. Po Edovem izbruhu, da so manjvredni od njega in da ga ne razumejo, nekako ni izrisanega prehoda do Edove vključitve v to družbo ob koncu filma, ko spet začnejo skupaj igrati biljard. Ne glede na te pomankljivosti je film vreden ogleda, v prvi vrsti zaradi glavnega igralca in drugič, ker dobro prikaže človeško nečimrnost in predvsem občutek minljivosti – Dafoe tega z drobnimi gestami na svojem slikovitem, razbrazdanem obrazu izvrstno izrazi, hkrati pa so v scenariju drobni biseri, kot je opazka mlade igralke Glorie, v katero se Ed zaljubi; reče mu, da je moral biti lep, ko je bil mlad. In še: ker sta tako film kot novela refleksija o ustvarjanju v določenem časovnem razponu, je v njem lepo vidno opešanje ustvarjalne moči – Eda prosijo, naj napiše kaj novega za nastop, na katerem se bo predstavila tudi mlada skupina umetnikov, pa mu preprosto ne uspe. Hkrati pa to opešanost in generacijski prepad izrazi s hojo, vtirjenostjo v vsakodnevne opravke in spet z odlično odmerjeno izraznostjo obraznih gest, nasmehov in gibov.

Před více než 90 lety nacisté označovali vše, co zosobňovala umělecká škola Bauhaus, za zvrhlé. Dnes na nadaci spravující její odkaz útočí Alternativa pro Německo (AfD), která může podle průzkumů výrazně uspět v podzimních zemských volbách v Sasku-Anhaltsku. „Jde o vyvolávání kulturních válek,“ varuje publicista Josef Chuchma. V rozhovoru se ještě vrací ke sporům kolem Knihovny Václava Havla a připomíná jubilejní ročník karlovarského filmového festivalu.Všechny díly podcastu Jak to vidí... můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v zvezi s pajki med drugim pravi, da sta ena njihovih najzanimivejših lastnosti njihovo predivo in mreže, v katere lovijo svoj plen. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in njegovo uporabo, so bile ključne za njihovo diverzifikacijo. Različni tipi prediva, ki ga proizvajajo pajki, veljajo za ene najbolj lepljivih, najmočnejših, najbolj elastičnih in po natezni trdnosti najkakovostnejših biomaterialov sploh. Zato poskušajo razumeti evolucijski pomen tega prediva, od nivoja molekul do njegove uporabe za gradnjo visoko zmogljivih mrež. Na drugi strani ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo. Čeprav za zdaj še niso dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršen koli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v tako rekoč vseh sferah našega življenja, od neposredne uporabe materiala, izdelave novih himernih biomaterialov do izboljšave sintetičnih in izuma novih materialov. FOTO: Pajek navadni križevec (Araneus diadematus) plete mrežo VIR: Matjaž Gregorič

stupeň – O poslušnosti Rebrík božského výstupu bol napísaný predovšetkým pre mníchov. No slová svätého Jána Klimaka na začiatku prvej kapitoly naznačujú, že jeho úmyslom je osloviť každého človeka túžiaceho po spáse. Hovorí: „Dvere večného života sú otvorené pre každého. Cieľ nášho života je nasledovať Krista a podobať sa mu v jeho božskej láske.“ Ponúkané reflexie sú prípravou na farské formačné stretnutia. Venujú sa učeniu svätého Jána Klimaka o stupňoch duchovného výstupu, ktoré nachádzame v jeho slávnom diele Rebrík.   Sv. Ján Klimak – Rebrík: https://www.filokalia.sk/sv--jan-klimak-rebrik/  

Poslechněte si:01:10 Trápili dinosaury včely a mravenci?08:26 První jaderná elektrárna13:45 Kde je hranice světa částic?23:57 Největší květ na světěSherlock Holmes a vyděračiHovoří paleontolog Vladimír Socha nebo astrofyzik Petr Kulhánek. Rubriku Stalo se tento den připravil Ing. František Houdek. Z cyklu Perly ze světa rostlin čte Zuzana Vejvodová.Všechny díly podcastu Meteor můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Kvantni računalniki bodo v bližnji prihodnosti kos kriptografskim metodam, s katerimi danes večinoma ščitimo digitalne podatke. Prav zato se pospešeno razvija pristope, ki bodo na različne načine omogočali varne komunikacije tudi v prihodnje. Še zlasti se stavi na razvoj t. i. kvantnih komunikacij, ki temeljijo na praktični uporabi zakonov kvantne fizike. Na prvi pogled nenavadni pojavi kvantnega sveta, kot so denimo prepleteni delci, namreč odpirajo možnosti za povsem drugačno zasnovo varnostnih protokolov. Potrebno tehnologijo za kvantne komunikacije se že pospešeno razvija, tudi pri nas. V Laboratoriju za kvantno optiko in temelje kvantne fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani tako med drugim že prepletajo fotone kvantno izmenjavo varnostnih ključev. O prepletanju fotonov ter možnostih, ki se s tem odpirajo, smo v Podobah znanja govorili s kvantno fizičarko dr. Laro Ulčakar.

V poletje skačemo z raziskovalnim zaletom. Tokratna epizoda je povsem posvečena gibanju. Od poletne šole TBrainBoost, novih ugotovitev na področju gibanja in možganov ter dolgoživosti in zdravoživosti do svetovnega dneva ALS, ki smo ga obeležili 21. junija. Prav te dni v Madridu poteka evropski kongres o tej bolezni in marsikaj je novega! Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Marušičem in doc. dr. Blažem Koritnikom.

Duševne stiske mladih postajajo eden večjih izzivov sodobne družbe. Podatki, da se okrog polovica duševnih motenj pojavi prvič pred 18. letom in da ima vsak sedmi mladostnik težave v duševnem zdravju, so še kako zgovorni. Prav zato so ključni zgodnje prepoznavanje težav, pravočasna podpora in dostopne oblike pomoči, so izpostavili na nedavni konferenci v Mariboru na temo duševno zdravje mladih.

Dobrovolníci z centra Dobromysl při Krajské nemocnici v Liberci pořádají výtvarné aktivity pro pacienty skoro každý měsíc. Centrum Dobomysl provozuje také dobročinný obchůdek nebo zdobí interiéry.

Peter Stark je jediným priamym potomkom rodu Starkovcov, ktorí v 19. storočí vybudovali v Liptovskom Mikuláši Starkovskú liehovar, ktorý funguje dodnes. Po jeho arizácii a znárodnení existuje ako spoločnosť St. Nicolaus, dnes najväčší výrobca liehovín na Slovensku. S touto firmou však už Peter Stark nemá nič spoločné, aj keď meno jeho predka Armina sa ocitlo v názve jedného z produktov.Židovský pôvod Petra Starka bol krajne rizikový v Slovenskom štáte aj v povojnovom stalinskom Československu. Preto v roku 1959 emigroval do Západného Nemecka a neskôr šiel do USA. Tu absolvoval doktorandské štúdium.

V Gradcu so včeraj obeležili 15-letnico pouka slovenščine. Nastopila je gledališka skupina Ane Monro z interaktivno ekološko predstavo »Zadnji ulov«, tudi učenci z učiteljico dr. Tatjano Vučajnk so pripravili svoj nastop. Zbrane je nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko. To je bil njen prvi obisk v vlogi ministrice. Staršem se je zahvalila, da otroke pripeljejo k pouku. Prav tako otrokom, ki bi popoldne kdaj raje šli na igrišče ali bili na telefonu, pa se učijo slovenščino. Zbrane je spodbudila, da naj si še naprej prizadevajo, da se slovenska beseda, slovenski jezik, slovenska kultura in slovenska identiteta ohranjajo. Ministrico posebej veseli, da se je število otrok, ki se učijo jezika, v teh letih povečalo za petdeset odstotkov, število ur pa kar za sto odstotkov.» Obljubila je, da bo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi, še naprej podpiral projekte, ki dopolnjujejo njihove aktivnosti. Na dogodku je zbrane nagovorila tudi predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner.

Zaradi menjave oblasti v Sloveniji letos ne bo tradicionalnega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru, ki bi bilo že dvaindvajseto in tudi ne srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine, prireditve Dobrodošli doma. Spomnimo, da je bila lanska raztegnjena v niz dogodkov v duhu evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. A tradicionalne prireditve in srečanja rojakov ostajajo: v nedeljo, 28. junija, Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja Tabor Slovencev po svetu in gostovanje maturantov iz Argentine, Rast 55; Rafaelova družba 2. avgusta pripravlja Romanje treh Slovenij in pred tem Višarske dneve mladih; Svetovni slovenski kongres pa pripravlja Tabor slovenskih otrok in praznovanje ob 35-letnici delovanja. Prav na današnji dan leta 1991 je bil namreč v Ljubljani drugi zbor Konference za Slovenijo snujočega se Svetovnega slovenskega kongresa. Odobril je statut konference in izvolil njene delegate za ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bilo na vrsti 27. in 28. junija v Ljubljani.

Življenje na četrtem največjem otoku na svetu – Madagaskarju - se razvijalo povsem izolirano od preostalega sveta, potem ko se je ta že pred 90 milijoni let ločil od Indije. Prav zato se je tam življenje razvilo po nekoliko drugačnih poteh kot drugod in ustvarilo bogastvo vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Velik del jih sploh ne nismo uspeli popisati. Obenem pa je vse to bogastvo danes tudi izredno ogroženo zaradi podnebnih sprememb in posegov v okolje.Madagaskarju se bomo posvetili v družbi dveh raziskovalcev, ki se že vrsto let vedno znova vračata na ta otok in tam odkrivata nove in nove vrste pajkov. To sta prof. dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo in doc. dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU.Foto: Matjaž Bedjanič

V Blovicích na jižním Plzeňsku, asi 25 kilometrů od Plzně, najdeme novogotický zámek, teče tudy řeka Úslava a historie města je zajímavá.

Narodila se do rodiny režiséra Karla Zemana, který svět oslnil svou trikovou tvorbou. Jako malá s ním trávila čas v ateliérech i na natáčení. „Táta nejezdil na dovolenou, všechny exteriéry točil v létě – a tak nás bral s sebou. Vařili jsme si na ohni,“ vzpomíná Ludmila Zemanová. Později se stala spoluvýtvarnicí jeho filmů a po emigraci do Kanady si vybudovala vlastní úspěšnou kariéru. Jaké bylo vyrůstat ve světě, kde ožívali dinosauři? A jak těžké byly začátky za oceánem?Všechny díly podcastu Blízká setkání můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Narodila se do rodiny režiséra Karla Zemana, který svět oslnil svou trikovou tvorbou. Jako malá s ním trávila čas v ateliérech i na natáčení. „Táta nejezdil na dovolenou, všechny exteriéry točil v létě – a tak nás bral s sebou. Vařili jsme si na ohni,“ vzpomíná Ludmila Zemanová. Později se stala spoluvýtvarnicí jeho filmů a po emigraci do Kanady si vybudovala vlastní úspěšnou kariéru. Jaké bylo vyrůstat ve světě, kde ožívali dinosauři? A jak těžké byly začátky za oceánem?

Kako vseprisotnost angleškega jezika v naših vsakdanjih življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa tudi na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet?V zadnjih mesecih je bilo mogoče slišati kar nekaj ogorčenih pritožb ljudi, ki so med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah opazili, da številne prodajalne, restavracije in kavarne potencialnih strank ne nagovarjajo več z napisi v slovenščini – temveč v angleščini. To seveda ni v skladu z zakonom o javni rabi slovenskega jezika, spričo česar potem tudi ni težko razumeti javnega ogorčenja, ki se je dvignilo. Se pa obenem vendarle ni mogoče otresti vtisa, da je problem, na katerega trčimo ob napisih v središču Ljubljane, naravnost minoren v primerjavi z nekim drugim, prav tako z angleščino povezanim trendom, ki ga sicer lahko opazimo v vsakodnevni komunikaciji med govorkami in pisci slovenščine. Pomislimo: dandanes se številni ne dogovarjamo več s prijatelji, da bi skupaj pojedli kosilo, ampak si raje mesedžiramo s frendi za lanč. Podobno se ob večerih ne sproščamo več pred televizijo, ampak čiliramo pred tivijem. In ker nas med delom na računalniku tudi ne priganjajo več neživljenjsko kratki roki za oddajo projektov, temveč za kompom lovimo krejzi dedlajne, se menda lahko vprašamo, ali sredi anglofonega medijskega morja, v katerega smo na temeljito globaliziranem planetu pač potopljeni, sploh še znamo slovensko? Oziroma, rečeno nekoliko manj dramatično pa hkrati najbrž tudi bolj natančno, vprašamo se lahko, kako vseprisotnost angleščine v naših življenjih vpliva na naše govorne in pisne kompetence, morda pa celo na načine, kako mislimo in čutimo sami sebe in svet? Prav to je vprašanje, ki smo ga pretresli oziroma – kot radi rečemo v današnjem, ne nujno najbolj estetskem novoreku – naslovili v tokratni Intelekti. Razmišljati o metamorfozah sodobne slovenščine so nam pomagali dve strokovnjakinji in dva strokovnjaka s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To so: jezikoslovec in predavatelj na Oddelku za slovenistiko, dr. Marko Stabej, pa mlada raziskovalka na istem oddelku, Ina Poteko, potem prevajalka in komparativistka z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo, dr. Seta Knop, ter, ne nazadnje, sociolog kulture in japonolog, predavatelj na Oddelku za azijske študije, dr. Luka Culiberg. Foto: kolaž je sestavljen iz podob, ki jih je na spletni strani Pixabay objavil David Peterson

Prav Saraff is a widely renowned whiskey expert, retailer, and producer, best known as the Director of Operations at 1 West Dupont Circle Wines & Liquors in Washington, D.C. He is highly regarded in the bourbon community for his expertise, his private barrel picks, and his brand, Dream Spirits. Cheers!

Ženy XYZ #46: Feministický podcast, ve kterém Silvie Lauder, Markéta Plíhalová a Clara Zanga řeší důležitá aktuální témata. Ostře řezaná čelist, uhrančivé oči a co nejnižší procento tuku. Jako vedlejší důsledky poruchy příjmu potravy, neplodnost nebo rozlámané kosti v obličeji. To je ve zkratce looksmaxxing, kdysi okrajový fenomén manosféry, dnes poměrně rozšířené mužské hnutí, které věří, že životní úspěch a štěstí jsou úzce svázány se vzhledem. Jak tento trend mužům a chlapcům ubližuje? Co má společného s eugenikou a kde se vzalo přesvědčení, že ženy na mužích zajímá pouze atraktivní vzhled? O tom debatovaly redaktorky Markéta Plíhalová, Clara Zanga a Silvie Lauder.

Edward Jenner, venkovský lékař a přírodovědec, zachránil nespočet lidských životů, když na konci 18. století vymyslel a jako první také provedl očkování proti neštovicím.Všechny díly podcastu Planetárium můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

VYPLŇTE NÁŠ PODCASTOVÝ PRIESKUM: http://www.zabavavpodcastoch.sk/prieskum Väčšina ľudí sú praváci... a vlastne ono to vôbec nedáva zmysel. V prírode totiž takáto preferencia strany nebýva, dokonca ani u našich najbližších príbuzných. Dnes sa teda dozvieme, ako to s praváctvo a ľaváctvom vlastne je. Tento týždeň sa v podcaste Zoom pozrieme na pravé a ľavé ruky a dozvieme sa, aký vplyv bude mať tohtoročný jav El Nino. Udalosťou týždňa je oficiálny plán CERN-u postaviť ešte väčší urýchľovač častíc. – Všetky podcasty denníka SME si môžete vypočuť na jednom mieste na podcasty.sme.sk. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na podcasty@sme.sk – Odoberajte aj (Ne)vedecký newsletter Tomáša Prokopčáka na sme.sk/nevedecky – Ďakujeme, že počúvate podcast Zoom.See omnystudio.com/listener for privacy information.

What a day in Caroll's Bar, Galway. Dave and Marty look back on the absolute fever dream that was “Drive for 5” - five Guinness World Record attempts in one afternoon, and they came home with two titles (which is seriously not bad going).You'll hear the moment Fionnuala nails the big one: fastest time to recite the first verse of Marty Mone's “Hit The Diff” - a blistering 7.45 seconds, with Guinness adjudicator Prav making sure every single word was spot on.And then it gets even better: Marty Mone joins the chat, reacts to the record, and teases the idea of a ridiculously fast “Hit The Diff” remix… with jivers needed.

O pretanjenih kriminalcih, iznajdljivih slikarjih, naivnih šarlatanih in robinhoodovskih junakih ter celo o političnih in vojnih akterjih, ki so risali in tiskali lažne bankovce in kovali lažne kovanceDenar je od nekdaj sprepleten in povezan z oblastjo in večino človeške zgodovine so bili kralji, cesarji, kasneje pa države s svojimi centralnimi bankami tisti, ki so strogo nadzorovali tiskanje ali kovanje denarja, nadzor nad izdelavo lastne valute pa še danes velja za enega temeljev državne suverenosti. In vendar so se skozi zgodovino pojavljali posamezniki ali skupine, ki so - bodisi iz stike ali uporniškosti bodisi iz pohlepa - to pravico vzeli tudi v svoje roke. Prav o njih bomo govorili v tokratnih Sledeh časa. Skozi zgodovino ponarejanja denarja nas bodo pospremili dr. Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenija ter Urška Purg in Matko Mioč iz Muzeja in galerije MUZA, kustosa tamkajšnje razstave Denar in kriminal: Tekma brez konca. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: ročno narisan ponarejen bankovec za 100 dinarjev, Kraljevina Jugoslavija, 1929, s pretiskom LAŽNA v cirilici, osebni arhiv Marka Mihajlovića, objavljeno z dovoljenjem Muzeja in galerije MUZA

Dave and Fionnuala's Drive for 5 is happening this Friday in Caroll's of Galway, and Dave and Fionnuala are officially inside the 48-hour panic window.They're attempting five Guinness World Records in one afternoon: most water moved by hand in 30 seconds (team of two), most Saw Doctors songs identified by the lyrics, most professional footballers identified in one minute, fastest time to recite the first verse of “Hit the Diff”… and the big one: most whoopee cushions sat on in 60 seconds by a pair.Plus, they chat to Prav, the Guinness adjudicator with a camel-race story that makes whoopee cushions look tame.Get your (free) tickets on universe now!

As of April 2026, Jack Daniel's has released highly sought-after "hazmat" (over 140 proof) single-barrel rye whiskeys, with special releases like the Tanyard Hill or Small Batch variants often ranging between 142.7 and 146.1 proof. These limited, uncut, and unfiltered, Tennessee straight rye whiskeys feature a 70% rye mash bill and are known for intense heat and complex, dark fruit flavorsPrav Saraff is a prominent Washington, D.C.-based bourbon connoisseur, owner of 1 West Dupont Circle Wines & Liquors, and creator of the independent bottling label "Dream Spirits". Known as a major figure in the whiskey industry for sourcing rare bottles and exclusive single-barrel picks, he is highly regarded for his expertise and customer-focused approach.

Otroci danes preveč časa preživijo pred zasloni, bistveno manj pa se gibljejo. Prav gibanje – tek, skoki, igra in raznolike gibalne izkušnje – je ena ključnih osnov za zdrav telesni in miselni razvoj v zgodnjem otroštvu. V Svetovalnem servisu bomo zato govorili o atletiki za najmlajše - kdaj je pravi čas za začetek organizirane vadbe, kako naj bo ta prilagojena starosti in sposobnostim otroka ter zakaj pri najmlajših niso v ospredju rezultati, ampak veselje do gibanja. Posebno pozornost bomo namenili tudi vlogi staršev – kako spodbujati otroka brez pritiska in kako mu pomagati, da šport doživi kot pozitivno izkušnjo. Gost oddaje bo trener Atletskega kluba Krka Mitja Svet.

Zdravo! Tokratna epizoda je mešanica političnega prerokovanja, literarne obnove in organizacije piknika, skozi katero s ščepcem cinizma komentiramo trenutno dogajanje na povolilnem parketu. Razmišljamo tako o usodi severnih belih nosorogov, kot o usodi naše male države. Bomo spet štiri leta kolesarili? Ko tako slalomiramo med Garambo, travnatim letališčem, družbenim aktivizmom in nostalgičnimi utrinki ugotavljamo, zakaj je resnica vedno nekoliko odvisna od zornega kota (in trenutne oblasti) ter kako lahko troglasno petje na pikniku reši več kot marsikateri protest. Ali pa vsaj razpoloženje.