Podcasts about Marije

Sinds Trumps boude stelling dat ‘China het Panamakanaal beheert’ raast er een geopolitieke storm over het kleine Panama, waar zo’n 250 duizend mensen met Chinese wortels wonen. Verslaggevers Marije Vlaskamp en Joost de Vries bezochten deze migrantengemeenschap en vroegen de Panamese Chinezen of ze gebukt gaan onder de aantijgingen van Trump en hoe ver de invloed van Beijing strekt. Lees de reportage van Marije en Joost: Trump heeft haast, maar China de langste adem Onze journalistiek steunen? Dat kan het beste met een (digitaal) abonnement op de Volkskrant, daarvoor ga je naar www.volkskrant.nl/podcastactie Presentatie: Sheila SitalsingRedactie: Corinne van Duin, Lotte Grimbergen, Julia van Alem en Jasper VeenstraMontage: Rinkie BartelsSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Vsak drugi petek v mesecu je pri Mariji Pomagaj na Brezjah sveta maša za bolnike z rakom ter njihove bližnje.Tokratnjo je ob somaševanju daroval p. Robert Bahčič. ljudsko petje je na orgle spremljal Tadej Jakopič.

Marije Dunning stopte met haar bedrijf en ging de Camino lopen om na te denken. Ze kreeg het, vooral fysiek, erg zwaar. Inmiddels organiseert Marije in Haarlem de Camini, een camino voor één dag, om kennis te maken met het verschijnsel pelgrimeren. De datum voor 2025 is zeer waarschijnlijk 4 oktober. Op  https://stadskloosterhaarlem.nl kun je tzt informatie vinden over de Haarlemse Camini.  Marjon Moed, die op 31 oktober 2024 te gast was in de podcast, heeft in Utrecht de Camini opgezet, ook een Camino voor een dag dus. Die kun je lopen op 20 september 2025.   https://www.johannakroon.nl/podcasten-voor-organisaties/

Obhajamo praznik Marije, Matere CerkveŠkof Saje v Kočevskem rogu opozoril na nujnost primernega pokopa pobitih in jasnih obsodb zločinovSveta maša za uspeh postopka za beatifikacijo BS Janeza PavčičaSlovenijo obiskal novomašnik slovenskega rodu iz Minnesote Randy Skeate

Maševal je p. Tadej Inglič, orgle Marjeta Anderle.

Maševal je p. Tadej Inglič, na orgle je igrala Slavi Magdič.

Maševal je Viktor Papež, na orgle je igrala Slavi Magdič.

Vladavina Marije Terezije v naše kraje ni prinesla samo krompirja in splošne obvezne osnovne šole, ampak je položila tudi temelje moderni državno-upravni administracijiČeprav je Avstro-Ogrska razpadla že pred več kot stoletjem, v naši zgodovinski zavesti menda še vedno živo vztraja notranje protisloven spomin na habsburško birokracijo. Uradniki, ki so služili dvojni monarhiji, tako veljajo za sicer obupno toge, stroge in neživljenjske, no, po drugi strani pa naj bi vendarle bili osebno pošteni, nepodkupljivi in torej nepogrešljiv porok reda in družbene stabilnosti v heterogeni državi. A kdaj natanko je to uradništvo zavzelo osrednje mesto v funkcioniranju habsburške monarhije? Iz katerih družbenih slojev se je kadrovsko popolnjevalo? S kakšnimi osebnimi pričakovanji in ambicijami so ljudje stopali v birokratsko-administrativne službe? Katere so bile ključne ideje in vrednote, ki so habsburške uradnike pri delu vodile? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Dušana Kosa, raziskovalca na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, ki je po uredniški plati bdel nad zbornikom Ambicije, karierizem in elite : Materialno-socialne strategije, prakse in komunikacija plemiških elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku, ki je pred nedavnim luč sveta ugledal v elektronski obliki, in zanj prispeval tudi razpravo o deželnoknežjem uradništvu na Kranjskem za časa vladanja Karla VI., Marije Terezije in Jožefa II.. Foto: Martin van Meytens – Ceremonija na dvor Marije Terezije v Hofburgu leta 1764, izsek (Wikipedija, javna last)

Maševal je p. Tej Inglič, Na orgle je igrala Marjeta Andrele.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal p. Tadej Inglič.

V oddaji smo spomnili, da je slovenska Cerkev dobila novega nuncija, slišali smo nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri sveti maši na predvečer praznika Marije Pomagaj na Brezjah. Poročali smo, da se je začel postopek za beatifikacijo Božjega služabnika duhovnika in mučenca za vero Janeza Straška, šli pa smo tudi v župnijo Poljane nad Škofjo Loko, kjer v svetem in misijonskem letu pripravljajo kar župnijski festival.

Maševal je p. Tadej Inglič, pel otroško-mladinski zbor Spominčice.

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.

Pred praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, smo sveto mašo prenašali iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Daroval jo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Maševal je p Tadej Inglič, na orgle je igrala Marjeta Anderle.

Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami je bil Borut Zupan.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal pa p. Tadej Inglič.

Piše Andrej Lutman, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. „Zgodbe odražajo osebno izkušnjo zapletenih zgodovinskih dogodkov, v katerih so bili pripovedovalci hočeš nočeš udeleženi, in zahtevne socialno-družinske razmere, ki so določile njihovo ravnanje,“ je v uvodu k zbirki Težko je bilo, a smo zdržali zapisal Franci Just. Pripovedovalcev je šest oziroma so štiri pripovedovalke in dva pripovedovalca. Njihove pripovedi je skrbno zapisala Jelka Pšajd, etnologinja, ki je zaposlena v murskosoboškem muzeju in proučuje preteklo življenje v pomurskem prostoru s poudarkom na rokodelstvu, prehrani in vlogi žensk.. Njeno nagnjenje do tovrstnega početja je strnjeno v stavku iz knjižnega napotila: „Če me vprašate, zakaj to počnem, je eden izmed odgovorov zelo oseben – ob poslušanju se počutim kot romarica, ki zapušča svoj dom, da bi se vrnila boljša.“ Prvo zgodbo v knjigi je zapisal Jože Vučko, v muzej pa jo je prinesla njegova hči. V njej se pojavi poved, ki bi bila lahko povzetek kar vseh zgodb: „Živeli smo siromašno, vendar stradali nismo.“ Opisuje otroštvo na kmetiji in odraščanje, ki se je končalo pred uradom za delo, ki pa ga ni bilo. Je pa prišlo naročilo za delo v Franciji. In tja se je odpeljal ter sprejel delo na kmetiji. Začela se je druga svetovna vojna in njegovo vračanje v Prekmurje, ki pa je vodilo prek Nemčije, kjer je pomagal obnavljati zbombardirano deželo. Ko se mu je le uspelo vrniti, je bil že vpoklican v vojsko. Prav vojni čas je osrednja tema pripovedi. Druga tema pa je njegovo ukvarjanje z molžo krav, saj je bilo ukvarjanje s to živino v najširšem pomenu njegovo kar življenjsko poslanstvo. Pripoved Julijane Zrim je povezana z delom na njivah in travnikih. Ko se je zaposlila, si je pri frizerju omislila trajno in si s tem 'prislužila' posmehovanje, češ: s trajno v štalo. Posebnost njene pripovedi so slikoviti opisi šeg, navad in vraž. Pripoved je razdeljena na krajše sestavke in deluje kot skupek kratke proze. Naslednja pripovedovalka ima vzdevek Micika. Pripoved je osredotočena na viničarijo, siromašno, leseno hiško z enim bivalnim prostorom, ki je imela v kleti prostor za predelavo in shranjevanje vina. V zvezi s takšnim bivališčem se pojavi tudi poimenovanje cimprača, hiša, narejena iz masivnega lesa in ometana z zmesjo ilovice in slame ter premazana z apnenim beležem. Hiša je bila prekrita s slamo. To besedilo je pomembno tudi z lingvističnega stališča, saj vsebuje številne narečne izraze, ki so z opombami pojasnjeni. In še eno posebnost ima: precej podrobno opiše menstruacijo in osebno higieno. Krajša izpoved Marije z Goričkega obravnava odhod v Francijo in vrnitev na Goričko, pripovedovalka pa izpostavi še svoj položaj ob možu, ki je v njeni odsotnosti služil dvema ljubicama: vdovi in pijači. Občutje lahko povzame izpoved: „Prvo plačo, ki sem jo zaslužila, sem poslala očetu, da je vrnil sposojeni denar za mojo pot v Francijo.“ Obljubila sem mu, da ga bom čakala je v naslovu izpostavila samska ženska, ki ni želela biti niti imenovana. Zaznamoval jo je oče, ko jo je nabil s kovinskim delom konjskega biča, ker se mu je bila zlagala, da ni bila z nikomer, čeprav je poleg nje sedel občudovalec. Povedna je njena izpoved: „Pri osemnajstih nisem vedela, kako nastanejo otroci.“ Pripoved vsebinsko doseže vrh s podatkom, da se ji je zaročenec zlagal, da gre v Anglijo, a se je izkazalo, da je kot partizan padel v Pohorskem bataljonu. Zbirko šestih pripovedi končujejo nostalgični spomini Janoša Oreovca na verovanja, šege, molitve in praznike. Pripovedovalec obžaluje, da tega ni več in da mladih tovrstnosti ne zanimajo pretirano. Glede na splošno sporočilo knjige je pomenljiv odlomek: „Lahko povem, da na noben krščanski praznik nismo delali, Bog varuj. Nič se ni delalo. V nekaterih molitvenih knjigah je še napisano, da v nedeljo niti rože ne utrgaj.“ Ob listanju knjige Težko je bilo, a smo zdržali morda nastane vtis, da v njej zbrane pripovedi mejijo na novinarsko poročilo s priporočilom za obisk ali ogled tistega, kar izpostavljajo. Tak vtis ne zbledi, a pomembnejši je čar preprostosti, v kar je ovita izpovedna naravnanost.

‘Ik ging rebelleren.' Marije groeide op in een streng christelijk gezin. Ze had veel vragen over God, maar kreeg nooit de antwoorden waar ze naar verlangde. Dus ging ze op zoek. Ze reisde de wereld over, verdiepte zich in de new age en probeerde haar eigen pad te vinden. Maar hoe verder ze zocht, hoe donkerder het werd. Geen vrede, geen rust — alleen maar leegte. Na jaren van strijd vond Marije eindelijk echte vrede – in Jezus.

Maševal je p. Robert Bahčič. S petjem je sodeloval zbor bazilike Marije Pomagaj, pri orglah je bila Marjeta Anderle.

V oddaji smo med drugim predstavili dogajanje in slovesnosti ob prihajajočem prazniku Marije, Pomočnice kristjanov na Brezjah.

Maševal je p. Tadej Inglič, orglala pa Marjeta Anderle.

Maševal je p. Robert Bahčič, pel otroško - mladinski zbor Spominčice, za orglami Borut Zupan.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, za orglami je bil Borut Zupan.

Sv. mašo je daroval p. Viktor Papež, orglala je Marjeta Anderle.

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.

Maševal je p. Tadej Inglič, na orgle je igrala Marjeta Anderle.

Leon XIV. naj bi živel v Apostolski palači. Kaj o novem papežu pravijo škof Žerdin ter nuncija Jurkovič in Leskovar?Obhajamo god fatimske Marije, slovesnosti se je včeraj in danes udeležilo več kot 270.000 romarjev.Dr. Gregorčič: Mnogi so šli na referendum in glasovali proti, ker si demokracije niso pustili vzeti. Geodetska uprava začela določati nove posplošene vrednosti nepremičnin, lastniki bodo potrdilo prejeli po pošti predvidoma konec maja.Predsednik Trump v Rijadu o krepitvi gospodarskega sodelovanja s Saudovo Arabijo.Zelenski se je pripravljen srečati zgolj s Putinom.Costa pozval Srbijo k uskladitvi zunanje in varnostne politike z Evropsko unijo ter izvedbi reform.V Sloveniji možgansko kap letno doživi več kot 4000 ljudi.Šport: Slovenski hokejisti na tretji tekmi predtekmovalne skupine popoldne proti Latviji.Vreme: Popoldne bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Jutri bo precej sončno z nekaj kopaste oblačnosti nad hribi.

Maševal je p. Tadej Inglič, peli člani otroško mladinskega zboraSpominčice, za orglami Borut Zupan.

Mašo je daroval p. Robert Bahčič, za orglami je bil Tadej Jakopič.

Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.

Mašo je daroval p. Robert Bahčič, za orglami je bila Marjeta Anderle.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal pa p. Tadej Inglič.

Poslušali ste prenos evharistične daritve iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija Pomagaj na Brezjah. Maševal je p. Robert Bahčič. S petjem je sodeloval zbor bazilike Marije Pomagaj, pri orglah je bila Marjeta Anderle.

Mašo je daroval p. Tadej Inglič, za orglami je bil Borut Zupan.

Maševal je p. Robert Bahčič.

Maševal je p. Viktor Papež, na orgle je igrala Marjeta Anderle.

Pri nas in mnogih drugih državah je danes dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki so ga pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem je na osrednjem vatikanskem trgu potekala pogrebna slovesnost z množično udeležbo vernikov, duhovščine in tujih delegacij. Vodil jo je dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je v svoji pridigi poudaril, da je bil Frančišek papež sredi ljudi, z odprtim srcem za vse. Ostali poudarki oddaje: Trump in Zelenski sta se pred pogrebom srečala v Baziliki svetega Petra. Finančni minister Boštjančič kritičen do počasnega iskanja novega guvernerja Banke Slovenije. Po odstopu Marka Balažica in Nine Strah za vodenje stranke SLS izvoljena Tina Bregant.

SNG Opera in balet Ljubljana vabi na scenski oratorij Stabat Mater italijanskega skladatelja Pergolesija. Bolečino Marije pod križem bodo uprizorili v sredo in na veliki petek ob uri Jezusove smrti na križu, ob 15h.

Kinderen veilig online. Dat is absoluut een uitdagingvandaag de dag. Tijdens deze Klare Liefdestaal podcast gaat Marije van denBerg in gesprek met Iris Knoops, de deskundige achter Sociaal Veilig. Iris is een ervaren trainer op het gebied van veilig online gedrag en grensoverschrijdend gedrag, en staat bekend als de specialist in sociale media veiligheid. Naast haar preventiewerk is Iris digitaal zedenrechercheur bij depolitie. Tijdens dit boeiende gesprek wordt er een appel gedaan: Irisdeelt inzichten over de noodzaak van preventie en het belang van bewustwording met betrekking tot veiligheid op het internet. Ze geeft waardevolle tips om kinderen veilig te houden in de digitale wereld en bespreekt de meest actueleontwikkelingen op dit gebied. Ook gaan Marije en Iris in op de veelvoorkomende misvatting "Dat doet mijn kind toch nooit". Want ja, jammer genoeg ervaren allerlei soorten kinderen nare dingen online. En dat moet stoppen. Deze maand komt het boek "Mia en James en het groteonline avontuur" uit, geschreven door Iris Knoops en Pieter Melsen. Dit boek biedt een verhelderend en leerzaam verhaal voor kinderen en ouders om op een toegankelijke manier bewustwording te creëren rondom veilig online gedrag.Het boek biedt een onmisbare leidraad om kinderen te helpen zichzelf te beschermen in de digitale wereld.Elke ouder moet deze podcast luisteren!

Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.

Hij is gevreesd onder leerlingen en geliefd onder leraren: de leeslijst. Ieder jaar lezen eindexamenleerlingen hiervoor tussen de 8 en 12 literaire - en vaak erg ingewikkelde -boeken om jongeren kennis te laten maken met de Nederlandse literatuur. En dat is nodig: in 2021 was eenderde van de Nederlandse scholieren onvoldoende geletterd in leesvaardigheid. Maar helpt zo'n lijst eigenlijk wel om jongeren enthousiast te maken voor het lezen? Of is het toch te ingewikkeld? En wat werkt dan wel?Docent Nederlands Bert Admiraal probeert al jaren zijn leerlingen enthousiast te krijgen om te lezen. Boekenclubjes bij hem thuis, voorlezen in de klas, literaire thema's uitdiepen, hij doet het allemaal om het leesplezier aan te wakkeren. 'Al is het maar voor één leerling'. Hij deelt in deze aflevering hoe hij het plezier voor lezen probeert over te brengen en hoe de leeslijst daarbij kan helpen.Voor booktokker Marije van Mechelen werkte deze leeslijst juist averechts: de klassieker Het Gouden Ei van Tim Krabbé was voor haar een 'traumatische' ervaring. Zij leest nu liever romantische en fantasy Young Adult boeken en deelt haar recensies hierover op haar TikTok-account. Zij en andere booktokkers enthousiasmeren elkaar en hun volgers op TikTok om weer (en veel) te lezen. Zij weet dus als geen ander wat scholieren het liefst willen lezen en hoe zij zo'n lijst het liefst zou zien, bijvoorbeeld door meer aandacht voor vrouwelijke auteurs. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Močna kakor smrt je ljubezen, odmeva v svetopisemski Visoki pesmi. Besedilo, ki si ga pogosto izberejo mladoporočenci pri cerkveni poroki kot potrditev tega, za kar se odločajo. Ljubezen mi je vse razodela je naslov poezije Karla Wojtyle, ki si je kot papež nadel ime Janez Pavel II. in se mu danes priporočamo kot svetniku. Ljubezen je čustvo, ki ga v sebi nosijo poročeni in celibaterji, razvezani in osamljeni, vsi, nekateri pravijo, da tudi živali – že iz predkrščanske dobe je znan praznik gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Lady Gaga, ena največjih pop zvezdnic 21. stoletja, je izjavila, da je bil njen največji strah v življenju, da bi ostala sama. Po koncertih in predstavah, kjer so se je ljudje dotikali, se z njo rokovali, pogovarjali, se je domov vračala in ostajala sama. Najsrečnejša je postala, ko je našla ljubezen svojega življenja. Obstajajo različne vrste ljubezni in morda najbolj nedolžna, najbolj zastonjska in tudi najdlje trajajoča je materinska ljubezen, po kateri hrepenijo otroci. Pomislimo samo na dečka Serjožo iz Tolstojeve Ane Karenine. Očetu in njegovi prijateljici, ki sta mu sporočila, da je mati umrla, ni verjel. Na sprehodih po parkih Petrograda se je zaziral v ženske obraze in v njih iskal enega samega – obraz svoje matere, ki se mu je na deveti rojstni dan kot sonce zasvetil, ko se je prebudil iz sna. Resnično je stala pred njim – njegova mati, ki mu je bila vse. Krščanskih cerkva, največjih svetovnih galerij ali pa številnih zasebnih stanovanj si skorajda ni za zamisliti brez ikonične slike Marije z Detetom. Botticelli, Caravaggio, Raphael pa tudi Leopold Layer z Brezij na Gorenjskem – vsem je skupna milostna podoba Marije z otrokom, ki se prižema k njenemu obrazu, prsim ali pa nogam. Michelangelo pa s svojo Pietà iz kararskega marmorja v baziliki Sv. Petra v Vatikanu pokaže še na eno, morda najtežjo podobo iz življenja: ko mati v naročju drži mrtvega sina. Prizor, ki je v postnem času živo navzoč ob premišljevanju križevega pota. Mati je poslanstvo, ki ne pozna upokojitve. To je beseda, ki je v vseh slovarjih napisana z zlatimi črkami. Hvaležni jim moramo biti, materam, ki so nas rodile v svet, ki so v prečutih nočeh in še velikokrat pozneje dajale prednost življenju otroka in sebe zatajevale. Vsem njim naj velja čestitka za materinski dan.

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

En esta edición hablamos sobre el cierre del Centro Cívico de Judimendi, que permanecerá cerrado durante 15 meses por obras. Entrevistamos a Marije, de la Asociación Vecinal Judimendikoak, y a Alfonso y Javi del club Urgain, quienes comparten su preocupación por la falta de alternativas durante el cierre. También abordamos las reivindicaciones del profesorado en plena negociación para mejorar sus condiciones laborales. Nos acompaña Haizea Arbide Aza, portavoz del sindicato Steilas. Además, salimos a la calle con la unidad móvil para preguntar a la ciudadanía si se debería recuperar la pista de hielo en el centro, recordando su época en la calle Logroño.

Building on the release of our Global Freezing Orders Guide this summer, this series of podcasts features our colleagues from around the world discussing key issues and trends related to freezing orders in their jurisdictions. In our first episode, Lennart Baijer and Marije van de Langemheen share insights on the key aspects of freezing orders in the Netherlands.

Join us for another great conversation with Marije Steensma from Wageningen University and Research in the Netherlands as we discuss her latest research publication, "Evaluation of Breeding Strategies to Reduce the Inbreeding Rate in the Friesian Horse Population: Looking Back and Moving Forward".

Welkom bij een nieuwe serie: Een kijkje achter de schermen bij Omdenken. Naast onze podcast en social media-quotes doen we bij Omdenken nog veel meer! In de eerste aflevering duiken we in de Omdenken Theatershow: Zoals verwacht loopt alles anders. In deze special praten hoofdrolspeler Berthold Gunster, bandleider Pepijn Lagerwey en host Marije over alles wat met de show te maken heeft. Hoe is Omdenken uiteindelijk in het theater terechtgekomen? Waarom spelen we al vier seizoenen dezelfde voorstelling? En hoe houden ze het spannend en leuk, zowel voor het publiek als voor zichzelf? Ook krijg je een uniek inkijkje in hoe een dag achter de schermen van een voorstelling eruitziet.Shownotes:- Houd onze socials in de gaten voor een winactie!- Wil je ook een theatershow bezoeken? Bekijk de speellijst en beschikbare tickets op: www.omdenken.nl/theatershow - Kaarten voor de theatershow op 2 december in het AFAS Circustheater: https://t.ly/dE1B3- Big Booty workshop: www.youtube.com/watch?v=YkTzQsgsUoE - Luister hier naar het nummer Valse Hoop: www.soundcloud.com/user-62301775/valse-hoop. Dit nummer is geïnspireerd op Motherland van Natalie Merchant.De Omdenken theatershow 'Zoals verwacht loopt alles anders' is terug! Kijk op www.omdenken.nl/theatershow voor de speellijst en kaartjes.Wil je ons financieel steunen? Ga naar www.petjeaf.com/omdenken.Wil je zelf te gast zijn in de podcast? Ga naar www.omdenken.nl/podcast.Wil je reageren? Mail naar podcast@omdenken.nl.