Podcasts about Marije

Marije werd onverwacht op een natuurlijke wijze zwanger nadat ze als baby leukemie kreeg. Haar eicellen werden al jong ingevroren, omdat er werd verwacht dat haar eicellen snel van mindere kwaliteit zouden zijn. Toch werd ze op natuurlijke wijze zwanger, wat als een complete verrassing kwam. Na een fijne zwangerschap begon haar bevalling al redelijk vroeg met weeën in de supermarkt. Door haar medische achtergrond ging ze naar het ziekenhuis. Helaas (voor Marije) zat pijnstilling er al niet meer in. Met ontzettende beenweeën en rugweeën wachtte ze ook op de persweeën, maar toen die niet kwamen kreeg ze daar wat oxytocine voor als hulp. Ze kreeg haar prachtige dochter op de borst en mocht snel naar huis.In deze zestiende aflevering van de serie Bevallingsverhalen vertelt Marije Peek haar twee bevalverhalen. Marije is ondernemer en auteur. Ze is bekend van FitmetMarije. Op Instagram deelt ze veel recepten voor een gezonder leven. In augustus 2024 werd ze moeder van haar eerste kindje. Vandaag komt ze haar bevalverhaal met ons delen.In deze serie, die tweewekelijks op woensdag online komt, interviewt Simone Plukkel van Moekes de Podcast een inspirerende mama over haar unieke bevalverhaal. Naast deze serie, zijn de reguliere afleveringen van Moekes de Podcast elke maandag te beluisteren. Daarin geeft Simone samen met een co-host je een eerlijk kijkje in het leven als jonge moeder. ***Gebruik onze code:- MOEKES10 voor 10% korting op de ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠geboortecursus Bevallen als een Baas van Nira van Dijk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠- MOEKES15 voor 15% korting bij ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Plantoys - duurzaam houten speelgoed⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠- MOEKES30 voor 30% korting bij ⁠⁠⁠⁠Happy Earth en Waterwipes⁠⁠⁠⁠Meer weten of heb je een vraag? Volg ons op Instagram:⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Moekes de Podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Simone Plukkel⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠______Adverteren in deze podcast? Mail naar ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠moekesdepodcast@gmail.com

Welkom luisteraars bij een nieuwe aflevering van Verhalen in Veiligheid. Deze week is Marije Kooi te gast. Marije is organisatie-antropologe en teamcoach, en legt in deze podcast uit hoe Lego Serious Play eenvoudige bouwmetaforen gebruikt om aannames zichtbaar te maken, communicatie te verdiepen en samenwerking te verbeteren. De aflevering geeft concrete voorbeelden (ijsbeer, eend, vlaggetjes) en praktijkinzichten over wanneer de methode werkt, hoe het leertraject eruitziet en waarom spelen helpt bij innovatie en teamontwikkeling. Veel luisterplezier!

Predstavljamo letošnjo prejemnico Rožančeve nagrade Uršo Zabukovec, ki je žirijo prepričala s knjigo esejev La Routine: Dostojevski in transhumanizem, predstavljamo tudi nagrajenko 34. natečaja lastovka programa Ars Nino Dragičević in njeno kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, pa tri festivale – festival novomedijske kulture Speculum Artium, literarno-kritiški festival Pranger in zvočno-glasbeni festival Topot, vmes se sprehodimo še po razstavi z naslovom Forma perennis – Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, ki je na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Začetek včerajšnje kopenske ofenzive Izraela na mesto Gaza so pospremile številne obsodbe. Vse glasnejše so tudi organizacije z dejstvi, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Združeni narodi v najnovejšem poročilu govorijo o dokazu naklepa - gre za pismo Netanjahuja vojski. Kot pravi nekdanji pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk, je to bistvenega pomena. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija napoveduje pospešeno opuščanje ruskih fosilnih goriv. V Celju se odpira mednarodni podjetniški sejem MOS: v ospredju trajnost in inovacije Letošnja lastovka v roke Nini Dragičević za humorno in slogovno iznajdljivo zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.

Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. A le do torka zvečer, ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. V tokratni oddaji tudi malce več o dobitnici Arsove lastovke Nini Dragičević. Pesnica, esejistka in skladateljica je včeraj v Cankarjevem domu nagrado prejela za kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.

Vsak drugi petek v mesecu prenašamo sv. mašo z Brezij, za bolnike z rakom, njihove sorodnike, prijatelje ter zdravstveno osebje. Daroval jo je p. Robert Bahčič, na orgle je igral p. Tadej Inglič.

In deze aflevering van De Boekenpraktijk gaat Willem van Leeuwen in gesprek met Marije van den Berg en Nico Groen, auteurs van het boek Je bent niet de baas, maar je moet er wel iets mee. Hun boodschap is helder: verandering ontstaat niet door te wachten op de baas, maar door zelf positie te kiezen.We praten over het loslaten van het “harkje” in ons hoofd, over de kracht van gemeenschappen naast staat en markt, en over hoe je moedig zijwaarts kunt bewegen om samen verschil te maken. Wat betekent het om je te richten op gebruikswaarde in plaats van hiërarchie? En hoe ziet leiderschap eruit als eigenschap van een systeem, niet van een persoon?StellingenElke aflevering van de podcast legt host Willem van Leeuwen de gasten een aantal stellingen voor. De stellingen bij deze aflevering zijn:1. De toenemende ongelijkheid als gevolg van ons werkpatroon – tijd voor geld – verandert niet, omdat instituties zoals banken niet gebaat zijn bij gelijkwaardigheid.. 2. Een coöperatief stelsel kan vrijheid en betrokkenheid bevorderen, maar zonder stevige randvoorwaarden leidt het snel tot ongelijkheid, fragmentatie en kwetsbaarheid. LinksAlle boeken van Marije van den Berg bestel je hier: https://www.managementboek.nl/auteur/100208/marije-van-den-berg De boekentips zijn:Publieke Dingen > https://www.managementboek.nl/boek/9789024470495/publieke-dingen-bonnie-honig Altijd Nieuw Gedoe > https://www.managementboek.nl/boek/9789090345161/altijd-nieuw-gedoe-eelco-visser De Onzichtbare Hand > https://www.managementboek.nl/boek/9789044634365/de-onzichtbare-hand-bas-van-bavel  OverIn de Boekenpraktijk, de podcast van Managementboek, praat Willem van Leeuwen met auteurs van nieuw verschenen boeken over de brede thema's ontwikkeling en verandering: van persoonlijke ontwikkeling en verandering tot op het niveau van een gehele organisatie. Altijd met een koppeling naar de dagelijkse praktijk.

Ime tedna je postala Breda Kutin, dolgoletna predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, ki se je po 35 letih poslovila s tega položaja. V tem obdobju ji je uspelo med potrošnike razširiti zavedanje o pravicah in njihovo uveljavljanje. Med najbolj odmevnimi akcijami so rešitev več kot deset let trajajočih sporov v zvezi s stanovanjskimi posojili SKB banke v 90. letih, nižanje cene električne energije s skupinskim nakupom, testi in primerjave izdelkov in mnoge druge. Kandidata sta bila še: - Janez Šamperl, gvardjan piranskega minoritskega samostana, ki je v piranski cerkvi svetega Frančiška po 85 letih sprejel sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. Po desetletjih prizadevanj diplomatov in strokovnjakov za vrnitev približno sto med drugo svetovno vojno odnesenih umetnin je ta prva, ki se vrača na izvorno mesto nastanka. - Danilo Trstenjak, upokojeni igralec Lutkovnega gledališča Maribor, ki je odigral 599 od 600 ponovitev predstave Žogica Marogica. Ena od najbolj legendarnih in prepoznavnih predstav je bila premierno uprizorjena leta 1994, njena 600. ponovitev je pa je zaokrožila praznovanje 50. obletnice Lutkovnega gledališča Maribor.

Z mašo v stiški baziliki sklenili tradicionalno kolesarsko romanje od Marije k Mariji.Škof Štumpf na Brezjah: Po Mariji nam Bog sporoča, da imata naše telo in duša Božje dostojanstvo.V NSi in SDS ministru Maljevcu v interpelaciji očitajo neizpolnjene obljube na področju dolgotrajne oskrbe in neprofitnih stanovanj.V prvem tednu zbranih že 5.500 podpis za referendum Proti zastrupitvi bolnikov – potrebujejo jih še 34.500.Trump pripravljen okrepiti pritisk na Rusijo, ta teden naj bi se o tem v ZDA pogovarjal tudi z evropskimi voditelji.Aleš Maver ne na izraelski ne na palestinski strani ne vidi posebne pripravljenosti za iskanje trajne rešitve konflikta.Šport: Slovenski košarkarji se bodo po zmagi nad Italijani v četrtek pomerili z Nemci.Vreme: Popolne bo večinoma še sončno, toplo bo. Jutri bo več oblačnosti.

Ekipa Radia Ognjišče začela s poganjanjem pedal na 15. kolesarskem romanju od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju.V Veliki Polani simpozij ob 80. obletnici smrti Božjega služabnika Danijela Halása, mučenca za vero.V Vatikanu vse pripravljeno za kanonizacijo Petra Jurija Frassatija /frasatija/ in Karla Acutisa /akutisa/.Doktor Pavel Porédoš: Z zakonom o samomoru s pomočjo nam vsiljujejo nekaj, kar je v popolnem nasprotju z zdravnikovim poslanstvom.Dostopnost do bolniške postelje v Ljubljani manjša kot v ostalih slovenskih regijah.Po kom nosijo imena slovenske šole?Šport: Slovenski nogometaši z remijem proti Švedski odprli kvalifikacije za prihodnje svetovno prvenstvo.Vreme: Jutri bo precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti.

V Sloveniji največji izbruh bolezni modrikastega jezika doslej z najmanj 2500 primeri poginov drobnice. Na pomoč tudi vojska in gasilci.Nov zakon o ohranjanju narave ureja tudi problematiko vožnje v naravi in zvišuje globe za kršitelje.Jutri začetek radijskega kolesarjenja od Marije do Marije: Od Ilirske Bistrice do Stične.Varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne bo zagotavljalo 26 držav, Rusija namestitvi mirovnih sil pri sosedi nasprotuje.Na strelišču v Postojni danes Dan odprtih vrat Slovenske vojske. Mladim danes na voljo veliko možnosti vadbe vojaških veščin.Vreme: Ponoči nevihte in plohe, jutri se bo postopno razjasnilo.Skorajšnja kanonizacija Karla Acutisa: Celotna njegova dnevna rutina je temeljila na srečanju z Jezusom pri sveti maši in evharistični adoraciji.Ljubljanski kriminalisti od leta 2023 obravnavali 49 primerov domnevno ukradenih otrok v 70. in 80. letih. ŠPORT: Slovenski košarkarji so zabeležili tretjo zmago v predtekmovanju evropskega prvenstva.

Bolezen modrikastega jezika ušla izpod nadzora, v pomoč vključeni tudi vojska in civilna zaščita.V NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra Maljevca, glavni očitki povezani z izvajanjem dolgotrajne oskrbe.Jutri začetek radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji.Vreme: Zvečer in ponoči na severovzhodu Slovenije možne posamezne močnejše nevihte.

V Sloveniji poznamo adventno navado Marijo nosijo. Ljudi spominja na pot Jožefa in Marije, ko so ju povsod zavrnili in »v prenočišču zanju ni ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Piše Ifigenija Simonović, bereta Maja Moll in Jure Franko. Na naslovnici romana Marija Švajncer Ljubezen v breznu je fotografija pri nas neznanega EM Merla. Vidim temno skalnato pobočje, ki je lahko gorski previs ali rob globoke jame. V ozadju je izsušena pokrajina, ki je lahko kraška ali puščavska. Z belo obrobljene črne črke vabijo misel na smrt in žalovanje. Ljubezen mi vedno vzbuja misel na dvojino, kar je seveda ozkosrčen romantičen, morda izrazito ženski predsodek. V resnici se mi ljubezen, čeprav ena sama, vsem dana in hkrati nedosegljiva, prikazuje v najrazličnejših barvah in podobah, včasih vilinsko, drugič pod masko, včasih kot laž. Na hrbtni strani knjige je zapisano, da roman Ljubezen v breznu govori o ljubezni. Zakaj potem temne sence, črne črke? Kje je rožnato nebo, neomadeževana belina? Kratka oznaka na hrbtni strani se strne s trditvijo, da "ljubezen ni ena sama in ima lahko več barv, tudi mavrično." Tako že pred branjem izvem, čemu se je avtorica posvetila, ne morem pa si misliti, kako bo načrt izpeljala. Odprem knjigo in se prepustim branju. Hitro mi postane jasno, da gre za družinsko zgodbo, ki pa ni družinska saga, ki naj bi zajemala več generacij in postavila dogajanje v kraj in čas, temveč je zelo ozko, linearno, skopo zastavljena izpoved ženske, ki doživi nekaj nepredvidljivega. To samo po sebi ni nič nenavadnega, saj je vsako življenje nepredvidljivo, vsako pa tudi vredno zapisa, saj vsak človek šteje, ljudje pa nosijo zgodbe. Naloga pisateljev je, da zgodbe zapišejo. Lahko zapišejo gola dejstva ali pa se z dejstvi poigrajo, jih premešajo ali jim primešajo izmišljene dodatke. Roman se začne takole: "Nikoli nisem mislila, da se bo vse skupaj spremenilo in se obrnilo v nekaj čisto drugačnega. Najino življenje se ni veliko razlikovalo od preživljanja let, mesecev, dni, ur številnih drugih dvojic, nič nenavadnega se ni dogajalo. Ustvarila sva bližino in vse je teklo po ustaljenih tirnicah." Tik pred koncem romana avtorica ponudi tudi izhodišče za zgodbo, kratko poročilo iz časopisa, ki se bere takole: "Moškega, ki je v prepad pahnil znanega dirigenta, so v zaporu ubili. Preiskovalci še raziskujejo, kaj se je sploh zgodilo." Iz tega poročila izvem vse. Avtorica romana je poskrbela, da se zadržim ob zapisu. Nikoli ne vem, kaj me čaka. Iz kratkih zapisov v črnih kronikah je nastal že marsikateri veličastni roman. Razdori v družinah so pogoste teme ženskega pisanja, Marija Švajncer pa je uvedla tematiko moža in očeta, ki se zaplete v erotično razmerje z moškim. Nič novega na tem svetu, a kdor na taka razmerja pomisli prvič, je upravičeno šokiran. Zdi se, da roman izhaja prav iz šoka nad nečim, kar se je v starih časih sicer dogajalo, a ni bilo potrebno, da tisti, ki nočejo, o tem razmišljajo. Roman oziroma povest je tendenčne narave. Homoseksualnost v družini postaja vedno pogostejša tema sodobne proze. Tudi rumenega tiska, poezije, tudi politike, konec koncev. Avtorica skuša opozoriti na tiste "normalnosti", zaradi katerih posamezna življenja izstopajo iz normale. Že na začetku postane jasno, da je glavna junakinja osrednji, skoraj edini predmet pisateljičinega zanimanja. Njeno otroštvo je zaznamovano z odraščanjem ob alkoholiku in trpljenju zapisani materi. Prva ljubezen, prvi pogum za prekinitev družinskega vzorca, otroci, začasna sreča. Mož se začne odtujevati, sčasoma odide, na koncu umre. Odtujuje se tudi ona, a njo ljubezen ščiti, njega pa uničuje. Njena brezpogojna ljubezen ne zagotavlja sreče. Povzroča nepopisno trpljenje. Otroka obstajata, a nista vpletena. Ženska je, skupaj z otrokoma, od moža finančno odvisna. To poudari brezizhodnost iz kočljivega položaja. A poskuša se osamosvojiti. Postane sprehajalka psa – tudi ta izbira službe nakazuje propad ženske, ki ljubi preveč. Najhuje, kar se zgodi, je, da mož doživi novo ljubezen – a še huje je, da se zaljubi v moškega. In kar je še huje – ljubimec je pokvarjenec, ki postane celo morilec. Gre za poseben žanr, ki je prej povest kot roman. Pomislim na zelo popularno povest iz 19. stoletja Sreča v nesreči Janeza Ciglerja. Podobno vzdušje. Podobno trpljenje preprostega človeka. Resnično, poučno in strašno. Če rečem, da gre za žensko naturalistično povest, to rečem brez omalovaževanja. Tudi take povesti so dobrodošle. Če bi šlo za roman s tragično ljubezensko temo, bi bilo morda opisane več prepletenosti med družinskimi člani, zlasti odnos otrok do staršev, ki se ločujeta in otrokoma nehote povzročata travme, ki se jih bosta reševala še pozno v odrasli dobi. Morda bi lahko zaživela tudi ljubezen med moškima. Avtorica ne razišče te ključne teme, ki povzroči, da se v srečni družini nekaj obrne čisto drugače, kakor sama pravi. Nepredvideno in nenavadno ljubezen avtorica pahne v brezno. Iz zapeljivega ljubimca naredi neosebo. Žena skuša moža razumeti, a zmore samo obsoditi ljubimca. V dojemanju ženske, ki jo mož prevara z moškim, ni razumskih oporišč. Morda je ravno to poanta romana Marije Švajncer. Zgodbe se zgodijo po nepredvidljivih ključih. Ne pomaga razum, ne pomaga filozofija, čustva so popolnoma nezanesljiva. Ljubezni se lahko oprimemo, a ni nujno odrešilna. Vsekakor knjiga spodbuja vrtanje v vsakdanje dogodke, ki so na videz nepomembni, a imajo vzrok in posledice. Razdori v družinah so pogoste teme sodobnega ženskega pisanja. Žalostno je, da se ljubezen lahko konča v breznu, na dnu vseh dnov. Pri Janezu Ciglerju zmaga, pri Zofki Kveder propade. Pri Mariji Švajncer ne pade v brezno ljubezen. Konča se samo neka zgodba, začne pa se razmislek o odzivu navadnih ljudi na navadne ali vsaj pogoste dogodke, na katere se ne želimo navaditi.

Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.

Na praznik Marijinega oznanjenja smo prenašali slovesno sveto mašo iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu. Somaševanje je vodil Franci Trstenjak. Pel je Mešani pevski zbor župnij Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna in Radmirje pod vodstvom Jožeta Pustolemška.

Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Hormonen hebben vandaag de dag nog steeds een negatiefimago. Ook al is er steeds meer wetenschappelijk onderzoek naar de werking en impact van vrouwelijke geslachtshormonen, toch is er in onze maatschappij nogsteeds een hoop schaamte en taboe te doorbreken. Dat is precies de missie van Dr. Estrella Montoya. Zij heeft ruim 10 jaar onderzoek gedaan naar hormonen en sociaal-emotioneel gedrag, waarover ze o.a. een boek publiceerde met de titel Hormonen en vrouwen – De invloed van hormonale veranderingen op hersenen, gedrag en emoties. Tijdens deze podcast gaan Estrella en Marije openhartig ingesprek over hormonen, emoties, de impact van de cyclus in hun leven, pilgebruik en zwangerschappen. Bovendien deelt Estrella haar visie op het doorbreken van het maatschappelijke taboe rondom de impact van hormonalewisselingen in het leven van de vrouw en de uitwerking daarvan in haar (werk)leven. Het gesprek is praktisch en nodigt uit tot reflectie; waaromdoe jij de dingen die jij doet?

Sveta mašo za bolnike z rakom je daroval p. Robert Bahčič. Ljudsko petje je z orglami spremljal Tadej Jakopič.

Marica Škorjanec-Kosterca, bere Eva Longyka Marušič. Vlasta Črčinovič Krofič v zgodovinskem romanu Planina upodablja življenje na severnem delu Pohorja v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času vladavine cesarja Franca Jožefa. Johannes Schweiger, čigar življenje spremljamo od njegovega tridesetega leta do smrti na prelomu novega stoletja, je planinski kralj, saj je lastnik največjega posestva na Pohorju. Izhaja iz rodu, ki se je z Nemškega v te kraje priselil že pred tisoč leti in so mu salzburški škofje v 16. stoletju za posebne zasluge podarili ozemlje ob Dravi in velik del pohorskih gozdov. Johannes je moral nenadoma zapustiti užitke študentskega življenja na Dunaju. Po nenadni nesreči očeta in brata, ki sta umrla v gozdu med podiranjem drevja, se je vrnil na posest v domači Kretzenbach. Postal je dober gospodar in priljubljen sosed, bil je radodaren, tudi kočarji, ki so delali zanj, so ga spoštovali. Izbral si je premlado, razvajeno nevesto, hčer bogatega, očitno čudaškega fužinarja, ki mu je poleg najmlajše Marije prepustil še svoji starejši hčeri za pomoč in druženje. Zakon ni bil srečen, saj ga žena ni marala, v mesecu dni je povsem otopela. Prepustila mu je svoje telo, v mislih pa se je odpravila na cvetoče travnike in štela tiktakanje ure. Johannes se je zbližal z kočarico Lenko, ki je imela že dva nezakonska otroka, tretji pa se je rodil iz njune ljubezenske zveze hkrati z Marijino deklico. Gospodarica Marija, ki trpi za duševnimi motnjami, po rojstvu hčerke zbeži od doma in se zaplete v ljubezensko razmerje z drvarjem, a se noseča spet zateče k možu. Ta nepričakovano stori nekaj dobrega in ljubeče sprejme ženinega otroka. Poleg osrednjega lika je v romanu tudi nekaj slikovitih posebnežev: pritlikavec Ahac, ki pase ovce in igra na piščalko, spominja na Vandotovega junaka, k zdravilki Julki – zeliščarki in najboljši babici pri porodih (vsi porodi so zelo natančno opisani) – pa se ljudje zatekajo raje kot k zdravniku. Vlasta Črčinovič Krofič zelo živo opisuje dejavnosti, v katerih sodeluje večja skupina ljudi: iskanje otrok, ki so se izgubili v gozdu, lov na divje svinje, nesrečo pri podiranju drevja, splavarjenje na Dravi. Nazorno so predstavljeni krsti in poroke na domu, običaji ob smrti, med pogrebom nastopajo celo najete objokovalke, česar v slovenskem ljudskem izročilu sicer ne zasledimo. Moralna pravila, ki jih je vernikom zapovedovala Cerkev, so v Johannesovi hiši dokaj ohlapno upoštevana, saj občasno z njim živita bolj ali manj spravljivo žena in ljubica Lenka. Roman spremlja napredek znanosti in tehnologije v drugi polovici 19. stoletja: razvoj šolstva, zdravstva in higiene, čebelarstvo, širjenje železniškega prometa; bogate pohorske domove je po letu 1883 osvetlila električna luč. A prihajajo tudi težki časi in ujme: požar, gospodarska kriza, poplava, kolera, lubadarji uničujejo gozdove, divje svinje pa pridelek na njivah, a sosedje si vedno pomagajo med sabo. S pisateljico se vračamo v čase Jurčičevih povesti. Zgodbe iz preteklosti je ohranilo ljudsko izročilo, o dogajanju pa pričajo dokumenti in takratni časopisi. Pripoved je realistična, brez pridiha romantike, čeprav avtorica ni ravnodušna do svojih literarnih oseb. Zelo natančno opisuje, ambiente, notranjost in zunanjost stavb, barvito upodablja pokrajine, saj je pisateljica tudi slikarka. Dialogi tečejo naravno in živo, ponekod so stilno ali narečno zaznamovani. Roman je zelo berljiv, iz pozabe obuja zanimive dogodke in, kot je zapisal Levstik, kako so ljudje živeli in imeli to ali ono reč med sabo.

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. V pesniški zbirki pisateljice, pesnice in literarne kritičarke filozofinje Marije Švanjcer Na odru nas umetnica najprej povabi na glasbene koncerte. Pesmi niso samo izraz spremljanja glasbe in njene lepote, ampak tudi resno komentiranje najrazličnejših situacij med občinstvom. Pesnica kritizira snemanje v dvorani, ki naj bi sedanjost preneslo v prihodnost, toda kako preredko znamo prav zaradi nenehnega snemanja užiti trenutek, opazovati in se prepustiti hipu? Ali bomo res vse to še kdaj gledali in podoživeli? Pesmi nas opozarjajo na pomen vživljanja v prav vsak trenutek, česar pa naj bi bilo vedno manj. Vse manj je tudi olike in vljudnosti v kulturi. Prizanašanja ni. Pesmi v zbirki Na odru so predvsem hvalnica umetnosti, subjektka jo občuduje in doživlja. Približevanje glasbe skozi poezijo daje pogled v avtoričin široko glasbeno izbiro tako popularne kot klasične glasbe. Pesmi so velik poklon glasbi, ki osmišlja posameznika in skupnost. Je kot gonilo in odmik od slabega: »Ne poznamo se, / toda vemo, / da smo bili skupaj, / združeni z glasbo / in odmaknjeni od vsakršnega zla.« Zbirko Na odru je mogoče brati tudi kot spremljanje življenja. Pogled ni lahkoten pogled, temveč razgalja vso šibkost in ranljivost. V zbirki Vesele pesmi je bila avtoričina poezija predvsem hvalnica življenju in soočenju s temnimi platmi, ta zbirka pa nas nagovarja tudi z oživljanjem predmetov. Ti so kot osvetlitve sredi praznega hodnika ali stene, so deus ex machina prebujenega življenja. Vendar pesnica v svet zre tudi kritično. Še posebej pridejo do izraza eksistencialne pesmi, ki prikažejo človekovo hladnost in slabost. Izjemno slikanje teže življenja Marija Švajncer uprizarja z barvami, zlasti s sivo in celo mrtvo barvo. Barve in atmosfera so pomembna komponenta tudi njenih prejšnjih zbirk, kot so na primer Sive pesmi in Kamnite pesmi. Ostre zareze niso nikdar olepšane, občutje slabosti in premislek o samosti in osamljenosti se prepletata brez pomilovanja. V Utrujeni pesmi je simbol pesnika pripeljan do konca. Prav tak pa je lahko tudi konec umetnikov in mislecev, ki so jim posvečene posamične pesmi. Tenkočutnost za sočloveka je namreč močan izraz v opusu Marije Švajncer. Soočenje s smrtjo in bolečino zaradi nje ni le trenutek, ampak proces danes preredko dopuščenega žalovanja. Pesem Samo ne umri!, posvečena Sašu Hribarju, v zadnjih verzih pravi: »Brez tebe bo molk še bolj boleč, / sovraštvo zadušljivo in grozeče. / Daj, ostani in se zvedavo ozri na praznine v duši, / zapolni jih in stori, / da nam bo lepo. / Nasmehni se, / kot si se tisti zadnji dopoldan.« Pesem deluje tudi na podlagi spomina. Preplet osebnega in skupinskega doživljanja je pogost pesničin prijem, uporabila ga je tudi v zbirki Igralca. posvečeni Gašperju Tiču in Jerneju Šugmanu. Preobrat k veselju je dosežen z motivom otrok, vnuka in s spremljanjem umetnosti. V zbirki je še veliko uspelih povednih pesmi, ki se dotikajo življenjskih vprašanj. To je poezija, ki daje vedeti in spoznavati. Kot Kandid, ki pa mu avtorica ne želi biti povsem podobna. Inteligenten humor namreč ne umanjka niti tokrat.

Moeders hebben een grote impact in hun gezin. Veel meer dan ze zich bewust zijn! Tijdens deze Klare Liefdestaal podcast gaat Marije van denBerg in gesprek Jelmer en Sanne, de bevlogen initiatiefnemers van Precious Moms. @preciousmoms.nl is het platform dat moeders aanmoedigd en de benodigdetools biedt om vanuit rust en stabiliteit een positieve impact in hun gezin te creëren."Het moederschap is een kostbare en belangrijke rol diewij hebben ontvangen," deelt Sanne. Vanuit eigen ervaring delen Jelmer en Sanne over het creëren van een fijne, liefdevolle en rustige basis voor de kinderen, in relatie met elkaar, de kinderen, en met zichzelf. Hun missie is om moeders praktisch en behapbaar te ondersteunen in het dagelijks leven als moeder. Dit doen zij vanuit een christelijke levensovertuiging. Luister naar deze inspirerende en bemoedigende podcast. Wil jij meer rust, eenvoud en voldoening in je gezin? Bekijkdan of de online community die zij bieden wat voor je is. Hier vinden moeders een besloten leeromgeving en een platform om thema's rondom bewust en waardevol moederschap te verkennen. Super fijn om met andere moeders meer te leren over thema's en praktische tools in handen te krijgen voor binnen je gezin. #preciousmoms #moederschap #werkendemoeder #balans #zoeken

Als er iemand enorm veel levenservaring en kennis opgedaan heeft in het leven, dan is het Liesbeth Woertman wel. Ze begon met werken op haar 14e levensjaar en dook de studieboeken in toen ze al moeder was. Liesbeth studeerde klinische psychologie aan de Universiteit Utrecht enpromoveerde in 1994 op het ontwerp lichaamsbeelden. Hoe kijk jij eigenlijk naar jezelf? Wie ben jij als niemand kijkt? Ben je toeschouwer of deelnemer van je leven? Sta je in verbinding met je lijf of leef je vanuit je hoofd? Over deze mooie vraagstukken gaan Liesbeth en Marije tijdens deze podcast in gesprek. Een mooi thema om op te reflecteren is het zogenaamdekorset. Daar waar veel dingen als vrijheid neergezet worden, lijkt het alsof wij als vrouwen weer in een korset gehesen worden. Een korset van dat wat schoonheid genoemd wordt, waarin we moeten presteren en moeten laten zien datwe begerenswaardig zijn. Ben jij daadwerkelijk vrij om te zijn? Liesbeth Woertman is emeritus hoogleraar psychologie UU en auteur over de onderwerpen als lichaamsbeeld, zelfbeeld, identiteit, sociale media, schoonheid en cosmetische chirurgie. Zij schreef Je bent al mooi (2019), Psychologie van het uiterlijk (2020), Wie ben ik als niemand kijkt (2022) en haar meest recente boek Zeg me wie ik ben (2025) over identiteit, onze relatie tot de anderen onze sociale rollen. Iedere week schrijft ze een column op haar website Psychologie van het uiterlijk, waar ook haar agenda te vinden is. Fotograaf: Bon Bronshoff

In deze podcast ga ik wederom niet in gesprek met een gast, maar deel ik zelf informatie over een onderwerp dat voor veel ouders bij ons in de praktijk zeer belangrijk is. Veel ouders waarvan de kinderen al langdurig onder stress staan, staan dit zelf ook. Niet alleen het zenuwstelsel van huhn kind is ontregeld, maar ook hun eigen zenuwstelsel. Vaak doen ouders alles om hun kind te helpen en raken ze daarbij steeds verder van zichzelf verwijderd. Veel ouders roepen vol liefde dat het belangrijk is dat eerst hun kind geholpen wordt en staan nog niet open voor eigen hulp. Een zeer liefdevolle gedachte, maar hierdoor sabboteren ze onbewust het herstelproces van hun eigen kind. Als je als ouder zelf continu onder stress staat, straal je dit uit naar je kind. Hierdoor zal het zenuwstelsel van je kind helaas niet in een gereguleerde modus komen. Co-regulatie werkt namelijk twee kanten op: je kunt het zenuwstelsel van je kind tot rust brengen óf juist ontregelen.Het meest liefdevolle en helpende wat je dus als ouder kunt doen, is werken aan het weer gereguleerd krijgen van je zenuwstelsel. Hier kan de polyvagaal theorie bij helpen. In deze podcast vertel ik je meer over deze theorie en deel ik al wat eerste helpende inzichten en handvatten om zelf met de theorie aan de slag te gaan.Ik hoop dat het voor veel ouders een interessante  en nuttige podcast is geworden en dat het inspiratie en handvatten biedt om zélf de sleutel te worden tot het herstel van je kind!Mochten er naar aanleiding van deze podcast nog vragen zijn, dan kom ik graag in contact!Sámen kunnen we het verschil maken in het belang van jouw kind.

De eerste 1000 dagen zijn een cruciale periode in de ontwikkeling van een kind, waarbij de basis wordt gelegd voor een gezonde toekomst. Dag 1 start vanaf de conceptie, waardoor tijdens en na de zwangerschap de basis wordt gelegd voor vaardigheden en vermogens voor een gezond (lichamelijk, mentaal, en sociaal-emotioneel). Dat is dan ook de reden dat er steeds meer (overheids)programma's gericht zijn op het ondersteunen van jonge gezinnen, zodat kinderen optimaal kunnen profiteren van deze unieke kans. Maar ja, mag er 1 ding duidelijk zijn: ondanks het feit dat deze kennis nog maar kort beschikbaar is, is en blijft het een feit dat ouders – ondanks vaak de beste intenties – fouten maken. Iedereen groeit op met een eigen verhaal over jouw plek in het gezin, het (on)vermogen van je ouders, omstandigheden die enorm veel impact hadden op jullie gezin, en ga zo maar door. Tijdens deze podcastopname gaan Petra Veldhuis en Marije van den Berg in gesprek over de impact van een emotioneel afwezige moeder in je leven, met daarbij de hamvraag: ‘Ook al heb je een moeilijke start gehad of een ingewikkelde relatie met je moeder: Is er hoop voor jou?'. Laat je inspireren en bemoedigen door dit mooie gesprek. 

57. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje.

Sinds Trumps boude stelling dat ‘China het Panamakanaal beheert’ raast er een geopolitieke storm over het kleine Panama, waar zo’n 250 duizend mensen met Chinese wortels wonen. Verslaggevers Marije Vlaskamp en Joost de Vries bezochten deze migrantengemeenschap en vroegen de Panamese Chinezen of ze gebukt gaan onder de aantijgingen van Trump en hoe ver de invloed van Beijing strekt. Lees de reportage van Marije en Joost: Trump heeft haast, maar China de langste adem Onze journalistiek steunen? Dat kan het beste met een (digitaal) abonnement op de Volkskrant, daarvoor ga je naar www.volkskrant.nl/podcastactie Presentatie: Sheila SitalsingRedactie: Corinne van Duin, Lotte Grimbergen, Julia van Alem en Jasper VeenstraMontage: Rinkie BartelsSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Vsak drugi petek v mesecu je pri Mariji Pomagaj na Brezjah sveta maša za bolnike z rakom ter njihove bližnje.Tokratnjo je ob somaševanju daroval p. Robert Bahčič. ljudsko petje je na orgle spremljal Tadej Jakopič.

Marije Dunning stopte met haar bedrijf en ging de Camino lopen om na te denken. Ze kreeg het, vooral fysiek, erg zwaar. Inmiddels organiseert Marije in Haarlem de Camini, een camino voor één dag, om kennis te maken met het verschijnsel pelgrimeren. De datum voor 2025 is zeer waarschijnlijk 4 oktober. Op  https://stadskloosterhaarlem.nl kun je tzt informatie vinden over de Haarlemse Camini.  Marjon Moed, die op 31 oktober 2024 te gast was in de podcast, heeft in Utrecht de Camini opgezet, ook een Camino voor een dag dus. Die kun je lopen op 20 september 2025.   https://www.johannakroon.nl/podcasten-voor-organisaties/

Obhajamo praznik Marije, Matere CerkveŠkof Saje v Kočevskem rogu opozoril na nujnost primernega pokopa pobitih in jasnih obsodb zločinovSveta maša za uspeh postopka za beatifikacijo BS Janeza PavčičaSlovenijo obiskal novomašnik slovenskega rodu iz Minnesote Randy Skeate

Maševal je p. Tadej Inglič, orgle Marjeta Anderle.

Maševal je p. Tadej Inglič, na orgle je igrala Slavi Magdič.

Maševal je Viktor Papež, na orgle je igrala Slavi Magdič.

Vladavina Marije Terezije v naše kraje ni prinesla samo krompirja in splošne obvezne osnovne šole, ampak je položila tudi temelje moderni državno-upravni administracijiČeprav je Avstro-Ogrska razpadla že pred več kot stoletjem, v naši zgodovinski zavesti menda še vedno živo vztraja notranje protisloven spomin na habsburško birokracijo. Uradniki, ki so služili dvojni monarhiji, tako veljajo za sicer obupno toge, stroge in neživljenjske, no, po drugi strani pa naj bi vendarle bili osebno pošteni, nepodkupljivi in torej nepogrešljiv porok reda in družbene stabilnosti v heterogeni državi. A kdaj natanko je to uradništvo zavzelo osrednje mesto v funkcioniranju habsburške monarhije? Iz katerih družbenih slojev se je kadrovsko popolnjevalo? S kakšnimi osebnimi pričakovanji in ambicijami so ljudje stopali v birokratsko-administrativne službe? Katere so bile ključne ideje in vrednote, ki so habsburške uradnike pri delu vodile? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Dušana Kosa, raziskovalca na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, ki je po uredniški plati bdel nad zbornikom Ambicije, karierizem in elite : Materialno-socialne strategije, prakse in komunikacija plemiških elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku, ki je pred nedavnim luč sveta ugledal v elektronski obliki, in zanj prispeval tudi razpravo o deželnoknežjem uradništvu na Kranjskem za časa vladanja Karla VI., Marije Terezije in Jožefa II.. Foto: Martin van Meytens – Ceremonija na dvor Marije Terezije v Hofburgu leta 1764, izsek (Wikipedija, javna last)

Maševal je p. Tej Inglič, Na orgle je igrala Marjeta Andrele.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal p. Tadej Inglič.

V oddaji smo spomnili, da je slovenska Cerkev dobila novega nuncija, slišali smo nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri sveti maši na predvečer praznika Marije Pomagaj na Brezjah. Poročali smo, da se je začel postopek za beatifikacijo Božjega služabnika duhovnika in mučenca za vero Janeza Straška, šli pa smo tudi v župnijo Poljane nad Škofjo Loko, kjer v svetem in misijonskem letu pripravljajo kar župnijski festival.

Maševal je p. Tadej Inglič, pel otroško-mladinski zbor Spominčice.

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.

Pred praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, smo sveto mašo prenašali iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Daroval jo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Maševal je p Tadej Inglič, na orgle je igrala Marjeta Anderle.

Pri nas in mnogih drugih državah je danes dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki so ga pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem je na osrednjem vatikanskem trgu potekala pogrebna slovesnost z množično udeležbo vernikov, duhovščine in tujih delegacij. Vodil jo je dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je v svoji pridigi poudaril, da je bil Frančišek papež sredi ljudi, z odprtim srcem za vse. Ostali poudarki oddaje: Trump in Zelenski sta se pred pogrebom srečala v Baziliki svetega Petra. Finančni minister Boštjančič kritičen do počasnega iskanja novega guvernerja Banke Slovenije. Po odstopu Marka Balažica in Nine Strah za vodenje stranke SLS izvoljena Tina Bregant.

Building on the release of our Global Freezing Orders Guide this summer, this series of podcasts features our colleagues from around the world discussing key issues and trends related to freezing orders in their jurisdictions. In our first episode, Lennart Baijer and Marije van de Langemheen share insights on the key aspects of freezing orders in the Netherlands.

Join us for another great conversation with Marije Steensma from Wageningen University and Research in the Netherlands as we discuss her latest research publication, "Evaluation of Breeding Strategies to Reduce the Inbreeding Rate in the Friesian Horse Population: Looking Back and Moving Forward".

Welkom bij een nieuwe serie: Een kijkje achter de schermen bij Omdenken. Naast onze podcast en social media-quotes doen we bij Omdenken nog veel meer! In de eerste aflevering duiken we in de Omdenken Theatershow: Zoals verwacht loopt alles anders. In deze special praten hoofdrolspeler Berthold Gunster, bandleider Pepijn Lagerwey en host Marije over alles wat met de show te maken heeft. Hoe is Omdenken uiteindelijk in het theater terechtgekomen? Waarom spelen we al vier seizoenen dezelfde voorstelling? En hoe houden ze het spannend en leuk, zowel voor het publiek als voor zichzelf? Ook krijg je een uniek inkijkje in hoe een dag achter de schermen van een voorstelling eruitziet.Shownotes:- Houd onze socials in de gaten voor een winactie!- Wil je ook een theatershow bezoeken? Bekijk de speellijst en beschikbare tickets op: www.omdenken.nl/theatershow - Kaarten voor de theatershow op 2 december in het AFAS Circustheater: https://t.ly/dE1B3- Big Booty workshop: www.youtube.com/watch?v=YkTzQsgsUoE - Luister hier naar het nummer Valse Hoop: www.soundcloud.com/user-62301775/valse-hoop. Dit nummer is geïnspireerd op Motherland van Natalie Merchant.De Omdenken theatershow 'Zoals verwacht loopt alles anders' is terug! Kijk op www.omdenken.nl/theatershow voor de speellijst en kaartjes.Wil je ons financieel steunen? Ga naar www.petjeaf.com/omdenken.Wil je zelf te gast zijn in de podcast? Ga naar www.omdenken.nl/podcast.Wil je reageren? Mail naar podcast@omdenken.nl.