Podcasts about Marije

Z mašo v stiški baziliki sklenili tradicionalno kolesarsko romanje od Marije k Mariji.Škof Štumpf na Brezjah: Po Mariji nam Bog sporoča, da imata naše telo in duša Božje dostojanstvo.V NSi in SDS ministru Maljevcu v interpelaciji očitajo neizpolnjene obljube na področju dolgotrajne oskrbe in neprofitnih stanovanj.V prvem tednu zbranih že 5.500 podpis za referendum Proti zastrupitvi bolnikov – potrebujejo jih še 34.500.Trump pripravljen okrepiti pritisk na Rusijo, ta teden naj bi se o tem v ZDA pogovarjal tudi z evropskimi voditelji.Aleš Maver ne na izraelski ne na palestinski strani ne vidi posebne pripravljenosti za iskanje trajne rešitve konflikta.Šport: Slovenski košarkarji se bodo po zmagi nad Italijani v četrtek pomerili z Nemci.Vreme: Popolne bo večinoma še sončno, toplo bo. Jutri bo več oblačnosti.

Ime tedna je postala Breda Kutin, dolgoletna predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, ki se je po 35 letih poslovila s tega položaja. V tem obdobju ji je uspelo med potrošnike razširiti zavedanje o pravicah in njihovo uveljavljanje. Med najbolj odmevnimi akcijami so rešitev več kot deset let trajajočih sporov v zvezi s stanovanjskimi posojili SKB banke v 90. letih, nižanje cene električne energije s skupinskim nakupom, testi in primerjave izdelkov in mnoge druge. Kandidata sta bila še: - Janez Šamperl, gvardjan piranskega minoritskega samostana, ki je v piranski cerkvi svetega Frančiška po 85 letih sprejel sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. Po desetletjih prizadevanj diplomatov in strokovnjakov za vrnitev približno sto med drugo svetovno vojno odnesenih umetnin je ta prva, ki se vrača na izvorno mesto nastanka. - Danilo Trstenjak, upokojeni igralec Lutkovnega gledališča Maribor, ki je odigral 599 od 600 ponovitev predstave Žogica Marogica. Ena od najbolj legendarnih in prepoznavnih predstav je bila premierno uprizorjena leta 1994, njena 600. ponovitev je pa je zaokrožila praznovanje 50. obletnice Lutkovnega gledališča Maribor.

Ekipa Radia Ognjišče začela s poganjanjem pedal na 15. kolesarskem romanju od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju.V Veliki Polani simpozij ob 80. obletnici smrti Božjega služabnika Danijela Halása, mučenca za vero.V Vatikanu vse pripravljeno za kanonizacijo Petra Jurija Frassatija /frasatija/ in Karla Acutisa /akutisa/.Doktor Pavel Porédoš: Z zakonom o samomoru s pomočjo nam vsiljujejo nekaj, kar je v popolnem nasprotju z zdravnikovim poslanstvom.Dostopnost do bolniške postelje v Ljubljani manjša kot v ostalih slovenskih regijah.Po kom nosijo imena slovenske šole?Šport: Slovenski nogometaši z remijem proti Švedski odprli kvalifikacije za prihodnje svetovno prvenstvo.Vreme: Jutri bo precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti.

V Sloveniji največji izbruh bolezni modrikastega jezika doslej z najmanj 2500 primeri poginov drobnice. Na pomoč tudi vojska in gasilci.Nov zakon o ohranjanju narave ureja tudi problematiko vožnje v naravi in zvišuje globe za kršitelje.Jutri začetek radijskega kolesarjenja od Marije do Marije: Od Ilirske Bistrice do Stične.Varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne bo zagotavljalo 26 držav, Rusija namestitvi mirovnih sil pri sosedi nasprotuje.Na strelišču v Postojni danes Dan odprtih vrat Slovenske vojske. Mladim danes na voljo veliko možnosti vadbe vojaških veščin.Vreme: Ponoči nevihte in plohe, jutri se bo postopno razjasnilo.Skorajšnja kanonizacija Karla Acutisa: Celotna njegova dnevna rutina je temeljila na srečanju z Jezusom pri sveti maši in evharistični adoraciji.Ljubljanski kriminalisti od leta 2023 obravnavali 49 primerov domnevno ukradenih otrok v 70. in 80. letih. ŠPORT: Slovenski košarkarji so zabeležili tretjo zmago v predtekmovanju evropskega prvenstva.

Bolezen modrikastega jezika ušla izpod nadzora, v pomoč vključeni tudi vojska in civilna zaščita.V NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra Maljevca, glavni očitki povezani z izvajanjem dolgotrajne oskrbe.Jutri začetek radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji.Vreme: Zvečer in ponoči na severovzhodu Slovenije možne posamezne močnejše nevihte.

V Sloveniji poznamo adventno navado Marijo nosijo. Ljudi spominja na pot Jožefa in Marije, ko so ju povsod zavrnili in »v prenočišču zanju ni ...«Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Piše Ifigenija Simonović, bereta Maja Moll in Jure Franko. Na naslovnici romana Marija Švajncer Ljubezen v breznu je fotografija pri nas neznanega EM Merla. Vidim temno skalnato pobočje, ki je lahko gorski previs ali rob globoke jame. V ozadju je izsušena pokrajina, ki je lahko kraška ali puščavska. Z belo obrobljene črne črke vabijo misel na smrt in žalovanje. Ljubezen mi vedno vzbuja misel na dvojino, kar je seveda ozkosrčen romantičen, morda izrazito ženski predsodek. V resnici se mi ljubezen, čeprav ena sama, vsem dana in hkrati nedosegljiva, prikazuje v najrazličnejših barvah in podobah, včasih vilinsko, drugič pod masko, včasih kot laž. Na hrbtni strani knjige je zapisano, da roman Ljubezen v breznu govori o ljubezni. Zakaj potem temne sence, črne črke? Kje je rožnato nebo, neomadeževana belina? Kratka oznaka na hrbtni strani se strne s trditvijo, da "ljubezen ni ena sama in ima lahko več barv, tudi mavrično." Tako že pred branjem izvem, čemu se je avtorica posvetila, ne morem pa si misliti, kako bo načrt izpeljala. Odprem knjigo in se prepustim branju. Hitro mi postane jasno, da gre za družinsko zgodbo, ki pa ni družinska saga, ki naj bi zajemala več generacij in postavila dogajanje v kraj in čas, temveč je zelo ozko, linearno, skopo zastavljena izpoved ženske, ki doživi nekaj nepredvidljivega. To samo po sebi ni nič nenavadnega, saj je vsako življenje nepredvidljivo, vsako pa tudi vredno zapisa, saj vsak človek šteje, ljudje pa nosijo zgodbe. Naloga pisateljev je, da zgodbe zapišejo. Lahko zapišejo gola dejstva ali pa se z dejstvi poigrajo, jih premešajo ali jim primešajo izmišljene dodatke. Roman se začne takole: "Nikoli nisem mislila, da se bo vse skupaj spremenilo in se obrnilo v nekaj čisto drugačnega. Najino življenje se ni veliko razlikovalo od preživljanja let, mesecev, dni, ur številnih drugih dvojic, nič nenavadnega se ni dogajalo. Ustvarila sva bližino in vse je teklo po ustaljenih tirnicah." Tik pred koncem romana avtorica ponudi tudi izhodišče za zgodbo, kratko poročilo iz časopisa, ki se bere takole: "Moškega, ki je v prepad pahnil znanega dirigenta, so v zaporu ubili. Preiskovalci še raziskujejo, kaj se je sploh zgodilo." Iz tega poročila izvem vse. Avtorica romana je poskrbela, da se zadržim ob zapisu. Nikoli ne vem, kaj me čaka. Iz kratkih zapisov v črnih kronikah je nastal že marsikateri veličastni roman. Razdori v družinah so pogoste teme ženskega pisanja, Marija Švajncer pa je uvedla tematiko moža in očeta, ki se zaplete v erotično razmerje z moškim. Nič novega na tem svetu, a kdor na taka razmerja pomisli prvič, je upravičeno šokiran. Zdi se, da roman izhaja prav iz šoka nad nečim, kar se je v starih časih sicer dogajalo, a ni bilo potrebno, da tisti, ki nočejo, o tem razmišljajo. Roman oziroma povest je tendenčne narave. Homoseksualnost v družini postaja vedno pogostejša tema sodobne proze. Tudi rumenega tiska, poezije, tudi politike, konec koncev. Avtorica skuša opozoriti na tiste "normalnosti", zaradi katerih posamezna življenja izstopajo iz normale. Že na začetku postane jasno, da je glavna junakinja osrednji, skoraj edini predmet pisateljičinega zanimanja. Njeno otroštvo je zaznamovano z odraščanjem ob alkoholiku in trpljenju zapisani materi. Prva ljubezen, prvi pogum za prekinitev družinskega vzorca, otroci, začasna sreča. Mož se začne odtujevati, sčasoma odide, na koncu umre. Odtujuje se tudi ona, a njo ljubezen ščiti, njega pa uničuje. Njena brezpogojna ljubezen ne zagotavlja sreče. Povzroča nepopisno trpljenje. Otroka obstajata, a nista vpletena. Ženska je, skupaj z otrokoma, od moža finančno odvisna. To poudari brezizhodnost iz kočljivega položaja. A poskuša se osamosvojiti. Postane sprehajalka psa – tudi ta izbira službe nakazuje propad ženske, ki ljubi preveč. Najhuje, kar se zgodi, je, da mož doživi novo ljubezen – a še huje je, da se zaljubi v moškega. In kar je še huje – ljubimec je pokvarjenec, ki postane celo morilec. Gre za poseben žanr, ki je prej povest kot roman. Pomislim na zelo popularno povest iz 19. stoletja Sreča v nesreči Janeza Ciglerja. Podobno vzdušje. Podobno trpljenje preprostega človeka. Resnično, poučno in strašno. Če rečem, da gre za žensko naturalistično povest, to rečem brez omalovaževanja. Tudi take povesti so dobrodošle. Če bi šlo za roman s tragično ljubezensko temo, bi bilo morda opisane več prepletenosti med družinskimi člani, zlasti odnos otrok do staršev, ki se ločujeta in otrokoma nehote povzročata travme, ki se jih bosta reševala še pozno v odrasli dobi. Morda bi lahko zaživela tudi ljubezen med moškima. Avtorica ne razišče te ključne teme, ki povzroči, da se v srečni družini nekaj obrne čisto drugače, kakor sama pravi. Nepredvideno in nenavadno ljubezen avtorica pahne v brezno. Iz zapeljivega ljubimca naredi neosebo. Žena skuša moža razumeti, a zmore samo obsoditi ljubimca. V dojemanju ženske, ki jo mož prevara z moškim, ni razumskih oporišč. Morda je ravno to poanta romana Marije Švajncer. Zgodbe se zgodijo po nepredvidljivih ključih. Ne pomaga razum, ne pomaga filozofija, čustva so popolnoma nezanesljiva. Ljubezni se lahko oprimemo, a ni nujno odrešilna. Vsekakor knjiga spodbuja vrtanje v vsakdanje dogodke, ki so na videz nepomembni, a imajo vzrok in posledice. Razdori v družinah so pogoste teme sodobnega ženskega pisanja. Žalostno je, da se ljubezen lahko konča v breznu, na dnu vseh dnov. Pri Janezu Ciglerju zmaga, pri Zofki Kveder propade. Pri Mariji Švajncer ne pade v brezno ljubezen. Konča se samo neka zgodba, začne pa se razmislek o odzivu navadnih ljudi na navadne ali vsaj pogoste dogodke, na katere se ne želimo navaditi.

Na praznik Marijinega oznanjenja smo prenašali slovesno sveto mašo iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu. Somaševanje je vodil Franci Trstenjak. Pel je Mešani pevski zbor župnij Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna in Radmirje pod vodstvom Jožeta Pustolemška.

Katoliška cerkev s praznovanjem praznika Marijinega vnebovzetja poudarja simbolni pomen Marije in njenega poslanstva tudi za današnji čas. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. Ob prazniku številni Slovenci romajo v Marijina svetišča. Romanja imajo globlji verski pomen, ker verujoče opominjajo, da je celotno zemeljsko življenje pravzaprav romanje, katerega cilj je večno življenje v nebesih.

Ena pomembnejših znamenitosti Goriške je tudi podoba svetogorske Matere božje. Tokrat ponavljamo oddajo o dramatičnem begunstvu znamenite slike kronane svetogorske Marije z detetom med drugo svetovno vojno in o političnih zapletih za vrntev slike na Sv. Goro nad Novo Gorico. Oddajo je avtor Ivan Merljak posnel leta 2008, v njej pa govorijo tudi tedaj še živeči akterji, ki so bili vključeni v reševanje slike pred fašisti.

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Hormonen hebben vandaag de dag nog steeds een negatiefimago. Ook al is er steeds meer wetenschappelijk onderzoek naar de werking en impact van vrouwelijke geslachtshormonen, toch is er in onze maatschappij nogsteeds een hoop schaamte en taboe te doorbreken. Dat is precies de missie van Dr. Estrella Montoya. Zij heeft ruim 10 jaar onderzoek gedaan naar hormonen en sociaal-emotioneel gedrag, waarover ze o.a. een boek publiceerde met de titel Hormonen en vrouwen – De invloed van hormonale veranderingen op hersenen, gedrag en emoties. Tijdens deze podcast gaan Estrella en Marije openhartig ingesprek over hormonen, emoties, de impact van de cyclus in hun leven, pilgebruik en zwangerschappen. Bovendien deelt Estrella haar visie op het doorbreken van het maatschappelijke taboe rondom de impact van hormonalewisselingen in het leven van de vrouw en de uitwerking daarvan in haar (werk)leven. Het gesprek is praktisch en nodigt uit tot reflectie; waaromdoe jij de dingen die jij doet?

Sveta mašo za bolnike z rakom je daroval p. Robert Bahčič. Ljudsko petje je z orglami spremljal Tadej Jakopič.

Marica Škorjanec-Kosterca, bere Eva Longyka Marušič. Vlasta Črčinovič Krofič v zgodovinskem romanu Planina upodablja življenje na severnem delu Pohorja v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času vladavine cesarja Franca Jožefa. Johannes Schweiger, čigar življenje spremljamo od njegovega tridesetega leta do smrti na prelomu novega stoletja, je planinski kralj, saj je lastnik največjega posestva na Pohorju. Izhaja iz rodu, ki se je z Nemškega v te kraje priselil že pred tisoč leti in so mu salzburški škofje v 16. stoletju za posebne zasluge podarili ozemlje ob Dravi in velik del pohorskih gozdov. Johannes je moral nenadoma zapustiti užitke študentskega življenja na Dunaju. Po nenadni nesreči očeta in brata, ki sta umrla v gozdu med podiranjem drevja, se je vrnil na posest v domači Kretzenbach. Postal je dober gospodar in priljubljen sosed, bil je radodaren, tudi kočarji, ki so delali zanj, so ga spoštovali. Izbral si je premlado, razvajeno nevesto, hčer bogatega, očitno čudaškega fužinarja, ki mu je poleg najmlajše Marije prepustil še svoji starejši hčeri za pomoč in druženje. Zakon ni bil srečen, saj ga žena ni marala, v mesecu dni je povsem otopela. Prepustila mu je svoje telo, v mislih pa se je odpravila na cvetoče travnike in štela tiktakanje ure. Johannes se je zbližal z kočarico Lenko, ki je imela že dva nezakonska otroka, tretji pa se je rodil iz njune ljubezenske zveze hkrati z Marijino deklico. Gospodarica Marija, ki trpi za duševnimi motnjami, po rojstvu hčerke zbeži od doma in se zaplete v ljubezensko razmerje z drvarjem, a se noseča spet zateče k možu. Ta nepričakovano stori nekaj dobrega in ljubeče sprejme ženinega otroka. Poleg osrednjega lika je v romanu tudi nekaj slikovitih posebnežev: pritlikavec Ahac, ki pase ovce in igra na piščalko, spominja na Vandotovega junaka, k zdravilki Julki – zeliščarki in najboljši babici pri porodih (vsi porodi so zelo natančno opisani) – pa se ljudje zatekajo raje kot k zdravniku. Vlasta Črčinovič Krofič zelo živo opisuje dejavnosti, v katerih sodeluje večja skupina ljudi: iskanje otrok, ki so se izgubili v gozdu, lov na divje svinje, nesrečo pri podiranju drevja, splavarjenje na Dravi. Nazorno so predstavljeni krsti in poroke na domu, običaji ob smrti, med pogrebom nastopajo celo najete objokovalke, česar v slovenskem ljudskem izročilu sicer ne zasledimo. Moralna pravila, ki jih je vernikom zapovedovala Cerkev, so v Johannesovi hiši dokaj ohlapno upoštevana, saj občasno z njim živita bolj ali manj spravljivo žena in ljubica Lenka. Roman spremlja napredek znanosti in tehnologije v drugi polovici 19. stoletja: razvoj šolstva, zdravstva in higiene, čebelarstvo, širjenje železniškega prometa; bogate pohorske domove je po letu 1883 osvetlila električna luč. A prihajajo tudi težki časi in ujme: požar, gospodarska kriza, poplava, kolera, lubadarji uničujejo gozdove, divje svinje pa pridelek na njivah, a sosedje si vedno pomagajo med sabo. S pisateljico se vračamo v čase Jurčičevih povesti. Zgodbe iz preteklosti je ohranilo ljudsko izročilo, o dogajanju pa pričajo dokumenti in takratni časopisi. Pripoved je realistična, brez pridiha romantike, čeprav avtorica ni ravnodušna do svojih literarnih oseb. Zelo natančno opisuje, ambiente, notranjost in zunanjost stavb, barvito upodablja pokrajine, saj je pisateljica tudi slikarka. Dialogi tečejo naravno in živo, ponekod so stilno ali narečno zaznamovani. Roman je zelo berljiv, iz pozabe obuja zanimive dogodke in, kot je zapisal Levstik, kako so ljudje živeli in imeli to ali ono reč med sabo.

Upokojenci bodo danes prvič dobili nižje pokojnine zaradi prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tega so namreč od začetka julija dolžni plačevati vsi zaposleni, delodajalci in tudi upokojenci. Glede vsega je odprtih še veliko vprašanj, v praksi sistem še ne deluje. Nekaj drugih poudarkov: - Na Dunaju danes protestni shod zaradi nedeljske racije na protifašističnem shodu na avstrijskem Koroškem - Tudi Kanada med državami, ki napovedujejo priznanje Palestine - Radijska nagrada lastovka kratki zgodbi z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije

Piše Tonja Jelen, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. V pesniški zbirki pisateljice, pesnice in literarne kritičarke filozofinje Marije Švanjcer Na odru nas umetnica najprej povabi na glasbene koncerte. Pesmi niso samo izraz spremljanja glasbe in njene lepote, ampak tudi resno komentiranje najrazličnejših situacij med občinstvom. Pesnica kritizira snemanje v dvorani, ki naj bi sedanjost preneslo v prihodnost, toda kako preredko znamo prav zaradi nenehnega snemanja užiti trenutek, opazovati in se prepustiti hipu? Ali bomo res vse to še kdaj gledali in podoživeli? Pesmi nas opozarjajo na pomen vživljanja v prav vsak trenutek, česar pa naj bi bilo vedno manj. Vse manj je tudi olike in vljudnosti v kulturi. Prizanašanja ni. Pesmi v zbirki Na odru so predvsem hvalnica umetnosti, subjektka jo občuduje in doživlja. Približevanje glasbe skozi poezijo daje pogled v avtoričin široko glasbeno izbiro tako popularne kot klasične glasbe. Pesmi so velik poklon glasbi, ki osmišlja posameznika in skupnost. Je kot gonilo in odmik od slabega: »Ne poznamo se, / toda vemo, / da smo bili skupaj, / združeni z glasbo / in odmaknjeni od vsakršnega zla.« Zbirko Na odru je mogoče brati tudi kot spremljanje življenja. Pogled ni lahkoten pogled, temveč razgalja vso šibkost in ranljivost. V zbirki Vesele pesmi je bila avtoričina poezija predvsem hvalnica življenju in soočenju s temnimi platmi, ta zbirka pa nas nagovarja tudi z oživljanjem predmetov. Ti so kot osvetlitve sredi praznega hodnika ali stene, so deus ex machina prebujenega življenja. Vendar pesnica v svet zre tudi kritično. Še posebej pridejo do izraza eksistencialne pesmi, ki prikažejo človekovo hladnost in slabost. Izjemno slikanje teže življenja Marija Švajncer uprizarja z barvami, zlasti s sivo in celo mrtvo barvo. Barve in atmosfera so pomembna komponenta tudi njenih prejšnjih zbirk, kot so na primer Sive pesmi in Kamnite pesmi. Ostre zareze niso nikdar olepšane, občutje slabosti in premislek o samosti in osamljenosti se prepletata brez pomilovanja. V Utrujeni pesmi je simbol pesnika pripeljan do konca. Prav tak pa je lahko tudi konec umetnikov in mislecev, ki so jim posvečene posamične pesmi. Tenkočutnost za sočloveka je namreč močan izraz v opusu Marije Švajncer. Soočenje s smrtjo in bolečino zaradi nje ni le trenutek, ampak proces danes preredko dopuščenega žalovanja. Pesem Samo ne umri!, posvečena Sašu Hribarju, v zadnjih verzih pravi: »Brez tebe bo molk še bolj boleč, / sovraštvo zadušljivo in grozeče. / Daj, ostani in se zvedavo ozri na praznine v duši, / zapolni jih in stori, / da nam bo lepo. / Nasmehni se, / kot si se tisti zadnji dopoldan.« Pesem deluje tudi na podlagi spomina. Preplet osebnega in skupinskega doživljanja je pogost pesničin prijem, uporabila ga je tudi v zbirki Igralca. posvečeni Gašperju Tiču in Jerneju Šugmanu. Preobrat k veselju je dosežen z motivom otrok, vnuka in s spremljanjem umetnosti. V zbirki je še veliko uspelih povednih pesmi, ki se dotikajo življenjskih vprašanj. To je poezija, ki daje vedeti in spoznavati. Kot Kandid, ki pa mu avtorica ne želi biti povsem podobna. Inteligenten humor namreč ne umanjka niti tokrat.

Moeders hebben een grote impact in hun gezin. Veel meer dan ze zich bewust zijn! Tijdens deze Klare Liefdestaal podcast gaat Marije van denBerg in gesprek Jelmer en Sanne, de bevlogen initiatiefnemers van Precious Moms. @preciousmoms.nl is het platform dat moeders aanmoedigd en de benodigdetools biedt om vanuit rust en stabiliteit een positieve impact in hun gezin te creëren."Het moederschap is een kostbare en belangrijke rol diewij hebben ontvangen," deelt Sanne. Vanuit eigen ervaring delen Jelmer en Sanne over het creëren van een fijne, liefdevolle en rustige basis voor de kinderen, in relatie met elkaar, de kinderen, en met zichzelf. Hun missie is om moeders praktisch en behapbaar te ondersteunen in het dagelijks leven als moeder. Dit doen zij vanuit een christelijke levensovertuiging. Luister naar deze inspirerende en bemoedigende podcast. Wil jij meer rust, eenvoud en voldoening in je gezin? Bekijkdan of de online community die zij bieden wat voor je is. Hier vinden moeders een besloten leeromgeving en een platform om thema's rondom bewust en waardevol moederschap te verkennen. Super fijn om met andere moeders meer te leren over thema's en praktische tools in handen te krijgen voor binnen je gezin. #preciousmoms #moederschap #werkendemoeder #balans #zoeken

Als er iemand enorm veel levenservaring en kennis opgedaan heeft in het leven, dan is het Liesbeth Woertman wel. Ze begon met werken op haar 14e levensjaar en dook de studieboeken in toen ze al moeder was. Liesbeth studeerde klinische psychologie aan de Universiteit Utrecht enpromoveerde in 1994 op het ontwerp lichaamsbeelden. Hoe kijk jij eigenlijk naar jezelf? Wie ben jij als niemand kijkt? Ben je toeschouwer of deelnemer van je leven? Sta je in verbinding met je lijf of leef je vanuit je hoofd? Over deze mooie vraagstukken gaan Liesbeth en Marije tijdens deze podcast in gesprek. Een mooi thema om op te reflecteren is het zogenaamdekorset. Daar waar veel dingen als vrijheid neergezet worden, lijkt het alsof wij als vrouwen weer in een korset gehesen worden. Een korset van dat wat schoonheid genoemd wordt, waarin we moeten presteren en moeten laten zien datwe begerenswaardig zijn. Ben jij daadwerkelijk vrij om te zijn? Liesbeth Woertman is emeritus hoogleraar psychologie UU en auteur over de onderwerpen als lichaamsbeeld, zelfbeeld, identiteit, sociale media, schoonheid en cosmetische chirurgie. Zij schreef Je bent al mooi (2019), Psychologie van het uiterlijk (2020), Wie ben ik als niemand kijkt (2022) en haar meest recente boek Zeg me wie ik ben (2025) over identiteit, onze relatie tot de anderen onze sociale rollen. Iedere week schrijft ze een column op haar website Psychologie van het uiterlijk, waar ook haar agenda te vinden is. Fotograaf: Bon Bronshoff

In deze podcast ga ik wederom niet in gesprek met een gast, maar deel ik zelf informatie over een onderwerp dat voor veel ouders bij ons in de praktijk zeer belangrijk is. Veel ouders waarvan de kinderen al langdurig onder stress staan, staan dit zelf ook. Niet alleen het zenuwstelsel van huhn kind is ontregeld, maar ook hun eigen zenuwstelsel. Vaak doen ouders alles om hun kind te helpen en raken ze daarbij steeds verder van zichzelf verwijderd. Veel ouders roepen vol liefde dat het belangrijk is dat eerst hun kind geholpen wordt en staan nog niet open voor eigen hulp. Een zeer liefdevolle gedachte, maar hierdoor sabboteren ze onbewust het herstelproces van hun eigen kind. Als je als ouder zelf continu onder stress staat, straal je dit uit naar je kind. Hierdoor zal het zenuwstelsel van je kind helaas niet in een gereguleerde modus komen. Co-regulatie werkt namelijk twee kanten op: je kunt het zenuwstelsel van je kind tot rust brengen óf juist ontregelen.Het meest liefdevolle en helpende wat je dus als ouder kunt doen, is werken aan het weer gereguleerd krijgen van je zenuwstelsel. Hier kan de polyvagaal theorie bij helpen. In deze podcast vertel ik je meer over deze theorie en deel ik al wat eerste helpende inzichten en handvatten om zelf met de theorie aan de slag te gaan.Ik hoop dat het voor veel ouders een interessante  en nuttige podcast is geworden en dat het inspiratie en handvatten biedt om zélf de sleutel te worden tot het herstel van je kind!Mochten er naar aanleiding van deze podcast nog vragen zijn, dan kom ik graag in contact!Sámen kunnen we het verschil maken in het belang van jouw kind.

De eerste 1000 dagen zijn een cruciale periode in de ontwikkeling van een kind, waarbij de basis wordt gelegd voor een gezonde toekomst. Dag 1 start vanaf de conceptie, waardoor tijdens en na de zwangerschap de basis wordt gelegd voor vaardigheden en vermogens voor een gezond (lichamelijk, mentaal, en sociaal-emotioneel). Dat is dan ook de reden dat er steeds meer (overheids)programma's gericht zijn op het ondersteunen van jonge gezinnen, zodat kinderen optimaal kunnen profiteren van deze unieke kans. Maar ja, mag er 1 ding duidelijk zijn: ondanks het feit dat deze kennis nog maar kort beschikbaar is, is en blijft het een feit dat ouders – ondanks vaak de beste intenties – fouten maken. Iedereen groeit op met een eigen verhaal over jouw plek in het gezin, het (on)vermogen van je ouders, omstandigheden die enorm veel impact hadden op jullie gezin, en ga zo maar door. Tijdens deze podcastopname gaan Petra Veldhuis en Marije van den Berg in gesprek over de impact van een emotioneel afwezige moeder in je leven, met daarbij de hamvraag: ‘Ook al heb je een moeilijke start gehad of een ingewikkelde relatie met je moeder: Is er hoop voor jou?'. Laat je inspireren en bemoedigen door dit mooie gesprek. 

57. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje.

Sinds Trumps boude stelling dat ‘China het Panamakanaal beheert’ raast er een geopolitieke storm over het kleine Panama, waar zo’n 250 duizend mensen met Chinese wortels wonen. Verslaggevers Marije Vlaskamp en Joost de Vries bezochten deze migrantengemeenschap en vroegen de Panamese Chinezen of ze gebukt gaan onder de aantijgingen van Trump en hoe ver de invloed van Beijing strekt. Lees de reportage van Marije en Joost: Trump heeft haast, maar China de langste adem Onze journalistiek steunen? Dat kan het beste met een (digitaal) abonnement op de Volkskrant, daarvoor ga je naar www.volkskrant.nl/podcastactie Presentatie: Sheila SitalsingRedactie: Corinne van Duin, Lotte Grimbergen, Julia van Alem en Jasper VeenstraMontage: Rinkie BartelsSee omnystudio.com/listener for privacy information.

Vsak drugi petek v mesecu je pri Mariji Pomagaj na Brezjah sveta maša za bolnike z rakom ter njihove bližnje.Tokratnjo je ob somaševanju daroval p. Robert Bahčič. ljudsko petje je na orgle spremljal Tadej Jakopič.

Marije Dunning stopte met haar bedrijf en ging de Camino lopen om na te denken. Ze kreeg het, vooral fysiek, erg zwaar. Inmiddels organiseert Marije in Haarlem de Camini, een camino voor één dag, om kennis te maken met het verschijnsel pelgrimeren. De datum voor 2025 is zeer waarschijnlijk 4 oktober. Op  https://stadskloosterhaarlem.nl kun je tzt informatie vinden over de Haarlemse Camini.  Marjon Moed, die op 31 oktober 2024 te gast was in de podcast, heeft in Utrecht de Camini opgezet, ook een Camino voor een dag dus. Die kun je lopen op 20 september 2025.   https://www.johannakroon.nl/podcasten-voor-organisaties/

Obhajamo praznik Marije, Matere CerkveŠkof Saje v Kočevskem rogu opozoril na nujnost primernega pokopa pobitih in jasnih obsodb zločinovSveta maša za uspeh postopka za beatifikacijo BS Janeza PavčičaSlovenijo obiskal novomašnik slovenskega rodu iz Minnesote Randy Skeate

Maševal je p. Tadej Inglič, orgle Marjeta Anderle.

Maševal je p. Tadej Inglič, na orgle je igrala Slavi Magdič.

Maševal je Viktor Papež, na orgle je igrala Slavi Magdič.

Vladavina Marije Terezije v naše kraje ni prinesla samo krompirja in splošne obvezne osnovne šole, ampak je položila tudi temelje moderni državno-upravni administracijiČeprav je Avstro-Ogrska razpadla že pred več kot stoletjem, v naši zgodovinski zavesti menda še vedno živo vztraja notranje protisloven spomin na habsburško birokracijo. Uradniki, ki so služili dvojni monarhiji, tako veljajo za sicer obupno toge, stroge in neživljenjske, no, po drugi strani pa naj bi vendarle bili osebno pošteni, nepodkupljivi in torej nepogrešljiv porok reda in družbene stabilnosti v heterogeni državi. A kdaj natanko je to uradništvo zavzelo osrednje mesto v funkcioniranju habsburške monarhije? Iz katerih družbenih slojev se je kadrovsko popolnjevalo? S kakšnimi osebnimi pričakovanji in ambicijami so ljudje stopali v birokratsko-administrativne službe? Katere so bile ključne ideje in vrednote, ki so habsburške uradnike pri delu vodile? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Dušana Kosa, raziskovalca na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, ki je po uredniški plati bdel nad zbornikom Ambicije, karierizem in elite : Materialno-socialne strategije, prakse in komunikacija plemiških elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku, ki je pred nedavnim luč sveta ugledal v elektronski obliki, in zanj prispeval tudi razpravo o deželnoknežjem uradništvu na Kranjskem za časa vladanja Karla VI., Marije Terezije in Jožefa II.. Foto: Martin van Meytens – Ceremonija na dvor Marije Terezije v Hofburgu leta 1764, izsek (Wikipedija, javna last)

Maševal je p. Tej Inglič, Na orgle je igrala Marjeta Andrele.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal p. Tadej Inglič.

V oddaji smo spomnili, da je slovenska Cerkev dobila novega nuncija, slišali smo nagovor mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla pri sveti maši na predvečer praznika Marije Pomagaj na Brezjah. Poročali smo, da se je začel postopek za beatifikacijo Božjega služabnika duhovnika in mučenca za vero Janeza Straška, šli pa smo tudi v župnijo Poljane nad Škofjo Loko, kjer v svetem in misijonskem letu pripravljajo kar župnijski festival.

Maševal je p. Tadej Inglič, pel otroško-mladinski zbor Spominčice.

Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.

Pred praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, smo sveto mašo prenašali iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Daroval jo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Maševal je p Tadej Inglič, na orgle je igrala Marjeta Anderle.

Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami je bil Borut Zupan.

Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal pa p. Tadej Inglič.

Piše Andrej Lutman, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. „Zgodbe odražajo osebno izkušnjo zapletenih zgodovinskih dogodkov, v katerih so bili pripovedovalci hočeš nočeš udeleženi, in zahtevne socialno-družinske razmere, ki so določile njihovo ravnanje,“ je v uvodu k zbirki Težko je bilo, a smo zdržali zapisal Franci Just. Pripovedovalcev je šest oziroma so štiri pripovedovalke in dva pripovedovalca. Njihove pripovedi je skrbno zapisala Jelka Pšajd, etnologinja, ki je zaposlena v murskosoboškem muzeju in proučuje preteklo življenje v pomurskem prostoru s poudarkom na rokodelstvu, prehrani in vlogi žensk.. Njeno nagnjenje do tovrstnega početja je strnjeno v stavku iz knjižnega napotila: „Če me vprašate, zakaj to počnem, je eden izmed odgovorov zelo oseben – ob poslušanju se počutim kot romarica, ki zapušča svoj dom, da bi se vrnila boljša.“ Prvo zgodbo v knjigi je zapisal Jože Vučko, v muzej pa jo je prinesla njegova hči. V njej se pojavi poved, ki bi bila lahko povzetek kar vseh zgodb: „Živeli smo siromašno, vendar stradali nismo.“ Opisuje otroštvo na kmetiji in odraščanje, ki se je končalo pred uradom za delo, ki pa ga ni bilo. Je pa prišlo naročilo za delo v Franciji. In tja se je odpeljal ter sprejel delo na kmetiji. Začela se je druga svetovna vojna in njegovo vračanje v Prekmurje, ki pa je vodilo prek Nemčije, kjer je pomagal obnavljati zbombardirano deželo. Ko se mu je le uspelo vrniti, je bil že vpoklican v vojsko. Prav vojni čas je osrednja tema pripovedi. Druga tema pa je njegovo ukvarjanje z molžo krav, saj je bilo ukvarjanje s to živino v najširšem pomenu njegovo kar življenjsko poslanstvo. Pripoved Julijane Zrim je povezana z delom na njivah in travnikih. Ko se je zaposlila, si je pri frizerju omislila trajno in si s tem 'prislužila' posmehovanje, češ: s trajno v štalo. Posebnost njene pripovedi so slikoviti opisi šeg, navad in vraž. Pripoved je razdeljena na krajše sestavke in deluje kot skupek kratke proze. Naslednja pripovedovalka ima vzdevek Micika. Pripoved je osredotočena na viničarijo, siromašno, leseno hiško z enim bivalnim prostorom, ki je imela v kleti prostor za predelavo in shranjevanje vina. V zvezi s takšnim bivališčem se pojavi tudi poimenovanje cimprača, hiša, narejena iz masivnega lesa in ometana z zmesjo ilovice in slame ter premazana z apnenim beležem. Hiša je bila prekrita s slamo. To besedilo je pomembno tudi z lingvističnega stališča, saj vsebuje številne narečne izraze, ki so z opombami pojasnjeni. In še eno posebnost ima: precej podrobno opiše menstruacijo in osebno higieno. Krajša izpoved Marije z Goričkega obravnava odhod v Francijo in vrnitev na Goričko, pripovedovalka pa izpostavi še svoj položaj ob možu, ki je v njeni odsotnosti služil dvema ljubicama: vdovi in pijači. Občutje lahko povzame izpoved: „Prvo plačo, ki sem jo zaslužila, sem poslala očetu, da je vrnil sposojeni denar za mojo pot v Francijo.“ Obljubila sem mu, da ga bom čakala je v naslovu izpostavila samska ženska, ki ni želela biti niti imenovana. Zaznamoval jo je oče, ko jo je nabil s kovinskim delom konjskega biča, ker se mu je bila zlagala, da ni bila z nikomer, čeprav je poleg nje sedel občudovalec. Povedna je njena izpoved: „Pri osemnajstih nisem vedela, kako nastanejo otroci.“ Pripoved vsebinsko doseže vrh s podatkom, da se ji je zaročenec zlagal, da gre v Anglijo, a se je izkazalo, da je kot partizan padel v Pohorskem bataljonu. Zbirko šestih pripovedi končujejo nostalgični spomini Janoša Oreovca na verovanja, šege, molitve in praznike. Pripovedovalec obžaluje, da tega ni več in da mladih tovrstnosti ne zanimajo pretirano. Glede na splošno sporočilo knjige je pomenljiv odlomek: „Lahko povem, da na noben krščanski praznik nismo delali, Bog varuj. Nič se ni delalo. V nekaterih molitvenih knjigah je še napisano, da v nedeljo niti rože ne utrgaj.“ Ob listanju knjige Težko je bilo, a smo zdržali morda nastane vtis, da v njej zbrane pripovedi mejijo na novinarsko poročilo s priporočilom za obisk ali ogled tistega, kar izpostavljajo. Tak vtis ne zbledi, a pomembnejši je čar preprostosti, v kar je ovita izpovedna naravnanost.

Maševal je p. Robert Bahčič. S petjem je sodeloval zbor bazilike Marije Pomagaj, pri orglah je bila Marjeta Anderle.

V oddaji smo med drugim predstavili dogajanje in slovesnosti ob prihajajočem prazniku Marije, Pomočnice kristjanov na Brezjah.

‘Ik ging rebelleren.' Marije groeide op in een streng christelijk gezin. Ze had veel vragen over God, maar kreeg nooit de antwoorden waar ze naar verlangde. Dus ging ze op zoek. Ze reisde de wereld over, verdiepte zich in de new age en probeerde haar eigen pad te vinden. Maar hoe verder ze zocht, hoe donkerder het werd. Geen vrede, geen rust — alleen maar leegte. Na jaren van strijd vond Marije eindelijk echte vrede – in Jezus.

Maševal je p. Tadej Inglič, orglala pa Marjeta Anderle.

Maševal je p. Robert Bahčič, pel otroško - mladinski zbor Spominčice, za orglami Borut Zupan.

Pri nas in mnogih drugih državah je danes dan žalovanja za papežem Frančiškom, ki so ga pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Pred tem je na osrednjem vatikanskem trgu potekala pogrebna slovesnost z množično udeležbo vernikov, duhovščine in tujih delegacij. Vodil jo je dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, ki je v svoji pridigi poudaril, da je bil Frančišek papež sredi ljudi, z odprtim srcem za vse. Ostali poudarki oddaje: Trump in Zelenski sta se pred pogrebom srečala v Baziliki svetega Petra. Finančni minister Boštjančič kritičen do počasnega iskanja novega guvernerja Banke Slovenije. Po odstopu Marka Balažica in Nine Strah za vodenje stranke SLS izvoljena Tina Bregant.

Building on the release of our Global Freezing Orders Guide this summer, this series of podcasts features our colleagues from around the world discussing key issues and trends related to freezing orders in their jurisdictions. In our first episode, Lennart Baijer and Marije van de Langemheen share insights on the key aspects of freezing orders in the Netherlands.

Join us for another great conversation with Marije Steensma from Wageningen University and Research in the Netherlands as we discuss her latest research publication, "Evaluation of Breeding Strategies to Reduce the Inbreeding Rate in the Friesian Horse Population: Looking Back and Moving Forward".