Podcasts about matja

Novomeški policisti so predstavili podrobnosti včerajšnjih hišnih preiskav v romskem naselju Žabjak. Za kazniva dejanja povzročitve splošne nevarnosti, nasilništva ter nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva so osumili štiri osebe. Kot je pojasnil Matjaž Štern z novomeške policijske uprave, so jim zasegli tri pištole, šibrenico in kalašnikovko ter več kot 700 kosov streliva. Na novomeškem državnem tožilstvu pa so danes dobili grožnjo s podtaknjeno bombo. V oddaji tudi: - Delodajalske organizacije protestno prekinjajo dejavnosti v Ekonomsko-socialnem svetu. - Pristojni odbor Evropskega parlamenta podprl evropsko pobudo za varen splav - Zmaga Zohrana Mamdanija na newyorških županskih volitvah odraz nezadovoljstva Američanov s predsednikom

Predstava Spolzka tla, s podnaslovom Antimuzikal Nezaželenih, je najnovejše odrsko delo Matjaža Fariča, plesalca, koreografa in režiserja, ki v njej združuje mnogotere odrske jezike in izraze, med njimi sodobni ples, igro, petje, glasbo v živo, dodatno dinamiko pa v dogajanje vnese tudi uporaba vrtljivega odra v Linhartovi dvorani Cankarjevega odra, na katerega smo že domala pozabili. Kakor oblika je tudi vsebina zelo heterogena, predvsem pa je zanimivo soočenje ter srečanje sveta sodobnih plesalcev in plesalk s svetom brezdomcem. V to srečanje so vključene vsakršne nujnosti, navade, možnosti, strahovi, glasovi, in prekletstva, vsak na svoji strani pa se – z mislijo na jutri – bori za kolikor toliko znosen danes. Več o predstavi pa v pogovoru z Matjažem Faričem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Darja Štravs Tisu, www.cd-cc.si

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Letos mineva 60 let od konca drugega vatikanskega koncila, najpomembnejšega dogodka v zgodovini Katoliške cerkve 20. stoletja. Zakaj je do koncila sploh prišlo, kakšne spremembe je prinesel in kako so se te odrazile v slovenskem prostoru, smo govorili z dr. Matjažem Ambrožičem, duhovnikom in predstojnikom Inštituta za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Življenje je dar, je nekaj izjemnega. Najpreprostejše oblike življenja so čudež. Življenje niso atomi in molekule. K pogovoru smo povabili prof. dr. Matjaža Zwittra, ki je več kot štirideset let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vsakršno življenje, vse kar obstoj na planetu, je čudež, pravi. Sogovornik, ki ima bogate izkušnje dela z težkimi boleznimi in mnogovrstnimi stiskami. Kljub temu ali prav zato je življenje tudi zanj največja vrednota.

Življenje je dar, je nekaj izjemnega. Najpreprostejše oblike življenja so čudež. Življenje niso atomi in molekule. K pogovoru smo povabili prof. dr. Matjaža Zwittra, ki je več kot štirideset let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vsakršno življenje, vse kar obstoj na planetu, je čudež, pravi. Sogovornik, ki ima bogate izkušnje dela z težkimi boleznimi in mnogovrstnimi stiskami. Kljub temu ali prav zato je življenje tudi zanj največja vrednota.

Gost Radijske tribune je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Govorili smo o tem, kje je trenutno slovensko gospodarstvo, s kakšnimi izzivi se sooča in kako država namerava ukrepati.

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.

Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo, 22. oktobra, v arhitekturi Stare mestne elektrarne. Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, 23. oktobra, z En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi. V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto, 25. oktobra, na odru Linhartove dvorane.

Piše Miša Gams, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Matjaž Zorec, pesnik, pisatelj, kritik ter avtor radijskih oddaj in iger, se v skladu s prejšnjima pesniškima zbirkama Troheji izpred desetih let in predlansko Večerna zora tudi v tretji zbirki s pomenljivim naslovom Lastna hvala se po blatu vala kritično loteva moralno razvrednotene družbe in posameznika, ki po njem lahko preživi zgolj kot depresiven nevrotik, psihopat, bipolarni psihotik ali serijski morilec. Zaznamovan z eksistencialno bolečino lirskega subjekta, ki se nenehno giblje med mazohističnim in sadističnim impulzom življenja, tako v osrednjem delu zbirke zapiše: “… pa / niti / serijsko / morjenje / ni dovolj / mučiti / in naučiti / se mučiti / še mučneje / vedno / namučiti / močneje / najprej / napsihirano / s fizičnim / z brezmejnim / strahom pred / bolečino…” Tudi bralec ob teh vzdolžnih pesmi, nanizanih z besedo ali dvema v stolpiče in zamejenih s simbolično zvezdico, dobi občutek, da je mučen in da se le počasi prebija skozi trpljenje, ne vedoč, kaj ga še čaka na naslednji strani. Zorec namreč ne varčuje z vulgarizmi vseh vrst in s (samo)obtoževanjem, v svojem uporniškem zanosu gre tako daleč, da se zdi, kot da ne izbira več besed, temveč da mu le-te impulzivno uhajajo iz nezavednega, saj so obrambni mehanizmi postali nedelujoč in odvečen del psihičnega aparata, ki melje pred sabo pridigarsko katoliško moralo, naučene znanstvene paradigme in etično-estetske norme civilizacije, ki je že zdavnaj dočakala konec zgodovine, pa tudi vsake filozofije, o kateri bi se dalo trezno in prizemljeno razpravljati. Prav ogorčenost nad tem, da se je že spet rodil “v / tejle / humanoidni / kepi / mesa in kosti”, ki mu ne ponuja na izbiro kaj dosti več od tega, da postane samomorilec ali morilec, ga peha v nenehno izgovarjanje neizgovorljivega, ki pa ga nikoli ne more povsem artikulirati, saj je to jedro Realnega – kot pravi francoski psihoanalitik Lacan – področje, kjer se rojevajo neubesedljive nočne more in ki ga obkrožajo neskončne semantične verige Imaginarnega, ki prikrivajo strah pred grozo, da najhujše eksistencialne agonije ne moremo z ničimer ustrezno izraziti. Tu in tam Zorec zato uporablja svoje besedne skovanke, kot so “nedojebljivost” in “nenaddojebljivost” v iskreni želji, da bi lahko opisal tisti “trn v jeziku”, ki ga muči, ali pa s kakimi “šalamunovskimi” postmodernističnimi tvorjenkami silovito zareže v meso jezika: “… a / jeziku / nedostopno / refleksivno / zamaknjenje / dajo / nemara / še / najbolj / gob / gob / gobice / fijuuuuuu / to je / kristalen / transcentendalen / zor / zorenje / v totalnem / absolutu / popolnoma / onemogočene / artikulacije …” Sem in tja se skozi brutalno jezne besedne izlive, ki so rezultat neskončne žalosti oz. popolne resignacije lirskega subjekta, zasvetlika kanček nežnosti in miline, ki krepi svojo voljo do moči iz hrepenenja po človeški bližini, po sotrpinu, ki se znajde v tem neizrekljivem vesolju na približno isti točki boja s samim sabo in drugimi: “polom / zaradi katerega / si / človek / se ljubiš / ljubiš / bližnjega / da bi / od / od nekdaj / in / za zmerom / predozirane / ljubezni / izjokal / možgane / pogoltnil / jezik / zafilal / grlo / z betonom / zadušil / vesolje / v / neizrekljivem / krču / razneženosti”. Nenehno lomljenje besed in njihove ponovitve v drugačnih besednih zvezah dajejo občutek fragmentiranosti in razkroja, a hkrati pristne težnje po nenehnem sestavljanju razpadlih delcev, da bi se jim v novem kontekstu omogočilo novo rojstvo in priložnost za sobivanje. Na trenutke se bralcu zazdi, da Zorec kljub krpanju mašil s številnimi vulgarizmi vseeno išče načine za lepljenje besednih črepinj z novo semantično obrobo – podobno kot počnejo mojstri japonske keramike, ki mesta, na katerih se stikajo črepinje razbite skodelice, zalepijo in pozlatijo, da nastane izdelek, ki je prav zaradi razbitosti še lepši od prejšnjega, celovitega. Ozka črna naslovnica zbirke Lastna hvala se po blatu vala deluje kot tanko in debelo črevo organizma, ki se duši z lastnim blatom, saj ima probleme – kot bi rekel Freud – z analno fazo razvoja, za katero je v kasnejših obdobjih značilno impulzivno izražanje jeze oz. pasivno-agresivna drža, ki nenehno išče ravnovesje med samopoškodovanjem in agresivnim pristopom do soljudi in okolja. Pesniško “črevesje” Matjaža Zorca se zdi še dodatno zapleteno, saj se vzdolžna peristaltika, ki jo je razvil že v prejšnjih pesniških zbirkah, nenehno zapleta in odpleta, prepleta z izjavami pesniških sotrpinov ali (ne)znancev, ostankov refleksij iz vsakdanjega življenja in večjih kosov utopičnih fantazem, ki na določenih mestih onemogočajo prost pretok do anusa oz. zadka, ki ga skromno zaznamuje zvezdica – edini simbolni utrinek v pesniškem vesolju, ki predstavlja tudi konkretno razmejitev med eno pesmijo in drugo. Besede, ki v svoji strasti derejo kot pesniški vrelec iz brezna Realnega, se vanj tudi postopno vračajo, ne da bi pri tem dejansko ubijale, ranile ali se osramotile – so le besede, ki nastavljajo zrcalo prvinskemu eksistencialnemu nemiru in specifičnemu občutenju pesnika, ki na vseh 158 straneh zbirke izmenično kaže različne obraze vase zagledane človeške narave: “… biti / najboljši / za / najslabše / zato / res / ni čudno / da smo / vsi / ene / vase zagledane / samopravičniške / samoopravičevalske / samoglorificirajoče / samozadovoljevalske / nezadovoljive pičke sebi na čast”. Biti individuum v tem poblaznelem svetu je ne nazadnje “...dolgočasna / tragedija / fiktivno / fiskirana / fokusirana / v svoji postrani / trpkosti / brez tistega / čemur / pravimo / bog…” pravi Zorec proti koncu zbirke ter v zaključku zadnje pesmi v zbirki neskromno dodaja: “… kadar / bi se / drkaje / radirajoč / neizbrisljivo / izbrisanost / skozlal / na to / neprebavljivo / kozlanje / samega / sebe / takrat / sem / najlepši”. Ni treba dvakrat reči, da se tudi bralec ob branju zadnje pesmi v zbirki Lastna hvala se po blatu vala prav zaradi vseh teh “blatnih” spevov zave lastne lepote in neponovljivosti.

Na Misijonsko nedeljo smo gostili ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja.

Na Misijonsko nedeljo smo gostili ravnatelja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja.

Ljudske iniciative jugovzhodne Slovenije: Če nas ne boste zaščitili, se bomo morali sami!Začelo se je zbiranje podpisov za referendum o pokojninski reformi.Ustavna komisija soglasno za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.Državna revizijska komisija: zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev neutemeljen.Von der Leyenova v EU parlamentu: Rusija z vdori dronov vodi hibridno vojno proti nam.Škof Matjaž sinoči na Brezjah: Tudi danes svet potrebuje Božji poseg za mir.Tudi danes se vrstijo kritike na račun novele zakona o vrtcih.Lovska zveza in sindikat kmetov podpisala sporazum o sodelovanju.Šport: Luka Steiner, novi predsednik Smučarske zveze Slovenije, a le do konca sezone.Šport: Pogačar zmagal še na kolesarski klasiki po Treh dolinah Vareseja.Vreme: Čez dan delno jasno, proti večeru pooblačitev. Jutri bo oblačno in povečini suho.

Tretji polčas je bil znova nogometen. Pokomentirali smo uspeh Celja na prvi tekmi skupinskega dela Konferenčne lige, dogajanje v 11. krogu prvenstva pred reprezentančnim premorom in izbor selektorja Matjaža Keka za naslednji dve tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2026.

Slovenijo zajela hladna fronta: sneg že pod 1000 metri, burja do 120 km/h. Pod Toscem plaz zasul tri tuje pohodnikePapež Leon XIV. podpisal svojo prvo apostolsko spodbudo. Podrobnosti o njej bodo znane v četrtek.Škof Matjaž na Teharjah: Naši mučenci, ki so bili pobiti iz sovraštva do Boga nas zavezujejo, da iščemo zgodovinsko resnico.Škof Saje: Cerkev danes ne potrebuje obnovljenih zidov, ampak obnovljena srca.Poslanec SDS Poglajen: Vlada ravna z davkoplačevalskim denarjem netransparentno in neracionalno.Novela zakona o vrtcih na daljši rok ukinja zasebno pobudo in možnost izbire.Na Brezjah popoldne začetek Tedna za življenje.V Sloveniji delno uporabna dobra polovica zaklonišč.Mednarodni dan starejših izpostavil njihov pomen v družbi. Pavel Rupar: Odnos države do te populacije je mačehovski.Šport: Pogačar po zlatu na Svetovnem prvenstvu še po evropsko krono.Vreme: Popoldne bodo padavine ponehale. Jutri bo zmerno oblačno in povečini suho.

Svetopisemska družba Slovenije je pred kratkim izdala knjigo Družinsko Sveto pismo – 100 korakov, ki prinaša svež in ustvarjalen pristop k branju Svetega pisma v družini. Spodbuja tudi k razmišljanju, pogovorom in različnim aktivnostim, ki povezujejo svetopisemske zgodbe z današnjim življenjem. Kako lahko takšna knjiga obogati družinsko branje in zakaj je posebej primerna tudi in sploh za današnji čas? Naša gosta sta bila Bena Briški iz Svetopisemske družbe Slovenije in Matjaž Črnivec, njen generalni tajnik.

V današnjem svetu, polnem vojn in nasilja, vsak dan lahko opazujemo grozote v Gazi, vojno v Ukrajini, je mir zelo pomembna vrednota. Kaj o miru piše v Stari zavezi Svetega pisma, kaj o tem pravi Jezus, kaj je pisal apostol Pavel in drugi zgodnji krščanski pisci? O tem v pogovoru s katoliškim duhovnikom, profesorjem na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Matjažem Celarcem.

FRIDAY HOUSE FM radio show

Maševal je župnik dr. Primož Krečič, pel je stolni pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona, na orgle je igral Matjaž Černic.

Maševal je župnik dr. Primož Krečič, pel je stolni pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona, na orgle je igral Matjaž Černic.

Na 20. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz koprske stolne cerkve Marijinega vnebovzetja. Mašuje župnik dr. Primož Krečič. Pri maši sodeluje Stolni pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle igra Matjaž Černic.

XKurzija vas tokrat pelje na posebno izkušnjo nabiranja soli. Maja Stepančič si je obula taperine, posebne čevlje, s katerimi se solinarji sprehajajo po bazenih s soljo, in se še sama preizkusila v solinarstvu. Kako ji je šlo, izveste med poslušanjem oddaje, za katero je poizvedovala še, kaj je posebnost soli, ki jo pobirajo v Sečoveljskih solinah, kako nastane solni cvet in zakaj kljub dostopni tehnologiji sol še vedno pobirajo na tradicionalen način, ročno. Sogovorniki: - Diego Lazar, vodja skupine pridelave soli - Matjaž, solinar - Aleksander Valentin, direktor Krajinskega parka Sečoveljske soline - Bia Rakar, naravovarstvenica - Neli Glavaš, razvojna tehnologinja in doktorica kemije

Z načrtovanjem materialov na atomski ravni se lahko ustvari prav posebne, nove lastnosti, ki jih do zdaj nismo poznali. To je danes osnova za načrtovanje številnih tehnologij prihodnosti. Od denimo najrazličnejših t. i. zelenih tehnologij, ki so potrebne za prehod v nizkoogljično družbo, kot tudi za elektroniko prihodnosti, kot so čipi naslednje generacije. O novih materialih, ki jih razvijajo, njihovih zanimivih potencialnih aplikacijah ter o širših pogojih, ki so potrebni, da lahko žanjemo koristi novih spoznanj in možnosti, ki jih odpirajo, je v Podobah znanja predstavil vodja Odseka za razvoj sodobnih materialov na Institutu "Jožef Stefan" izr. prof. dr. Matjaž Spreitzer. Pogovor je bil premierno predvajan aprila 2024.

V tokratni oddaji predstavljamo raziskavo Patmos - največjo raziskavo o Svetem pismu in veri v zadnjih desetletjih. Obravnava temeljna vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva v različnih delih sveta. Gre za projekt, ki ni zgolj znanstveni podvig. Naš gost je generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije, Matjaž Črnivec.

Piše Marija Švajncer, bereta Igor Velše in Maja Moll. Začnimo pri koncu. Na zadnji platnici knjige Svet je drugačen je navedeno kratko pohvalno besedilo akademika Matjaža Kmecla, besede občudovanja in ugotovitev, da je pisanje Mateje Gaber zanimiv memoarski esej. Tako živahnega in samozavestnega kozmopolitizma pri nas zelo manjka. Kmecla so navdušili živahnost, smisel za humorno stran življenja, svetovljanstvo, eruditstvo in še marsikaj. Pisateljica se najprej spominja let, ki jih je preživela v Kuvajtu. Videti je, kot da jo bo pot vodila še v druge, prav tako eksotične dežele, a ni tako. V nadaljevanju obiskuje evropska mesta, nič manj vabljiva pa niso niti slovenska – Škofja Loka, Radovljica in Ljubljana. Pravzaprav je vseeno, kam se Mateja Gaber odpravi, povsod je ona sama – radoživa in živahna ženska, ljubiteljica lepih umetnosti in veseljakinja, ki življenje zajema z veliko žlico in se zna sproščeno smejati, pogosto tudi na svoj račun. Kamor koli gre, povsod je ob njej ali v njenih mislih njen Brane, soprog, po poklicu pediater in zagnan igralec golfa. Če smo že pri golfu, ki je za oba precejšnja strast in izziv, je treba omeniti, da je Brane za poročno potovanje predlagal obisk Škotske, kjer bi si ogledala gradove in si pridobila vednost o bogati kulturni dediščini. Tako mimogrede, malce brezbrižno, je omenil, da bi lahko vzela s seboj palice za golf. Gradov je bilo kar veliko, ogledala pa sta si le enega, saj se igranju golfa nista mogla upreti. Mateja Gaber je otroštvo preživela v Prekmurju, v Ljubljani pa se je izšolala vse do doktorata s področja literarnih ved. Na Filozofski fakulteti na več oddelkih opravlja delo predavateljice in lektorice nemškega jezika. Začelo pa se je tako, da je po študiju najprej učila na Gimnaziji Bežigrad. Ker ljubi življenje in se rada zabava, si ni mogla kaj, da se za pusta ne bi našemila. In kaj je postala tistega dne? Sama Ester Williams, plavalka in filmska igralka, ki je moški svet vznemirjala s svojo očarljivostjo in plavalno veščino. Na Gimnazijo je prikorakala v enodelnih kopalkah, obuta v sandale, na glavo si je poveznila plavalno kapo z obodom iz rož, na oči pa mačja očala v slogu petdesetih let. V cekarju je imela radio na baterije in kopalno brisačo. Mahnila jo je naravnost v ravnateljevo pisarno in se zleknila na njegovo mizo kot na sončno plažo. Vehementno sem odprla vrata njegove pisarne, vključila glasbo Glenna Millerja In the Mood, s prefinjenimi gibi sinhrone plavalke odplavala do direktorjeve mize, nanjo poveznila kopalno brisačo in se ulegla na mizo, kot da se sončim. Mogoče bi kdo rekel, da se igram s službo, ampak meni se je vse skupaj zdelo čisto normalno, saj je bil vendar pustni torek, ko je čas za norčije. Biti profesor pač ne izključuje norčavosti. »Gabrova, super si, ampak pejt iz pisarne,« je odločno in s prikritim smehom »ukazal« direktor in mi tako odprl pot do drugih razredov, kamor me je pot zanesla z glasbo in brisačo vred, toda vedno z elegantnimi gibi Esther Williams. Ravnatelj je bil razumevajoči Janez Šušteršič, po besedah Mateje Gaber najboljši direktor katere koli gimnazije na svetu. Takrat je v dijaškem svetu zaslovela kot profesorica, ki hodi naokrog v kopalkah. Poleg iskrivega humorja knjiga Svet je drugačen prinaša še veliko novega. Pisateljica se spretno izraža v več jezikih, najbolj prepričljivo in s posebnim navdušenjem slovenščino dopolnjuje z nemščino, saj se z njo ukvarja tudi poklicno. Dodaja informacije o književnosti, likovni umetnosti in glasbi. Dosežkom človeške ustvarjalnosti se predaja z užitkom. Kar zadeva medčloveške odnose, je dobronamerna in prijazna. V knjigi ni enega samega pritoževanja, ni kritike, tarnanja in sprenevedanja. Mateja Gaber izraža spoštovanje do človeka in njegovega dostojanstva, ceni pripadnost in narodno zavednost, na visoko mesto postavlja ljubezen in družino. Njen humor nikoli ne zdrkne navzdol, le redko je obešenjaški. Vse okoli sebe vidi v svetlih barvah in obsijano s sončno svetlobo. Ni pa samo resna znanstvenica, temveč je tudi ljubiteljica mode in vsakršnih zabav, tudi domačih. Ko se je kot univerzitetna predavateljica prenehala šemiti v službenih prostorih, je sproščeno veseljaštvo prenesla v domače stanovanje. Zdaj so se po njem sprehajale hollywoodske zvezde, zdaj osebki iz verskega sveta. Ko se je oblekla v boginjo lova Diano, si je domišljala, da je nadvse imenitna, mož Brane pa je imel kar nekaj pomislekov in je njeno podobo z visokimi črnimi škornji primerjal z žensko, za katero ne bi bilo mogoče reči, da je prišla iz samostana, ampak je nekakšna uživaška nabiralka moških. Zaradi nočnega hrupa med zabavami so sosedje klicali policijo, a se ni zgodilo nič usodnega. Policisti so vljudno zavrnili ponujene čevapčiče. Tudi sicer so bila vrata doma Mateje Gaber široko odprta. Družina je bila gostoljubna in je pod svojo streho sprejemala umetnike in druge ljudi, ki so potrebovali prenočišče. Neka ruska trenerka se je nekoliko preveč navdušila nad Branetom. Ocvrta jajca, ki ji jih je pripravil, so bila zanjo vrhunec kulinarične umetnosti, čeprav jo je vzorna hišna gospodinja dlje časa razvajala s slastnimi jedmi in vožnjami na treninge. Zaradi slabe angleščine je imenitnega kuharja Braneta imela za piškot. Mati Mateje Gaber pa se je na potovanju na Nizozemsko uprla amsterdamski prodajalki ljubezni, ki si je meni nič, tebi nič poželela njenega moža in družinskega očeta. Nikakor ji ga ni hotela izročiti v ljubezenski postopek za primerno plačilo. Po knjigi se sprehajajo tudi znane osebnosti iz javnega življenja in različnih dejavnosti. Avtorica v Španiji ni izkoristila priložnosti, da bi se srečala z Luko Dončićem, Marta Verginella in Igor Pribac sta ji prinašala primorske dobrote, Dragan Živadinov in Janez Vrečko sta jo na študentski ekskurziji poučila o konstruktivizmu. V Kuvajtu so delovali znani slovenski zdravniki: Mile Kersnič, Andrej Aleš, Janez Bajc in David Neubauer, Brane Gaber pa je tam opravljal delo supervizorja oziroma glavnega svetovalca arabskim zdravnikom za intenzivno terapijo otrok. Kuvajtska bolnišnica je namreč od enote za intenzivno terapijo otrok v Kliničnem centru v Ljubljani prevzela način zdravljenja najbolj bolnih otrok, ki se zdravijo po vsem svetu in ne glede na to, kje je središče sveta. Pisateljica Mateja Gaber spremeni in obrne marsikateri stereotip. O svoji tašči, partizanki in plemeniti ženski, je napisala veliko lepih besed, prav tako o moževi hčeri iz njegovega prvega zakona. V njej je toliko ljubezni in naklonjenosti, da bo branje v hudo kaotičnih in žalostnih časih, v katerih divjajo vojne, nadvse dobrodošlo. Knjiga Svet je drugačen diši po dobroti. Le kdo se ne bi hotel predati temu vabljivemu vonju?

Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”

Dobrodošli, da se nam pridružite ob besedi upanje. Jubilejno leto 2025 z geslom "Romarji upanja", je pomemben dogodek za Katoliško cerkev in vernike po vsem svetu. Kaj pomeni svetopisemsko upanje? Kje se največkrat pojavlja v Svetem pismu in kakšno vlogo ima občestvo pri ohranjanju upanja? Naš gost je celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: osebni arhiv

Potem ko so izraelske oborožene sile v minulih desetih dneh oslabile iransko zračno obrambo, usmrtile del vojaškega poveljstva in znanstvenikov ter napadle več jedrskih objektov, so konec tedna v oborožen konflikt z islamsko republiko vstopile še Združene države Amerike. Siloviti napad je po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa izbrisal objekte z jedrskimi zmogljivostmi, v zraku pa je obviselo kar nekaj vprašanj, na katera bomo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17.00. Kaj zdaj? Kaj je ameriškega predsednika prepričalo, da se pridruži Izraelu v napadih na Iran? Lahko islamska republika vrne udarec in kaj bi izbrala za tarčo? V kolikšni meri to ni le bližnjevzhodni spopad, temveč konflikt, v katerega se ne bi vpletle le države tega območja, ampak tudi od drugod? Voditelj Blaž Ermenc se bo o tem pogovarjal s Klemnom Polakom, ki je v okviru Evropske službe za zunanje zadeve sodeloval pri pogajanjih o iranskem jedrskem vprašanju, z obramboslovcem dr. Klemnom Grošljem ter mednarodnima politologoma dr. Farisom Kočanom in dr. Matjažem Nahtigalom.

V oddaji se najprej posvečamo Festivalu radikalnih teles Spider, ki v Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene in je radikalen v tem, da ne ponuja rešitev, ampak stvari postavlja pod vprašaj. Zelo radikalen je bil tudi eden največjih dramatikov 20. stoletja - Bertolt Brecht, o njem govori predstava Življenje in časi Bertolta Brechta, ki bo nocoj v režiji Matjaža Bergerja premierno zaživela na odru Anton Podbevšek teatra. Ogledali smo si tudi Brechtovo Malomeščansko svatbo, ki je v teh dneh na ogled v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.

Pihalni orkester Mestne občine Kranj bo v Poletnem gledališču Studenec s posebnimi gosti izvedel koncert Ko srce poljubi note, posvečen skladatelju popularne glasbe Matjažu Vlašiču. Predstavlja ga dirigent Tomaž Kukovič.

Kako to, da imamo v razvitih postindustrijskih državah ljudje kljub vsemu znanju še zmeraj tako velik okoljski odtis, zakaj ne ukrepamo in kako vzgajati značaj za soočanje z okoljskimi izzivi? To so vprašanja, ki si jih v zvezi z našim odnosom do okolja zastavljajo humanistične in družboslovne znanosti, ki dobivajo vse več besede pri razpravah o podnebnih spremembah. Kje so ovire, da nam kljub informiranju ne uspe spremeniti naših življenjskih navad in družbeno-ekonomskega sistema, ki so za okolje pogubni, se je Maja Ratej pogovarjala s političnim ekologom Andrejem Lukšičem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani in filozofom in avtorjem sveže izdanega Okoljskega pojmovnika za mlade Tomažem Grušovnikom s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.   Zapiski:  V oddaji smo uporabili izjavo oceanografa in filozofa Matjaža Ličerja iz oddaje Kulturni fokus.  Okrogla miza na Kemijskem inštitutu o vlogi znanosti pri razbijanju mitov o podnebnih spremembah, ki je potekala 2. junija 2025. 

V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…

V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…

Prav dolgo na kopnem ne zdrži, priznava Matjaž Repnik. Potapljaški inštruktor se je nedavno vrnil z Maldivov, kjer je preživel štiri mesece. Resda službeno, pri čemer mu je delo še vedno v užitek. S skupinami turistov je približno po dva tedna preživljal na barki in jih vodil na potope po različnih atraktivnih lokacijah. Nekateri med gosti niso bili najbolje pripravljeni. Dolgčas mu tudi zato ni bilo.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

V tem tednu želimo poslušalce s ciklom sedmih novih radijskih pravljic tudi spomniti na pomen čebel za človekov obstoj na tem planetu, hkrati pa razpreti pahljačo pravljic, ki jih skriva resnično samosvoja knjižna zbirka Čebelica. Peta v nizu sedmih je slovenska ljudska pravljica: Zlato kralja Matjaža. Zgodba o tem, da do skritega bogastva pod goro pride le tisti, ki se pred sivim skalovjem znajde na zadnji dan starega leta. Pa še sam ne ve, kdaj in kako. Takšne in drugačne gore se nam odprejo, ko se vse silnice poravnajo tako, da je prav. Kar je redko, ko pa se zgodi, je neopisljivo. Pripovedovalka: Barbara Cerar. Slovenska ljudska pravljica, Anja Štefan. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2025.

Nova epizoda oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, bo tako kot ves svet pod vplivom nove trgovinske vojne. Kako bo ta vplivala na svet in Evropo, bo v studiu ugotavljal Marcel Štefančič s številnimi gosti, od Slavoja Žižka do Ursule von der Layen. Uroš Slak pa se bo z Urško Klakočar Zupančič, Matejem Lahovnikom in Alešem Hojsom pogovarjal o možnih rešitvah za Slovenijo. Izvedeli bomo še, kaj na carinski upravi počneta Serpentinšek in Martelanc in kako bodo ljubljanske nutrije pomagale pingvinom, Zvezdana se bo z Matjažem Hanom pogovarjala o pomembni življenjski prelomnici. Preverili pa bomo tudi, v katerih športih se bodo lahko domači politični akterji spopadli na Lažijadi 2025. Vesna Milek bo gostila Zorana Predina, Igor Bergant Tanjo Fajon in Aleksandra Vučića, Franc Kangler pa vam ponuja par receptov za uspešno švercanje čez mejo. Vse to, razen tistega, za kar bo zmanjkalo časa, v petek dopoldan na Prvem.

Gledališka in filmska igralka Barbara Cerar, prvakinja SNG Drama, se je kot pisateljica uveljavila že z dvema romanoma: s prvencem Pretežno jasno, njen drugi roman Prod pa je pred kratkim izšel pri založbi Miš. Barbara Cerar nas trenutno navdušuje v predstavah: Otroci sonca Maksima Gorkega, Te igre bo konec, Matjaža Zupančiča in kot Gospa Peachum, v Brechtovi uprizoritvi ' Opera za tri groše', ki jo je na oder ljubljanske Opere postavila režiserka Mateja Koležnik. Od leta 2022 je docentka za dramsko igro na AGRFT.

V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.Gost: prof. Peter Ditlevsen, Inštitut Nielsa Bohra   Zapiski: Članek Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023 Razlaga Stefana Rahmstorfa Lanskoletna Frekvenca X z gostom Matjažem Ličerjem Science o tem, ali je AMOC pred prelomno točko AMOC je za zdaj - kot kaže - stabilen

Today's episode has been a long time in the making, featuring the evolution, precision, and artistry of ceramist duo Nastia and Matjaž—the creative force behind Me and Raimondi. Their work pushes the boundaries of bonsai ceramics, solidifying their place among the best in the field. Beyond their mastery, their kindness shines through, making this conversation a rare glimpse into their creative process, dedication, and the passion that drives them. Shop their ceramic creations on Mirai Goods here.

V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.

Radio Ga Ga – Nova generacija bosta danes obiskala nova voditelja modernega sveta, Donald Trump in Elon Musk, ki sta za Slovenijo pripravila nekaj novih zakonov in odlokov, predvsem pa nas zanima, ali bo Slovenija postala nova oaza za golf ali vesoljski poligon? Uroš Slak bo gostil Matjaža Hana, ki na splošno začudenje vseh še ni odstopil. Spremljali bomo digitalizacijo slovenskega podeželja s Serpentinškom in Martelancem, Stare in Gros bosta komentirala tekmovalce na EMI, vse skupaj pa seveda šele, ko bombna enota s Kanglerjem in Rožmarinom odloči, da je zrak čist (in da ga Mesec še ni obdavčil). Vse to in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.

Zdravo! V tokratni epizodi se najprej z nostalgijo ozremo na različne načine shranjevanja podatkov – od disket in papirja do sodobnih trdih diskov. Kmalu pa se spomnimo, da je prav danes »najbolj depresiven ponedeljek v letu« in upamo, da ga ob poslušanju naših (rahlo zmedenih) razglabljanj o življenju, vesolju in sploh vsem preživljate vsaj malce bolj veselo. Med drugim se poigravamo z idejo, ali bi prihodnje tehnologije morda lahko omilile negativna čustva ali celo pomagale pri zdravljenju depresije. Omenimo tudi smučarske skakalnice, solze, Marvina, pajke, metamorfoze, morje in še marsikaj. Če potrebujete pomoč ali le pogovor, se obrnite na nekoga, ki mu zaupate – in ne pozabite, da tudi na najsivšem dnevu lahko najdete kanček svetlobe.

Novo leto je tukaj in z njim tudi nova sezona Radia Ga Ga − Nova generacija. Kako in za koliko prodati Slovenijo se bodo spraševali člani vlade Robert, Urška, Marjan in Matjaž, ki so dobili nalogo, da pripravijo ponudbo za novega predsednika Združenih držav Donalda Trumpa, za nakup pa se zanimajo tudi drugi svetovni voditelji, od Orbana do Putina. Uroš Slak bo preverjal, kdo plača koliko omrežnine in ali je cena elektrike res povezana s političnim pedigrejem. Kako na novi davek na pse gledajo v živalski skupnosti, ali ima Slavoj Žižek res svoj Only Fans profil, kaj ob pravoslavnem novem letu pripravljata Serpentinšek in Martelanc, premierna predstavitev novega sodelavca Boruta Pahorja, kaj Slovenija počne v vesolju in verjetno še kaj v novi epizodi oddaje Radio Ga Ga − Nova generacija v petek dopoldan na Prvem.

Nekoč smučarskega skakalca in letalca, potem pa trenerja Matjaža Zupana je po vodenju slovenske reprezentance v enem najuspešnejših obdobij v zgodovini nordijskega smučanja pot vodila v tujino: prebival in delal je v Južni Koreji, Franciji, Rusiji in Bolgariji, zadnja tri leta pa je zaposlen v japonskem klubu, v katerem med drugimi trenira 52-letna legenda in pravzaprav tudi maskota smučarskih skokov/poletov – Noriaki Kasai. V intervjuju pripoveduje o tem, kako se spoprijema z različnimi tradicijami in pristopi k treningu, in o svojem uvrščanju v okolje, ki ga tudi v vsakdanjem zaznamujejo v mnogih pogledih bistveno drugačne kulturne prakse kot pri nas.

V oddajo Radio Ga Ga − Nova generacija se tokrat vrača koalicija, tako da bodo vodenje oddaje prevzeli Urška, Luka in Matjaž. Kangler in Rožmarin bosta delila nasvete za pravilno kidanje snega, Uroš Slak pa bo gostil strice iz ozadja Milana, Robija in Zorana, ki bodo enkrat za vselej razčistili, kaj so pili na sestanku ob Ljubljanici. Po osnovnih šolah hodi nova skupina ideoloških bojevnikov, imenovana Likovič, Grims, Breznik in Tonin oziroma s kratico LGBT, na teniškem prostoru v Sevnici pa je čez teden na skrivaj potekala mirovna konferenca z eminentnimi gosti. Kaj gradi Jože Potrebuješ, kaj Luka Mesec misli o življenju v mestu in kako zveni nova knjiga Janeza Janše, ko jo prebere Vesna Milek, boste izvedeli v petek dopoldan na Prvem.

Tokratna tema je nogomet, ki v Sloveniji zadnja leta prinaša vse boljše rezultate. V prvi polovici epizode je govora o Konferenčni ligi, v kateri sta Olimpija in Celje skupaj že zbrala tri zmage, Ljubljančani so v odličnem boju, da si priborijo boje na izpadanje, dobre možnosti pa ima tudi Celje. V drugi polovici pa je bilo govora o reprezentančnem nogometu, Slovenija bo v prihodnjih dneh igrala v Ligi narodov. Bonus posnetek: celotna novinarska konferenca selektorja Matjaža Keka.

Zadnja oddaja pred zasluženimi počitnicami prinaša voditelja Luko Meseca, ki bo opogumljen po dobljeni sodbi zanesljivo povedal vse, kar sme. V studiu se mu bodo pridružili člani Civilne iniciative Kočevje, ki imajo svoje poglede na JEK2, pa Franc Kangler, ki nepreklicno odstopa kot prometni poročevalec in profesor Hanumak, ki bo predstavil prve produkte Energetske koalicije. Uroš Slak bo tokrat gostil Matjaža Hana in reperja Zlatka, ki bo nekaj ostrih verzov namenil tudi novi nuklearki, Marcel pa se bo z Jožetom Potrebuješem in drugimi pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown. Kralj Karel, Karel Erjavec, en Karel iz Brežic in mogoče še en Karel v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija..

Drugo sezono oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija začenjamo na terenu, nekje na Dolenjskem v naselju brez tekoče vode in iz studia brez gradbenega dovoljenja. Miloš in Emeralda bosta v posebni izdaji "Romski radio Ga Ga" brez cenzure spregovorila o romski problematiki in reševanju težav. Seveda ne bodo manjkali vsi redni sodelavci oddaje, Franc Kangler bo iz gumenjaka na avtocesti poročal o stanju v prometu, Uroš Slak bo v studiu gostil premierja Goloba, ki bo s seboj prinesel tudi pismo Uršule von der Leyen in Matjaža Hana. Helena Blagne bo predstavila svojo kandidaturo za komisarko, prisluhnili pa bomo tudi ustanovnemu srečanju društva "Dej ne TEŠ" in spoznali prvega digitalnega ministra za obrambo, ki ga bo predstavila Emilija Stojmenova Duh. Vse to in vsaj še ena stvar v petek dopoldne na Prvem.