Podcasts about Stari

Šakal, ki je še pred nekaj desetletji veljal za redkost na evropskem zemljevidu, se po Stari celini širi hitreje kot kadarkoli prej, nova raziskava pod vodstvom slovenskih znanstvenikov pa kaže, da so pri tem ključni volkovi … in pa človek. Zakaj šakali vse pogosteje prihajajo v bližino naselij, kako nanje vplivajo podnebne spremembe in vračanje velikih zveri ter kaj njihovo širjenje pomeni za naravo in ljudi? Smo priča novemu ekološkemu ravnovesju ali novim konfliktom, raziskujemo v tokratnem Vročem mikrofonu. Gostje:Miha Krofel, Biotehniška fakultetaMatija Stergar, Zavod za gozdoveIztok Rožič, starešina lovske družine Novo mesto Boris Grabrijan s kmetije Vučji ogrizek iz Bele krajine Oddaja je nastala v sodelovanju z radijskim dopisnikom za Dolenjsko Jožetom Žuro. Posnetek šakala je posnel: dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej SlovenijeFotografija: Martin Steenhaut Poglavja: 00:00:51 Kako prepoznamo šakala? 00:01:28 Število šakalov pri nas eksponentno raste 00:02:25 Kako ravnamo, če med sprehodom srečamo šakala? 00:04:51 Šakal kot nadloga kmetom z drobnico, kako se zavarovati? 00:07:46 Šakal in njegov vpliv na stalež divjadi; nevaren predvsem za srnjad 00:12:36 Volkovi so ključen dejavnik, ki vpliva na širjenje zlatega šakala po Evropi 00:16:45 Za šakala primernih kar 75 odstotkov celinske Evrope 00:17:51 Kaj pa pozitivne plati prisotnosti šakala? 00:18:58 Šakal v porastu, kaj pa zdaj? Delanje drame ni rešitev

Fluent Fiction - Serbian: Secret Treasures of Stari Ras: A Journey Off the Path Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2026-05-27-07-38-19-sr Story Transcript:Sr: Сунчеви зраци пробијају се кроз облаке, обасјавајући древне рушевине Старог Раса.En: The sun's rays break through the clouds, illuminating the ancient ruins of Stari Ras.Sr: Група ученика, вођена својим наставником, тихо корача стазом.En: A group of students, led by their teacher, quietly walks the path.Sr: Међу њима су Милан и Ана.En: Among them are Milan and Ana.Sr: Милан је увек био заљубљеник у историју.En: Milan has always been a history enthusiast.Sr: Његова страст је расла сваки пут када би се појавила прилика да истражи неистражене делове прошлости.En: His passion grew every time there was an opportunity to explore unexplored parts of the past.Sr: Поред њега, Ана је скакала од узбуђења, препуна енергије.En: Beside him, Ana was jumping with excitement, full of energy.Sr: "Хајде, Милане," шапнула је Ана, "идемо истраживати скривене делове Старог Раса.En: "Come on, Milane," Ana whispered, "let's go explore the hidden parts of Stari Ras."Sr: "Милан је оклевао.En: Milan hesitated.Sr: Наставник је строго нагласио да се држе главне стазе.En: The teacher had strictly emphasized staying on the main path.Sr: Безбедност је била најважнија.En: Safety was most important.Sr: Али срце му је лупало од знатижеље.En: But his heart was pounding with curiosity.Sr: Да ли је био спреман да ризикује?En: Was he ready to take the risk?Sr: Скоро као да му је читала мисли, Ана је додала: "Зар не желиш да видиш нешто што нико други није?En: Almost as if reading his mind, Ana added, "Don't you want to see something no one else has?Sr: Ово је наша шанса.En: This is our chance."Sr: "У том тренутку, Милан одлучи да послуша своју радозналост.En: At that moment, Milan decided to follow his curiosity.Sr: У тишини се удаље са стазе, пратећи Ану кроз густу зелену површину.En: Quietly, he stepped off the path, following Ana through the thick green area.Sr: Њихови кораци су били брзи, али пажљиви.En: Their steps were quick but careful.Sr: Изненада су успели да пронађу малу, скривену комору.En: Suddenly, they managed to find a small, hidden chamber.Sr: Унутра, на мрачном зиду, налазила се нетакнута фреска.En: Inside, on the dark wall, was an untouched fresco.Sr: Приказивала је сцене из живота средњовековних витезова.En: It depicted scenes from the lives of medieval knights.Sr: Ана и Милан су стајали занемелог, опчињени призором.En: Ana and Milan stood speechless, captivated by the sight.Sr: "Ово је невероватно," прошаптао је Милан.En: "This is incredible," Milan whispered.Sr: Њихов мали авантуристички подухват испунио му је срце поносом.En: Their little adventurous endeavor filled his heart with pride.Sr: Схватио је да су нашли нешто вредно и важно.En: He realized they had found something valuable and important.Sr: Са телефоном у руци, Ана брзо направи неколико фотографија.En: With her phone in hand, Ana quickly snapped several photos.Sr: "Морамо се вратити пре него што нас примете," рекла је.En: "We have to get back before anyone notices us," she said.Sr: Уз смех и адреналин, поново су се придружили групи, неупадљиви и задовољни.En: With laughter and adrenaline, they rejoined the group, inconspicuous and satisfied.Sr: Касније су се договорили да ће ово тајно откриће бити њихова тајна.En: Later, they agreed that this discovery would be their secret.Sr: Милан је, по први пут, осетио самопоуздање и решио да је вредно понекад кршити правила, али увек са мером.En: For the first time, Milan felt confident and decided it was sometimes worth breaking the rules, but always with caution.Sr: Ана је знала да је његов живот обогатила за још једно незаборавно сећање.En: Ana knew she had enriched his life with another unforgettable memory.Sr: У њихова срца, стара рушевина је оставила трајан траг, а Милан је сазнао важну лекцију - истраживање је важно, али мора бити уравнотежена са опрезом.En: In their hearts, the old ruin left a lasting impression, and Milan learned an important lesson—exploration is important, but it must be balanced with caution.Sr: И тако, листајући слике на телефону, осетили су да су се покренули на путу открића и пријатељства.En: And so, flipping through photos on the phone, they felt they had embarked on a journey of discovery and friendship. Vocabulary Words:illuminating: обасјавајућиancient: древнеruins: рушевинеemphasized: нагласиоcuriosity: знатижељаrisk: ризикујеgreen area: зелена површинаhidden: скривенуchamber: коморуuntouched: нетакнутаfresco: фрескаdepicted: приказивалаmedieval: средњовековнихknights: витезоваspeechless: занемелогcaptivated: опчињениendeavor: подухватpride: поносомvaluable: вредноadrenaline: адреналинinconspicuous: неупадљивиsecret: тајнаconfident: самопоуздањеmemorable: незаборавноimpression: трагbalanced: уравнотеженаdiscovery: открићаlesson: лекцијуjourney: путуfriendship: пријатељства

Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst od leta 2019 vsako leto proslavljata Dan Evrope s projektom Cantate, na katerem je protagonistka zborovska govorica. Bienalno se potujoči projekt povezuje s podelitvijo nagrade Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Letos bosta koncert in podelitev v Benečiji, in sicer na Stari Gori. Jutri bodo v dvorani Rožnega venca priljubljenega Marijinega svetišča četrtič podelili nagrado za umetniške dosežke na zborovskem področju - prejel jo bo dirigent David Bandelj, nato bo imel koncert vokalni ansambel Adam Ravbar. Pri organizaciji večera sodelujeta združenje Blankin in Marijino svetišče na Stari Gori. Predlagatelji za nagrado so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati. Nominiranci so lahko skladatelji, instrumentalisti, dirigenti, pevci, raziskovalci in kulturni delavci, ki so pripadniki slovenske manjšine ter živijo in delujejo v deželi Furlaniji – Julijski krajini.

V Mariboru so obeležili izid 25. letnika znanstvene revije za humanistične in družboslovne študije Studia Historica Slovenica, ki ga izdajata Zgodovinsko društvo in Znanstveno raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Dirigent David Bandelj pa bo v soboto v dvorani Rožnega venca na Stari gori prejel 4. nagrado Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju.

Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtevSogovorniki:  Igor Bašin Gregor Tomc Igor Vidmar Jaša Bužinel Andrej Sevšek (Punk Rock Holiday)  Tina Rebec (Pigs Parlament) Tine Matjašič (Alo!Stari) Jasna Babić Zrimšek  Rajko Muršič pinkepanke  Drew Stone Jitske Hartmans Klara (Drhal) Igor Dernovšek Zbrucz Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube

Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič. Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu. Zelo pester nabor izbranih besedil je avtor za tokratno izdajo delno priredil in osvežil, nekatere zapise je korigiral in ažuriral na način, da bolj ustrezajo sedanjemu trenutku. Bralca, kljub časovni oddaljenosti vsebine, tu so recimo tudi zapisi, ki se navezujejo na nekdaj skupno državo, še vedno opominjajo, da "na zahodu ni nič novega", še več, da na svetu, ni nič novega. Ali kot avtor v predgovoru z naslovom Metuljček iz rezalne žice, lepo pojasni: "Nenazadnje, je bilo v zgodovini kadarkoli kako drugače? Oblike, strategije in tehnike nadvlade ljudi se spreminjajo, da bi oblast ostala nedotaknjena – spreminjajo in prilagajajo pa se tudi oblike, strategije in tehnike rezistence in emancipacije, ki jo sproti rušijo." Svet je igra jojo, bi pomislili, je boj med dobrim in zlom, popolna preslikava risanke o Tomu in Jerryu, ki v pop kulturi izjemno natančno slika realnost. Primerjava naj mi bo oproščena, saj se tudi Velikonja pogosto ukvarja s sistemi popularne kreativnosti, rokenrola in reperskih gurujev, Hollywood pa je tako ali drugače kreator duhovnega stanja sveta, še več, v tem "bodljikavem" gozdu na nas prežita tako razodetje kot tudi satan civilizacije. Kljub široki časovni amplitudi – najstarejša besedila so stara že četrt stoletja –pretakanje časa ne more škodovati; vsi zapisi so aktualni ne glede na zgodovinske okoliščine. Pri Velikonji gre namreč za način pisanja, ki izhaja iz kritične analize vsakokratnega družbenega in političnega stanja, zato je humanistično angažirano in intelektualno prečiščeno, nemalokrat ironično, polemično, celo zajedljivo, saj avtor ne odstopa od svojih stališč. Njegova družbena kritika izhaja iz pozicije levo usmerjene kulturološke znanosti, kjer ni prostora za zatohle nacionalistične dinozavre ali kapitalistične neoliberalizme vseh vrst, ki vedno znova in znova skušajo klestiti svobodomiselne duhove, človekovo umsko in siceršnjo svobodo, da ne govorimo o pravicah, ter jih skušajo reducirati na stanje podrejenosti ljudi kapitalu, ideologijam in strukturam sveta, ki temeljijo na razlikovanju človeštva na liderje in podanike, na bogate in revne, na svobodne in zasužnjene. Če zaobljimo nekoliko bolj dramatično, pa vseeno: teksti v knjigi Po–mišljaj na polno kažejo bistro-umnost, pronicljivo iskanje odgovorov na temeljna vprašanja. Če začnemo na začetku: človek se ne rodi po svoji volji; pade na svet in ta svet postane njegov utelešeni dom. Že na tej točki se pričnejo njegovi po–mišljaji. In potem vse do smrti in nemara še čez, se mu odpirajo vprašanja o identiteti, vlogi na svetu, pravicah, dolžnostih, svobodi in vrednosti svoje eksistence. Ni konca dilem; ko se ravno razvnamejo, pa se osebek stopi z vesoljem in vse je spet tako, kot je bilo pred rojstvom. Ja, ko beremo salamensko zanimivo knjigo, smo priče izumu hrepenenja vseh znanstvenikov, analitikov, mislečih ljudi, priče smo izumu perpetuum mobila, nenehnega vračanja istega, brez ostankov in izgub pri morebitnem trenju. Avtor izhaja iz spoznanja o "nemogoči sedanjosti", saj žaromet obtožbe sije v obraz posameznika tako v antiki, kot v srednjem veku, komunizmu ali v samicah neoliberalnega sveta ... Svet je arest, vsi smo ujeti, vsi smo zaprti v Alkatrazu, ki ga tista narcistična glomaznost in poosebljena defektnost zadnje ameriške nanizanke spet hoče aktivirati, oživiti, osmisliti. Alora, tu je sedaj aktualen Arestej, ki se iskreno bori za preživetje Evridike, a je bil na koncu, lej jo miselno hudičevko, kaznovan, in je izgubil svoje čebele. Kazen pa je bila še hujša, kot samo ekonomska. Njegova dobromisleča nrav se je morala očistiti in se darovati bogovom. Kot slehernik, ki ga za svoj ponucljiv artikel jemlje država, sistem, politika, oblast ... Je pač padel v nemilost "nemogoče sedanjosti", tako nekoč kot včeraj in tudi danes. Velikonja temeljito preverja sedanjost, ponovno premišljuje o vlogi subjekta v družbi, ki valovi od demokracije k teokraciji, od ideologije do ideologije in jo preplavljajo pop kultura, rokenrol, naci-onalizmi, stanje stvari same po sebi, pa kreativnost politik, vibriranje smisla. Knjiga Po–mišljaj je čista analiza socioloških (dis)funkcij časa. Vse ga pritegne, celo bistroumnost Jugoslovanskih glasbenih ikon: "Potem so prišli, kot pravi Djordje Balašević, prišli popovi, pa lopovi, od vsepovsod ispuzali so grabljivci pa lažljivci pa snalažljivci." Vse kulminira v raznih oblikah nadzora nad posameznikom, ki je vedno podrejeni, nusproduktni, pomanjšani del sistema. Človek izza sosednjih blokovskih vrat je tvoj človek, je molekula sivine, ki jo izbrani, vzvišeni, od Sistema poklicani vedno gnetejo po svoji podobi. Tudi eksperimenti naše polpreteklosti (samoupravni socializem, pa te reči) so obilno razčiščeni, ampak tokrat zares, razkrinkani in pojasnjeni. Vsaj v nekaterih poglavjih, za podpisanega še najbolj eksplicitno v zelo kratki spremni besedi za knjigo Olega Sinjeokega, kjer z eno potezo, tako v haiku maniri, perfektno izriše pomen jugo rokenrola z mislijo: "Če kje, je Jugoslavija zares zaživela in še danes živi na jugoslovanski glasbeni scen!" Drugi zapis, ki je tudi krvavo aktualen, ima naslov Stari odgovori novim vprašanjem. Tu avtor preplete lucidne misli o političnem plakatu, ki mu lepo doda artistično noto z razširivijo besede v – plaka(r)t. Za mlajše bralce bo to že kar nova tema, odkritje, "starejšim", pa bo tekst obudil spomine ne ključne dogodke razkroja Jugoslavije iz časa "plakatnih afer". Če povzamemo iz tega teksta in s tem naredimo krivico ostalim sedemnajstim zapisom, ki so zelo široko zastavljeni, bogato raznorodni in prepričljivo zapisani, bomo citirali tale sugestivni pasus: "Jugoslavija kot najbolj napredna, liberalna in odprta med evropskimi socialističnimi državami je najbolj krvavo razpadla, njen avtentični protifašizem se je sprevrgel v najhujše nacionalizme, njena s težavo izpogajana solidarnost v nepredstavljive morije."

"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.

Prošlog mjeseca aktivista bosanskohercegovačke zajednice u Brisbaneu, predsjednik FC “Stari most” Amer Sadiković, proglašen je volonterom 2025. godine za regiju Moreton u Queenslandu. Ovo veliko priznanje dodjeljuje vlada Australije pojedincima za izuzetan doprinos razvoju lokalne zajednice. Volonterizam u sportu ima posebnu snagu – on povezuje ljude, podstiče zajedništvo i stvara prilike za pozitivne promjene, posebno među djecom i mladima. Upravo takvu inspirativnu priču donosi ovogodišnji dobitnik nagrade Volonter godine - Amer Sadiković, za afirmaciju svoje zajednice kroz fudbal.

Pobjeda u derbiju začelja0:00:00 Vukovar0:31:30 Ocjene0:33:40 Promjene1:04:00 Prognoze1:05:50 Istra1:10:00 Stari asevi1:20:00 Kviz

Stāsta Turaidas muzejrezervāta Komunikācijas un izglītojošā darba nodaļas galvenā speciāliste, Mg. sc. soc. Maira Dudareva; pārraides producente – Liene Jakovļeva   Vai zini, ka fotogrāfs, fotorūpnieks, pedagogs, izdevējs Mārtiņš Buclers atsaucies Friča Brīvzemnieka aicinājumam pievērsties senatnes liecību apzināšanai un pierakstīšanai? Viņš savāca ap 1000 tautas dziesmu, un 355 no tām Krišjānis Barons ievietoja "Latvju dainās". Turklāt Jurjānu Andrejam viņš iesūtīja retu melodiju pierakstus, kurus sauca par Saukas jeb Buclera sutartinēm. 2026. gada 12. decembrī apritēs 160 gadi, kopš Zemgalē, Saukas pagasta "Juču" mājās, zemnieka ģimenē piedzima Mārtiņš Buclers (12.12.1866–14.04.1944). Par godu šim notikumam Turaidas muzejrezervāts plāno veidot izstādi Mārtiņa Buclera piemiņai. Pēc pagastskolas beigšanas viņš devās uz Irlavas skolotāju semināru, kur kā eksterns nokārtojis skolotāja eksāmenus, kā arī pašmācības ceļā apguvis vairākas svešvalodas. Kādu laiku strādājis visdažādākos darbus tēva saimniecībā. "Braucu uz mežu pēc malkas, lielu dienas daļu pavadīju pie malšanas, vakarā pūtu trompeti," raksta pats Mārtiņš, kurš bijis labs muzikants un piedalījies visos pagasta un kaimiņu pagastu sarīkojumos, pūšot trompeti un spēlējot vijoli. Pēc pārcelšanās uz Siguldu strādājis par spirta deģi kņaza Kropotkina uzņēmumā netālu no Siguldas – Kārtužu muižā. Strādādams šajā muižā, Buclers fotografēja Siguldas, Līgatnes, Turaidas apkārtni un iespieda atklātnes, kas šodien ir kļuvušas par retumu. No Kārtužiem viņš sarakstās ar Krišjāni Baronu, vairākas vēstules ir saglabājušās Latviešu folkloras krātuvē. Kārtužos piedzima viņa meita Anna un dēls Fridrihs. Annas vīru Andreju Peku, kuru dēvēja par modernās spiegošanas pamatlicēju, 1940. gadā arestēja un 1941. gadā viņš mira ieslodzījumā, tādēļ Anna ar trim bērniem devās bēgļu gaitās uz ASV. Mārtiņa pirmā iepazīšanās ar fotogrāfiju notika jau jaunībā – pie tuvējās Eķengrāves (tagad – Viesīte) fotogrāfa Brunovska. 1894. gadā viņš iestājās par fotogrāfa mācekli R. Borharda darbnīcā. Lai apgūtu amatu visā pilnībā, tajā laikā pie pieredzējuša fotogrāfa bija jāmācās vismaz trīs gadi. 1897. gadā Mārtiņš Buclers atvēra pats savu fotodarbnīcu Siguldā. Tā atradusies Gaujas krastā, netālu no vecās pārceltuves, toreizējās "Villa Franc", vēlākās bērnu sanatorijas, teritorijā. Darbnīca nojaukta drīz pēc 1945. gada. Mārtiņa Buclera nozīmīgākie darbi Latvijas fotogrāfijas vēstures attīstībā attiecas uz publicistiku un izdevējdarbību. Viņa grāmatas bija pirmās, kas skaidroja fotogrāfijas tehniskos procesus un sāka ieviest fotogrāfisko terminoloģiju latviešu valodā. Mārtiņš Buclers ieguldīja daudz pūļu, lai veicinātu fotoizglītības attīstību. 1904. gadā Mārtiņš Buclers izdeva pirmo grāmatu par fotogrāfiju latviešu valodā "Fotogrāfija: Īsa pamācība pašmācībai visos fotogrāfiskos darbos". 1911. gadā tai sekoja izdevums "Fotogrāfiska ābece: Pamatīga pamācība iesācējiem". Šajā laikā tika aizsākta arī publikāciju sērija "Fotogrāfiskā bibliotēka". Dzīves laikā viņš sarakstījis ap divdesmit grāmatu gan fotogrāfiem iesācējiem, gan profesionāļiem ar kopējo metienu apmēram 115 tūkstoši eksemplāru, kā arī bieži publicējies laikrakstos un žurnālos. Mārtiņš Buclers bija pirmā fotogrāfijai veltītā žurnāla latviešu valodā "Stari", kas iznāca ar pārtraukumiem (1906–1908) un (1912–1914), izdevējs un redaktors, lai gan žurnāla izdošana peļņu nenesa. 1912. gadā žurnālā "Stari" Buclers publicēja rakstu ar nosaukumu "Kamēr vēl laiks", kurā aicināja ikvienu fotogrāfu, vai tas būtu profesionālis vai amatieris, iesaistīties zūdošā latviešu kultūras mantojuma dokumentēšanā. Ierosmei līdzās publicēja sīkus norādījumus, kā fotografēt dabas skatus, ļaužu tipus, darbarīkus, darba paņēmienus, ēkas u.c. Turklāt par katru redakcijai iesūtīto negatīvu autoram solīja maksāt 3 rubļus, bet par fotogrāfiju – 1 rubli. Buclera aicinājums rada atsaucību. Gan fotogrāfi profesionāļi, gan amatieri fotografēja savas iemīļotās tēmas un nelielu skaitu attēlu arī publicēja žurnālu "Stari" un "Ilustrēts Žurnāls" slejās. 1913. gada nogalē redakcijā sakrāto fotogrāfiju skaits pārsniedza 1000 vienību. Arī pats Mārtiņš Buclers fiksējis Latvijas lauku ainavas, tradicionālās nodarbes un ļaudis. Līdz 1915. gadam Mārtiņš Buclers aktīvi piedalījās fotoizstādēs Latvijā un ārzemēs. Mārtiņš Buclers bija Latviešu Fotogrāfiskās biedrības pamatlicējs un galvenais organizators, ilggadējs biedrības priekšsēdētājs. 1906. gada 7. janvārī tika apstiprināti Latviešu Fotogrāfiskās biedrības statūti un par biedrības priekšsēdētāju ievēlēja Mārtiņu Bucleru. 1906. gadā biedrības sarakstos bija 65 biedri. Latviešu Fotogrāfiskā biedrība organizēja fotokursus un izstādes, tās biedri piedalījās ārzemju izstādēs. 1902. gadā Mārtiņš Buclers atvēra fotopiederumu veikalu Rīgā, Aleksandra (tag. Brīvības) ielā 36. Veikals Aleksandra ielā 36 kļuva par latviešu fotoentuziastu neformālu pulcēšanās un konsultāciju vietu. 1903. gadā turpat uzsāka ražot fotoplates, kas ieguva nosaukumu "Rekordplates". Sākoties Pirmajam pasaules karam, rūpnīcas no Rīgas evakuēja uz Krieviju, un liela daļa ražotņu tur arī palika. Mārtiņš Buclers devās uz Harkovu un tur sāka gatavot fotoplates un fotopapīru "Velorekords" kara komitejai Kijevā un kara aviācijas vajadzībām. Karam beidzoties, visa ražošana tika iznīcināta. Mārtiņš Buclers atgriezās Latvijā un 1923. gadā atsāka fotopiederumu ražošanu Rīgā, Zvaigžņu ielā 26, un turpināja to līdz 1944. gadam. Mūžībā viņš devās 1944. gadā, apglabāts Siguldas kapos netālu no "Fotogrāfu kalna" un savas pirmās fotodarbnīcas vietas, no kurienes latviešu fotogrāfija izplatījās pa visu Latviju un iesakņojās dziļi tautā. Izmantotā literatūra: Latvijas fotomāksla. Vēsture un mūsdienas. – R., 1985., 61. – 65. lpp. Vilnis Auziņš. "Mārtiņš Buclers — nozares perspektīvu konstruktors" Anita Banziņa. Mārtiņš Buclers (1866-1944) – latviešu fotogrāfijas tēvs.   

Iz Murske Sobote prihaja zgodba o zastoju srca s srečnim koncem. Drugi poudarki: - Mariborski Center za oskrbo ljudi z demenco bo več kot to - ponujal bo tudi celostno podporo njihovim svojcem. - Bertoško vpadnico v Koper bi bilo nujno obnoviti, še letos začetek širjenja v štiripasovnico - Med projekti iz Zakona o razvojnem prestrukturiranju šaleško-savinjske regije sta tudi »Center prihodnosti v Stari elektrarni« in »Tehnološki park Velenje«. - Vzorna skrb za dediščino v Škofji Loki.

Na zadnji seji Ekonomsko-socialnega sveta v mandatu Golobove vlade delodajalci znova opozorili na presežno pobrana sredstva za dolgotrajno oskrbo.Varuhinja človekovih pravic z zahtevo za oceno ustavnosti izvršb socialne pomoči v Šutarjevem zakonu.Nemški kancler na varnostni konferenci v Münchnu: Stari svetovni red ne obstaja več.O uresničevanju zavez Slovenije na področju obrambe v pogovoru s članom pristojnega odbora, poslancem Mahničem.Papež izdal poslanico za postni čas, v kateri predlaga, da se odpovemo sovražnemu govoru.Vreme: Pred nami je oblačna pustna sobota, predvsem v zahodnih in južnih krajih bo popoldne rahlo deževalo.

V tej epizodi vstopimo v novo ero. Brbotanje novega sistema in novih začetkov 90. let. Ženske študije postanejo del univerzitetnega in raziskovalnega prostora. Prof. dr. Eva Bahovec in prof. dr. Milica Antić Gaber orišeta začetke teh programov. A napredek se kmalu izkaže za nepopolnega. Spoznamo učinek steklenega stropa, spolne kvote v politiki, feminizacijo poklicev, simbolno nasilje in retradicionalizacijo. Iz arhiva dokazov potegnemo nedavni primer osrednjega filozofskega dogodka v Sloveniji ob dnevu filozofije.Pogled v sedanjost razkrije, da se breme skrbstvenega dela spet vali na hrbte žensk. Dr. Jana Javornik pojasni, na kakšen način se vloga matere krepi in zrcali na znanstvenice. Doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc in doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik pokažeta, kako lahko vidik spola upoštevamo v naravoslovju in tehnologiji. V zadnjem delu pa z mag. Ano Reberc, sodobno silo kritične psihologije, preverimo, ali res ni nobene znanstvenice v Sloveniji s področja dobrobiti, ki bi imela o tem kaj povedati. Razširi nam tudi pogled, da je feminizmov več.Avtorici zgodovinskega kopanja: Tjaša Kosar, Zarja MuršičSogovornice: prof. dr. Milica Antić Gaber, prof. dr. Eva Bahovec, doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc, doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik, mag. Ana RebercPostprodukcija: Klara Škrinjar

APZ sv. Cecilije pod vodstvom dirigenta Miha Zupanca Kovača bo nastopil na koncertu v nedeljo 30. novembra ob 19h v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Predstavili bodo skladbe frančiškanskih skladateljev Sattnerja, Ačka, Hribarja in drugih, pa tudi druge bisere sakralne glasbe. Ob tem bo zbor krstno izvedel naročeno delo O salutaris hostia skladatelja Tilna Slakana.

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Žanrsko bi bilo mogoče novo Flisarjevo literarno delo označiti za družinski roman, hkrati pa je treba poudariti, da je vsebinsko in pomensko veliko več, po eni strani vznemirljiva humoristična stvaritev, po drugi pa pretresljivo slikanje usode, ki se poigrava z ljudmi. Zbogom sonce je romaneskno delo, ki se dogaja, kot da bi gledali film ali gledališko komedijo. Humor ne sme biti omejen z moraliziranjem in tako so tudi Flisarjevi protagonisti in protagonistke kar precej neposredni ter žaljivi, zajedljivi, pikri in nesramni. Družinski odnosi so močno načeti, v igri je tudi denar. Če pa gre za denar, si tisti, ki ga imajo, in oni, ki bi ga radi imeli, ne postavljajo mej in si marsikaj privoščijo. Prvoosebni pripovedovalec je fant zadnjega razreda tedanje osemletke, star približno petnajst let. Prijateljsko in glasbeno je povezan s sošolcem, zgodi pa se, da nehote postane udeleženec zapletov sošolčeve nenavadne družine. Burno dogajanje si zapisuje v dnevnik in sanjari, da bo v prihodnosti o vsem tem in še marsičem napisal roman. Ne izreka vrednostnih sodb, njegovi zapiski so dovolj zgovorna družinska predstava z vsem smešnim in tragičnim vred. S sošolcem se ukvarjata z glasbo in načrtujeta nastop na valeti. Fant igra kitaro, sošolcu pa stric, ki se po petnajstih letih vrne iz Amerike, prinese sintetizator. Iz popevk, ki jih izvajata, in prelomnih dogodkov, je mogoče razbrati dogajalni čas, to je približno pred koncem tisočletja v Prekmurju. Humor se vzpenja v višave, vse do absurda in nonsensa, je obešenjaški, črn in tudi grenak. Dedek in babica sta morda dementna, čisto mogoče pa je, da sta zaradi ravnanja sorodnikov in lastnih doživetij samo razočarana in hudobna. Dedek pokaže jezik in z naravnimi prebavnimi glasovi kar naravnost ponazori, kaj si misli. Babica si po potrebi ušesa maši s čepki, toda zdi se, da ves čas prav dobro sliši, kaj se dogaja okrog nje. Flisarjev slog je razkošen, barvit, poln miselnih obratov, paradoksov in presenečenj. Dialogi so sočni, razgibani in duhoviti, metafore barvite in estetsko prepričljive. Pisatelj zna v dogajanju ustvarjati napetost in pričakovanje. To, kar se v razpletu zgodi, je nekaj čisto drugega, kot bi bilo mogoče predvidevati. Moški ženske imenujejo z nazornimi in ne preveč spodobnimi izrazi, ženske jim ne prizanašajo in jim vračajo s podcenjevanjem in razvrednotenjem njihovega ega, pa tudi moškosti. Večina teh oseb kar rada pregloboko pogleda v kozarec. Obnašanje posameznikov in posameznic se pogosto sprevrže v grotesko, pa če se oglašajo in repenčijo oblastna amaterska slikarka, vinjena soseda ali jezljiva babica, zlasti pa dedek, ki je z literarnega vidika najbolj plastično in domiselno orisana oseba. Stari mož je zadel na loteriji in si lahko privošči celo nakup opuščenega dvorca. Svet, gledan skozi najstnikove oči, je po eni strani grd, popačen, skrivenčen in ogrožajoč, po drugi pa tako čudno naš. Koliko se imajo ti ljudje sploh radi? Nekoliko že, toda ne toliko, da bi popustili in skušali biti strpni drug do drugega. Ne pomislijo, da so pravzaprav sami tisti, ki si krojijo lastno usodo in ravnajo tako, da vzbujajo nasprotovanje in odpor. Tudi varanje ni nič posebnega, zmerjanje je nazorno in kleno, sprenevedanje pa prav tako. Še sami priznavajo, da so se znašli v družinski krizi in da je njihova družina kratko malo nora. Ne gre za norost, ki bi jo bilo ustrezno imenovati duševna motnja, temveč za človeško pritlehnost in podlost. V marsičem je nemoč tista, ki jih ovira, da bi se dvignili s tal: »Premajhni smo za tisto, o čemer sanjarimo.« Brez ljubezni seveda ne gre. Prvoosebni pripovedovalec globoko ljubi nekoliko starejše dekle, tako zelo, da ji napiše sonetni venec. Sčasoma ga zaskrbi, da bo ljubezen ogrozila njegovo napredovanje na literarnem področju, zato razmerje, ki se sploh še ni razcvetelo, kar tako prekine. Še dobro, da se je tako odločil, saj se na koncu razkrije presenetljiva in zavezujoča resnica. Seveda pa je dekletu treba napisati poslovilno pismo, v katerem naznani, da bo nekoč slaven in ga bo poznal ves svet. Pismo ne pride do naslovnice. Morda je v tem fantu, ki je v druženju s tujo družino prikazan brezbarvno, njegova notranjost pa je močno razburkana, drobec česa avtobiografskega. Evald Flisar je bil rojen v Gerlincih, odšel je v svet in postal svetovljan. Njegova dramska dela uprizarjajo na vseh koncih in krajih in je eden najbolj prevajanih slovenskih romanopiscev in dramatikov. V tujini je izšlo več kot sto sedemdeset prevodov njegovih del. Roman Čarovnikov vajenec je bil na Slovenskem velika uspešnica. Kar trinajst Flisarjevih romanov je bilo nominiranih za nagrado kresnik. Je prejemnik več Grumovih nagrad, nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade za življenjsko delo, pred nedavnim pa je prejel tudi nagrado prozart za razvoj literature na Balkanu, ki jo podeljujejo v okviru mednarodnega literarnega festivala PRO-ZA Balkan. Leta 2023 je bili izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Humorno obarvan je prvi del romana Zbogom sonce, v nadaljevanju pa se začne prvoosebni pripovedovalec odzivati na temačne skrivnosti iz prejšnjih časov in tako je sedanjost določena s preteklostjo. Spomin obremenjujejo različni dogodki, od delovanja v službi državne varnosti, ovajanja, izdaje in povzročitve požara iz malomarnosti vse do posilstva, laži in pokvarjenosti. Odrasli s svojimi sprevrženimi dejanji obremenijo mladega fanta ter povzročijo njegovo stisko in žalost. Prisilijo ga k odkrivanju grozljivih resnic in pojavnih oblik človeške zlobe. Ne da bi bil česar koli kriv, je iznenada po svoje vpleten. Evald Flisar zna presenečati z literarno vznemirljivo mešanico ter menjavanjem ljubezni in sovraštva. V mejnih položajih jočejo tudi moški. Avtor v roman vnaša veliko simbolike in prelomnih spoznanj. Sončni mrk, ki ga vsi nestrpno in z zanimanjem pričakujejo, prikliče premislek o tako imenovanih grehih, ki so jih storili, krivicah, krivdi in želji, da bi z dobrimi deli še kaj popravili. Ko se človek poslavlja od življenja, dahne: »Zbogom sonce.« Poraja se veliko prelomnic in preizkušenj, toda: »Ljudem moramo odpustiti krivice, ki so nam jih storili. Vendar ne samo njim. Odpustiti moramo tudi samim sebi. Samo tako bomo lahko živeli naprej svobodni. Drugače bomo ostali ujetniki.« V poglobljeni spremni besedi literarna kritičarka in prevajalka Alenka Urh pravi, da so na velikem odru literarne ustvarjalnosti Evalda Flisarja v središču pozornosti vselej medosebni odnosi. V romanu Zbogom sonce je razgrnjen niz raznovrstnih deviacij, idiosinkrazij in temačnih skrivnosti dveh družin. Alenka Urh se poglobi tudi v druga Flisarjeva literarna dela in poudari pomen njegovega vsestransko kakovostnega literarnega opusa. Svoj premislek sklene z ugotovitvijo, da je Zbogom sonce roman, ki nemara bolj radikalno kot vsi prejšnji prikazuje dramo človekovih odnosov na nesmiselnem odru naših življenj in ima zato v Flisarjevem opusu posebno mesto.

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.

"Da bi bralec mogel zavzeti pravilno stališče do načina, kako pravljice pripovedujem, sem prvim dal naslov: Pravljice, pripovedovane otrokom; svojo pripoved sem v svojem jeziku in izrazu vrgel na papir popolnoma tako, kakor sem pravljice ustno pripovedoval malčkom, in prišel sem do spoznanja, da so jih spremljali ljudje različne starosti; otroci so se najbolj zabavali nad tistim, čemur pravim štafaža ali nebistveni deli, starejši pa so se zanimali za globlje ideje." Tako v svoji avtobiografiji razmišlja eden največjih svetovnih pravljičarjev, Hans Christian Andersen, ki je izvrstno povzel vseživljenjsko aktualnost pravljic. Ob okrogli obletnici, aprila 2025 smo praznovali 220. obletnico njegovega rojstva, nedeljska oktobrska jutra na Prvem nadaljuje cikel radijskih iger za otroke, ki so nastale po njegovih zgodbah. Kot tretja slušni krog nadaljuje radijska upodobitev Kakor napravi stari, je zmerom prav. Gre za eno zabavnejših in hudomušnejših Hansovih zgodb, pripoveduje pa o tem, kako se ne trguje. Prevajalec: Rudolf Kresal Avtorica radijske priredbe: Tanja Viher Režiser: Dušan Mauser Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Kmet – Jurij Souček Kmetica – Duša Počkaj Kravar – Marjan Hlastec Ovčar – Aleksander Valič Fant z gosjo – Mina Jeraj Najemnik s kokoško – Saša Miklavc Hlapec z jabolki – Marko Okorn Prvi Anglež – Janez Albreht Drugi Anglež – Maks Bajc Sodelujejo še: Silvester Božič, Srečo Špik in Tone Homar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1978

Prvi dogodek v okviru RTV projekta Prvič prijateljstvo smo v sodelovanju z Mladinskim informativnim in kulturnim klubom Murska Sobota organizirali 30. septembra 2025. Z mladimi sta se o prijateljstvu in pogumu pogovarjali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, svoje izkušnje sta delila glasbenika Lucija Selak iz Ansambla Saša Avsenika in Tine Matjašič iz benda Alo!Stari, priredbo skladbe Prvič pa so pripravili Ka te trga. Poglavja: 00:01:07 Ka te trga, priredba komada Prvič 00:06:09 Mercator dečki in mladostniška prijateljstva 00:11:05 Družba mi da pogum, tvegano vedenje 00:21:52 Ali si moramo biti s prijatelji podobni? 00:25:00 Ali si se kdaj moral_a opravičiti prijateljem? 00:33:50 O čem sta se s prijatelji v najstniških letih pogovarjala Tine Matjašič in Lucija Selak 00:35:18 Kako se razlikujejo pogovori v živo in prek spleta? 00:44:44 Izločanje in prepiri 00:46:50 Različni interesi in različna mnenja med prijatelji 00:53:00 Sklepanje novih prijateljstev

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zadrževalnik odpadnih voda v Stari vasi pri Postojni ne opravlja svoje naloge. - V Mariboru občani opozarjajo na divjanje z avtomobili, motorji in e-skiroji. - Po lanski zrušitvi strehe na športni dvorani pri Škofijski gimnaziji se mariborski ravnatelji bojijo, da bi lahko bilo tovrstnih primerov še več. - Prenove osnovne šole, ocenjene na kar 14 milijonov evrov, se bodo v občini Vojnik najverjetneje lotili postopno.

Medtem ko politiki še spijo, ko vplivneži še filtrirajo selfije, ko svet tone v kaos in je edini, ki še plava, Martin Strel, prihaja tisto, kar Slovenija najbolj potrebuje. Tretja sezona oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija. Še bolj satirična. Še bolj nora. Še bolj divja in še vedno na Prvem. Ekipa imitatorjev znanih slovenskih in tujih osebnosti bo vsak petek ob 10.00 spet povedala tisto, česar si politiki ne upajo, umetniki ne morejo, novinarji pa ne smejo. Če želite novice, glejte TV Dnevnik, če želite resnico, poslušajte nas, Radio Ga Ga – Nova generacija. Nova sezona. Novi glasovi. Stari problemi.

Pour clore cette série d'été dédiée au voyage, je vous emmène… dans ma propre valise !Direction la Slovénie, ce petit pays aux paysages de carte postale, où j'ai goûté à toutes les douceurs que j'ai pu croiser.Au menu :

V današnjem svetu, polnem vojn in nasilja, vsak dan lahko opazujemo grozote v Gazi, vojno v Ukrajini, je mir zelo pomembna vrednota. Kaj o miru piše v Stari zavezi Svetega pisma, kaj o tem pravi Jezus, kaj je pisal apostol Pavel in drugi zgodnji krščanski pisci? O tem v pogovoru s katoliškim duhovnikom, profesorjem na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Matjažem Celarcem.

Stari hrvatski pozdrav, pozdrav iz Domovinskog rata ili pozdrav koji ima temelje u rasizmu i fašizmu to, čini se, stručnjaci u Hrvatskoj teško razlučuju. Opet prijepori predsjednika države i vlade o mogućem odlasku hrvatskog vojnika u Ukrajinu. Koliko košta kilometar vožnje taksijem po Zagrebu?

Highlights from the SPD! -Isotretinoin: Cumulative dose matters, daily dose not so much -Propranolol safe long-term -Dupilumab for prurigo nodularis -STARI - Don't walk on hot pavement!Learn more about the U of U Dermatology ECHO model!physicians.utah.edu/echo/dermatology-primarycareWant to donate to the cause? Do so here!Donate to the podcast: ⁠uofuhealth.org/dermasphere⁠Check out our video content on YouTube:⁠www.youtube.com/@dermaspherepodcast⁠and VuMedi!: ⁠www.vumedi.com/channel/dermasphere/⁠The University of Utah's DermatologyECHO: ⁠⁠physicians.utah.edu/echo/dermatology-primarycare⁠ -⁠ Connect with us!- Web: ⁠⁠dermaspherepodcast.com/⁠⁠ - Twitter: @⁠DermaspherePC⁠- Instagram: dermaspherepodcast- Facebook: ⁠www.facebook.com/DermaspherePodcast/⁠- Check out Luke and Michelle's other podcast,SkinCast! ⁠⁠healthcare.utah.edu/dermatology/skincast/⁠⁠ Luke and Michelle report no significant conflicts of interest… BUT check out ourfriends at:- ⁠Kikoxp.com ⁠(a social platform for doctors to share knowledge)- ⁠⁠www.levelex.com/games/top-derm⁠⁠ (A free dermatology game to learnmore dermatology!

Playlist: Kraljevi Ulice - U gaju tomMirjana Bobus - Vridelo jeKrunoslav Kico Slabinac - Nije nam bilo sudjenoStari prijatelji - Uzmi sve sto ti zivot pruzaKl Intrade - Neka ti bude postelja mekaJuraj Kovcevic - Bosno mojaMaja Suput - Ako me ostavisCrupa Mistic - Cura za petIvan Stivic - Kad oci sklopim

Kako so videti antične Atene, če jih uzremo z mesta, ki so ga v tedanji družbi zavzemale hetere, rafinirane, visoko izobražene starogrške prostitutke?Antropologinja, raziskovalka antičnih svetov, dr. Svetlana Slapšak, je pri založbi Beletrina pred nedavnim izdala intrigantno študijo Hetera in filozof : iz zgodovinske antropologije svobodnega para, v kateri se, kot pravzaprav pove že naslov, posveča starogrškim prostitutkam, heteram, a to počne tako, da v svoje razpravljanje organsko pritegne še premisleka o delovanju atenske demokracije ter o naravi zakonske zveze v t. i. klasični dobi grške zgodovine, govori pa tudi o mitih in kultnih praksah, o hetero- in homoseksualni spolnosti, o položaju filozofov v grški mestni državi in tako naprej in naprej. Hetera in filozof se, drugače rečeno, bere kot smel poizkus celostne rekonstrukcije nekega sveta, ki je bil in ga ni več. A kaj nam je ta svet – svet, ki ga zaradi Aristotela in Platona, zaradi Sofokleja in Evripida, zaradi Solona in Perikleja še danes radi postavljamo na nedosežen piedestal – zapustil, ko gre za odnose med moškimi in ženskami? – Natanko to je vprašanje, ki nas je v pogovoru z dr. Slapšak zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: hetera in njen klient med banketom, starogrško vazno slikarstvo, okoli 430 pr.n.št. (Marie-Lan Nguyen, Wikipedija)

+Quartararo osvaja pol-pozicije i samo to...+Moto 2: Moreirina istorijska pobeda

In this episode of Global Treasures, we cover the majestic Stari Ras and Sopoćani, located in Serbia. It was the first capital of Serbia, containing monasteries and churches of historic significance. Join us as we discuss the history and travel tips for visiting this UNESCO world heritage site. Support Our Sponsors and Affiliates to Make Your Trip Planning Easier at no extra cost to you! Perfect Delights Dried Fruit: https://amzn.to/4kn3toK Barvita (Code ABIGAILVACCA gets you 15% off your first order): https://barvita.co/?ref=ABIGAILVACCA Trip.com: https://trip.tp.st/J7PT7LG2  Plannin: https://plannin.com/en/search/stay?googlePlace=Novi+Pazar&googleResult=ChIJRatu5j0oVkcR2GwZNj9ipy4&refId=globaltreasures    Follow Global Treasures on Social Media! Facebook: https://www.facebook.com/profile.php?id=100093258132336 Tiktok: https://www.tiktok.com/@globaltreasurespodcast

Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.

"I did not know much about the old bridge in Bosnia until I listened to it. It is an obvious intrigue as it contains rich history of the region. I have created variations of the sound from the original field recording, and used them full in my 20 mins piece. Hopefully, it can evoke complexities of emotions as people there passing and playing by the river.  "This is an acousmatic multichannel composition, thourh the stereo reduction is enclosed today. I have borrowed the title Concertino from the work of my composition professors who is no longer with us. Maybe this is the only personal story." Stari Most, Mostar reimagined by Yuko Katori. ——————— This sound is part of the Sonic Heritage project, exploring the sounds of the world's most famous sights. Find out more and explore the whole project: https://www.citiesandmemory.com/heritage

Heartbreaker2196 wrote (03:52a LST): GREAT episode of The Courtship this week for TRUE BELIEVERS in REAL ROMANCE. It's so obvious that Starcadia and Rembrandt are made for each other! I don't know why anyone even brings up Aurelia anymore. So WHAT if they shared another “meaningful glance” at each other! I don't care that it happened right as Remby went in to kiss her! As you can see on the scoreboard, Aurelia has been kissed zero times. Let's keep track of that as the season goes on. Anyway, what did everyone think about this new kingdom of space-faring elves that just showed up? I wouldn't be surprised if that Thorniforous gentleman tries to work his way between Stari and Remby… Not that it will matter! CREDITS: Molly Rhinebeck as L.E. Booktok Maxie Knightley as Lavender Spadeheart and Flip.exe Lexi Waltner as Marci Campbell Fabby Garza as Alpha AKA Anna Mike Painter as Hercule Heavensward Luke Varner as The GM Additional Voices by Tyberius Wilson and Crystal Zaslavchik MUSIC BY MAXIE KNIGHTLEY EDITED BY LUKE VARNER CONTENT WARNING: This episode contains mind control and gun violence.

Heartbreaker2196 wrote (03:52a LST):GREAT episode of The Courtship this week for TRUE BELIEVERS in REAL ROMANCE. It's so obvious that Starcadia and Rembrandt are made for each other! I don't know why anyone even brings up Aurelia anymore. So WHAT if they shared another “meaningful glance” at each other! I don't care that it happened right as Remby went in to kiss her! As you can see on the scoreboard, Aurelia has been kissed zero times. Let's keep track of that as the season goes on. Anyway, what did everyone think about this new kingdom of space-faring elves that just showed up? I wouldn't be surprised if that Thorniforous gentleman tries to work his way between Stari and Remby… Not that it will matter!CREDITS:Molly Rhinebeck as L.E. BooktokMaxie Knightley as Lavender Spadeheart and Flip.exeLexi Waltner as Marci CampbellFabby Garza as Alpha AKA AnnaMike Painter as Hercule HeavenswardLuke Varner as The GMAdditional Voices by Tyberius Wilson and Crystal ZaslavchikMUSIC BY MAXIE KNIGHTLEYEDITED BY LUKE VARNERCONTENT WARNING: This episode contains mind control and gun violence.Buy our book!

Playlist: VIS Domovina - Zabavni MixStari prijatelji - Nauci meBoris Ciro Gasparac - Idem,idem hej zivoteJelena Rozga - Ljubit cu te kako Bog zapovida

Stari novi predsjednik Zoran Milanović objavio datum inauguracije. Hrvatska će uputiti prosvjednu notu Srbiji uz navode o maltretiranju hrvatskih građana od strane srpske policije u Srbiji. Premijer Andrej Plenković na Svjetskom gospodarskom forumu u Davosu. Obilježena obljetnica akcije Maslenica. Pojavio se novi video bivšeg ministra Josipa Dabre – kako puca iz automatske pušte, a potom daje djeci da pucaju. Ivana Kekin iz oporbenog Možemo upozorila na loš tretman onkoloških bolesnika.

Ko je vzšel mesec je najbolj nesrečen krojač pod soncem končal svojo mojstrovino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Nadamo se da će pojava Vlade i Grafe u istom podkastu zaustaviti poplavu pitanja: "Gde su Vlada i Grafa?" Pored toga, bavili smo se svim neprijatnim situacijama u kojima se prethodne nedelje našao predsednik Vučić, od susreta sa Zozom na RTS, preko dobacivanja "nećete kopati" na konferenciji za štampu, do problema u stranci koje je otkrio Đuka u svojoj novoj kolumni u Politici. Pričali smo i o kružnom toku iz pakla (onom kod Ušća) i sukobima koje gradonačelnik Beograda Aleksandar Šapić gaji prema novinarima N1. I dok Stari most odlazi u prošlost, o budućnosti Srbije u EU izveštava Picolo, Picolino, Piculo... ovaj Tonino Picua i zašto toliko nervira srpske tabloide?

Janez Burger se v svojem filmu Opazovanje (nagrade za najboljšo glavno žensko vlogo, scenografijo in zvok na lanskem Festivalu slovenskega filma) sprašuje o prevzemanju odgovornosti za to, čemur smo na videz »samo« priče; britanski družbeni kritik Ken Loach v Starem hrastu poziva k sočutju in resnični solidarnosti do tistih, ki imajo v življenju manj sreče. V kinih se je zavrtel še psihološki triler Smrtonosni objem, v Slovenski kinoteki pa pripravljajo retrospektivo del ene od največjih cineastk v svetovnem merilu, sovjetske oziroma ukrajinske filmske umetnice Kire Muratove.

FC Stari Most iz Brisbanea je 14. septembra 2024. trijumfalno osvojio šampionat Premijer lige Queenslanda, a početkom oktobra (5. i 6. oktobar) će biti domaćin Sveaustralskog turnira, koji će okupiti najbolje timove sa bosanskohercegovačkim predznakom iz svih krajeva Australije, i tokom ta dva dana pružiti ono najbolje iz bogate bosanske kulture.

Razgovor sa braćom Kurtović, muzičarima koji su ostavili neizbrisiv trag na jugoslavenskoj rok sceni kroz grupu Drugi način (Lile su kiše, Carstvo samoće, Stari grad, Na mome dlanu...) ali i savremenoj bosanskoj muzičkoj sceni. Naime, oni su autori jedne od najljepših pjesama o Bosni - "Mojoj dragoj BiH", nastaloj početkom rata i koja se smatra neslužbenom bosanskom himnom. Govoreći o najsnažnijim stihovima poeme koju je napisao Fikret je pojasnio: "Naš osnovni koncept je Bosna, vjekovna, ne srednjovjekovna - već vjekovna, i zastupanje teorije da smo oduvijek ovdje... i to je kamen naš u srcu, to je naše srce - takva naša Bosna."

Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Ocenjujemo 4. premiero letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču opera in balet Ljubljana, kjer je bila na sporedu Mozartova opera Cosi fan tutte in zagrebško uprizoritev Puccinijeve La Boheme. Pod drobnogledom je tudi nedeljski 6. koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Urše Lah uzvočil spored sodobnejših uglasbitev duhovnih besedil. V nadaljevanju se odpravljamo v Maribor, kjer se je prejšnjo sredo v Kazinski dvorani SNG Maribor s 6. koncertom sezone sklenila letošnja edicija cikla Carpe artem, in v Celje – tam se je v četrtek s koncertom Pod Celjskim stropom v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje končal letošnji glasbeni abonma Sidrišča zavoda Hiše kulture Celje. Predstavili bomo še nekaj vtisov s predstave Ena pesem sodobne vizualne umetnice Miet Warlop in skupen projekt Akademije za glasbo, Programa Ars in ZKP RTV Slovenija z imenom Prepletanja. Gre za štiri nove glasbene albume zborov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v katerih se glasbena dediščina prepleta s sodobnostjo. Prav ob koncu bomo napovedali tudi prihajajoči 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se bo začel v nedeljo in bo trajal vse do konca junija.

Od milijardu i dvesta miliona evra beogradskog budžeta, 200 miliona ode na nameštene tendere i propale projekte. Subvencijama ćemo pomoći građanima da se priključe na daljinsko grejanje i pređu na čiste vidove grejanja, a zagađivače ćemo kažnjavati. Samo kvalitetan javni prevoz može da reši problem saobraćajnih gužvi u Beogradu. Potrebno je optimizovati linije, uvesti žute trake i izgraditi infrastrukturu za dvotočkaše. 47 posto građana koristi javni prevoz, 27 posto automobil, 24 posto pešači, oko 2 posto je motociklista, biciklista i vozača trotineta. Te parametre moramo menjati modernizacijom saobraćaja. 500 miliona evra grad planira da plati za period od 10 godina privatnicima za linije gradskog prevoza na potezima 100 i 700. Umesto guranja profita u tuđe ruke, grad bi morao da uloži u GSP i preuzme primat u gradskom prevozu. Kada bi svaki poslodavac u Beogradu uplaćivao po 1000 dinara mesečno direktno GSP-u, to bi pokrilo pola troškova javnog prevoza. Gradska vlast ne želi da reši problem kanalizacije i energetske efikasnosti, iako novca u budžetu ima. Umesto što je grad potrošio milion evra na reklamne bilborde vlasti, za taj novac su mogli da izgrade dečiji vrtić. Gost: Dobrica Veselinović, Kandidat za gradonačelnika Beograda, Koalicija "Biramo Beograd"

Predsjednik Fudbalskog kluba "Stari most" iz Brisbanea Amer Sadiković upoznao nas je sa trenutnom pozicijom kluba u Ligi Queenslanda, njihovim profesionalnim uspjesima u proteklom periodu, velikim planovima u ovoj fudbalskoj sezoni, te u cilju oživljavanja Sveaustralijskog turnira, uputio posebnu poruku svim klubovima sa bosanskohercegovačkim predznakom u Australiji. U ovoj godini najviše su ponosni na formiranje ženskog tima.

You notice a red circular rash on your skin where a tick had bitten you.   It must be Lyme disease - right?   Think again!    While the causative agent is not known, the STARI rash is being seen more and more.  So, is it STARI or Lyme?  Listen and find out. 

+Stari problemi u novoj godini: Monza i Imola upitne. Ponovo.+Mišljenja: Horner i Wolff - šef uvek treba da bude na stazi ili ne?Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Pavle Živković, Dejan Potkonjak i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak i Uvod00:08:30 Ostrimo glasne zice00:17:00 Williams u centru paznje00:35:00 FIA bez tehnickog direktora00:56:00 Jedna topla preporuka01:07:00 Na slovo T - trkanje01:11:00 Obnavljanje licenci01:20:00 Alfa Tauri se seli u Englesku01:35:00 Samo Ferari i Mercedes sa vise timova u novoj sezoni01:50:00 Znate li ko ce voziti za Audi? Srki zna :)02:02:00 Perez u Ferariju?02:15:00 Ulazemo 100M u F1 program02:26:45 Pitanja iz publike02:46:00 I dalje u fokusu02:55:30 F1 u 8K03:11:00 PATREON------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 8. januar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Sve preporuke možete naći u opisu epozide posle premijere

Naši nogometaši so po septembrskih kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo s sinočnjo zmago v San Marinu prevzeli vodstvo v skupini. Pozornost slovenskih navijačev pa bo popoldne usmerjena v Varno v Bolgariji, kjer odbojkarje na evropskem prvenstvu čaka četrtfinalna tekma z Ukrajinci. Slovenci so petič zapored med najboljšo osmerico evropskih ekip in se lahko četrtič uvrstijo tudi v sklepne boje za kolajne. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar si kot ena od treh gostiteljev današnjega srečanja Brdo-Brioni želi več pozornosti nameniti temam, ki držav Zahodnega Balkana ne delijo, ampak jih povezujejo. - Po smrtonosnem potresu v Maroku slovenske turistične agencije še razmišljajo, ali bodo izvedle napovedana jesenska potovanja v to državo. - V Združenih državah Amerike se bodo danes spomnili terorističnega napada 11-tega septembra 2001.