Podcasts about Stari

Napovedujemo koncerta: dua ŠtefAna v Slovenski filharmoniji in zasedbe Praprotno seme v Stari grofiji v Celju.

Na drugo velikonočno nedeljo ali belo nedeljo in tudi nedeljo božjega usmiljenja neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Stari trg - Slovenj Gradec. Ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov mašo daruje župnik Damjan Mlinarič.

Maševal je župnik Damjan Mlinarič v sodelovanju z ljudskim petjem.

V 95. letu starosti je umrla pesnica in pisateljica Neža Maurer. S svojim obsežnim literarnim delom se je pomembno zapisala v novejšo zgodovino slovenskega leposlovja. Številne njene pesmi so uglasbene, z njimi pa so posneli tudi sedem kratkometražnih televizijskih filmov. Muzikal Veronika Deseniška se letos znova vrača na celjski Stari grad, tokratna ponovitev bo še posebej simbolična, saj letos mineva 600 let od smrti tragične junakinje.

"I did not know much about the old bridge in Bosnia until I listened to it. It is an obvious intrigue as it contains rich history of the region. I have created variations of the sound from the original field recording, and used them full in my 20 mins piece. Hopefully, it can evoke complexities of emotions as people there passing and playing by the river.  "This is an acousmatic multichannel composition, thourh the stereo reduction is enclosed today. I have borrowed the title Concertino from the work of my composition professors who is no longer with us. Maybe this is the only personal story." Stari Most, Mostar reimagined by Yuko Katori. ——————— This sound is part of the Sonic Heritage project, exploring the sounds of the world's most famous sights. Find out more and explore the whole project: https://www.citiesandmemory.com/heritage

Pindar, eden najbolj čislanih – pa čeprav na Slovenskem razmeroma malo branih – pesnikov antične Grčije, je v železni kanon zahodne literature vstopil s t. i. epinikiji, pesmimi, v katerih je slavil olimpijske zmagovalceOb svetovnem dnevu poezije smo se posvetili enemu največjih, najvplivnejših, a danes najbrž tudi najmanj branih pesnikov v zahodnem literarnem kanonu, Pindarju. Posvetili smo se, drugače rečeno, avtorju, ki se ga očitno drži nekaj globoko paradoksalnega; kako je namreč nekdo lahko obenem velik in pozabljen? Še več: kako je mogoče, da starorimski učenjak Kvintilijan prepričano zatrjuje, da je med grškimi lirskimi pesniki prav Pindar »daleč pred drugimi po veličastnem zanosu, modrih reklih, figurah, bogastvu vsebine in besedišča in po govorniškem veletoku,« da pa se, po drugi plati, znameniti francoski razsvetljenec Voltaire razburjeno sprašuje, zakaj neki naj bi bilo treba venomer občudovati Pindarjeve »verze , ki jih nihče ne razume«? Odgovor, ki se na prvi pogled tu ponuja, je slej ko prej ta, da se v počasnem teku stoletij estetski okus bralk in bralcev pač spreminja in da tisto, kar je ugajalo ljudem v antiki, kratko malo ne nagovarja več novoveških bralcev. No, od tu pa menda tudi ni več daleč do sklepa, da nam danes res ni treba motiti prahu, ki se zlagoma nabira na knjižnih policah s Pindarjevimi pesmimi. A kaj, ko je dr. Vid Snoj, predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, pred nedavnim izdal Pindarju posvečeno študijo – pod naslovom Vrhovi v globini II je izšla pri založbi KUD Logos –, v kateri prepričljivo dokazuje, da nas Pindarjeva lirika, če jo seveda znamo pogledati s pravega zornega kota, lahko nagovori, da lahko celo izreče nekaj temeljnega, ključnega o človeški bivanjski izkušnji in da bi torej tisti prah, ki ravnodušno prši na Pindarjeve knjige, vendarle veljalo odpihniti. O čem torej Pindar piše, kakšne probleme njegova lirika odpira in kaj nam njegovi verzi navsezadnje sporočajo, smo v pogovoru z dr. Vidom Snojem preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: Zevsovo svetišče v Olimpiji (Goran Dekleva)

Heartbreaker2196 wrote (03:52a LST): GREAT episode of The Courtship this week for TRUE BELIEVERS in REAL ROMANCE. It's so obvious that Starcadia and Rembrandt are made for each other! I don't know why anyone even brings up Aurelia anymore. So WHAT if they shared another “meaningful glance” at each other! I don't care that it happened right as Remby went in to kiss her! As you can see on the scoreboard, Aurelia has been kissed zero times. Let's keep track of that as the season goes on. Anyway, what did everyone think about this new kingdom of space-faring elves that just showed up? I wouldn't be surprised if that Thorniforous gentleman tries to work his way between Stari and Remby… Not that it will matter! CREDITS: Molly Rhinebeck as L.E. Booktok Maxie Knightley as Lavender Spadeheart and Flip.exe Lexi Waltner as Marci Campbell Fabby Garza as Alpha AKA Anna Mike Painter as Hercule Heavensward Luke Varner as The GM Additional Voices by Tyberius Wilson and Crystal Zaslavchik MUSIC BY MAXIE KNIGHTLEY EDITED BY LUKE VARNER CONTENT WARNING: This episode contains mind control and gun violence.

Stari modrec je pripovedoval o sebi: Ko sem bil mlad, sem bil revolucionar. Boga sem prosil: ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Playlist: VIS Domovina - Zabavni MixStari prijatelji - Nauci meBoris Ciro Gasparac - Idem,idem hej zivoteJelena Rozga - Ljubit cu te kako Bog zapovida

Stari novi predsjednik Zoran Milanović objavio datum inauguracije. Hrvatska će uputiti prosvjednu notu Srbiji uz navode o maltretiranju hrvatskih građana od strane srpske policije u Srbiji. Premijer Andrej Plenković na Svjetskom gospodarskom forumu u Davosu. Obilježena obljetnica akcije Maslenica. Pojavio se novi video bivšeg ministra Josipa Dabre – kako puca iz automatske pušte, a potom daje djeci da pucaju. Ivana Kekin iz oporbenog Možemo upozorila na loš tretman onkoloških bolesnika.

Če bi bil papež – in, joj, kar vidim zavijanje z očmi v določenem pobožnem ženskem samostanu, nekaj preveč resnih bogoslovcev pa je celo odložilo revijo iz rok, za kar se urednici iskreno opravičujem … je pa seveda res, da naklada zato ne bo utrpela škode – bi uvedel spremembe v Svetem pismu. Ne, nič vsebinskega, lepo vas prosim, saj sem vendar zapisal: če bi bil papež, in ne, če bi bil Bog, bi se pa malo poigral s kazalom in bi zaukazal, naj pri tiskanju Novo zavezo premaknejo na začetek, Staro zavezo pa za njo. A zakaj? Zato, ker se mi zdi, da velika večina tistih kristjanov, s katerimi tako ali drugače prihajam v stik, Sveto pismo bere (in dojema) kot roman. In ko se po napornem (in seveda dolgem) branju Stare zaveze končno prebijejo do Evangelijev, so že utrujeni in zato berejo površno, mnogim pa se celo zgodi, da zato ne dojamejo ne zapleta ne razpleta zgodbe. Zato se znova in znova vračajo nazaj, misleč, da so kaj zgrešili ali narobe prebrali, in tako mnogi ostanejo zataknjeni v Stari zavezi. Proti kateri nimam čisto nič, le da sem mnenja, da jo je treba brati pri »Luči, ki je prišla na svet.« (glej Jn 1,9) Da ne bo prehudega nesporazuma, naj za tista dva, tri bogoslovce podčrtam – nad sestrami sem žal že obupal –, da ne mislim dobesedno, temveč govorim o simboličnem, duhovnem zatiku in da se po svoji stari navadi, ki je ne le železna, ampak že kar zarjavela srajca, malo norčujem. Malo. Malo pa seveda mislim resno. Preprost primer: V prvem psalmu beremo, da je človek, ki se ne druži z grešniki, kot drevo, zasajeno ob vodnih strugah, in mu listje ne ovene in mu vse uspeva. Jasno! Najlaže je postaviti ograjo, plot ali zid in paziti, da ga grešni in neverni bližnjiki ne preplezajo, saj nas lahko že zgolj z dihanjem okužijo z miselnostjo tega sveta, ki mu ne in ne smemo pripadati. Najlaže je prejete talente zaviti v prtič in zakopati, kajti menjalnice in tržnice so – kako bi lahko bilo drugače - v rokah nevernih bližnjih. Naj skozi špranje v zidu ali čez plot gledajo našo travo, ki je seveda blagoslovljena in bolj zelena, njih pa naj se Bog usmili na sodni dan. Med tem pa se po Novi zavezi sprehaja Jezus, ki je psalmistovo logiko obrnil na glavo, saj se druži z grešniki, in v očeh tega sveta nikakor ni uspel, saj je »ovenel« in umrl na križu kot hudodelec, s katerimi se je družil in katere je prišel klicat. Pa ne le to! Če mi je všeč ali ne, Jezus se vedno znova ustavlja ob moji ograji, pred mojim plotom, pred mojim zidom in se ozira po bujno cvetočih vejah mojega drevesa, kjer sedim v svoji pravičniški krošnji in zviška gledam na druge, in mi govori: »Splezaj hitro dol! Tvoje drevo ne daje sadu!«

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Turistično-informacijski center Loške doline so iz Loža preselili v Stari trg. - Tekmovanje v poklicnih spretnostih je dobra promocija poklicev v gostinstvu in turizmu. To potrjuje primer Nine Horvat iz Beltincev. - Na Vrhniki med bralce pospremili novo številko Vrhniških razgledov in slikanico o moljčku Ivanu. - V Mariboru se odpira Vilinsko mesto, pravljični kraj, kjer se čas ustavi.

Ko je vzšel mesec je najbolj nesrečen krojač pod soncem končal svojo mojstrovino … Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Nadamo se da će pojava Vlade i Grafe u istom podkastu zaustaviti poplavu pitanja: "Gde su Vlada i Grafa?" Pored toga, bavili smo se svim neprijatnim situacijama u kojima se prethodne nedelje našao predsednik Vučić, od susreta sa Zozom na RTS, preko dobacivanja "nećete kopati" na konferenciji za štampu, do problema u stranci koje je otkrio Đuka u svojoj novoj kolumni u Politici. Pričali smo i o kružnom toku iz pakla (onom kod Ušća) i sukobima koje gradonačelnik Beograda Aleksandar Šapić gaji prema novinarima N1. I dok Stari most odlazi u prošlost, o budućnosti Srbije u EU izveštava Picolo, Picolino, Piculo... ovaj Tonino Picua i zašto toliko nervira srpske tabloide?

V oddajo smo povabili tudi mariborskega podjetnika Marka Verdeva. V knjigi z naslovom GOVORIM je v soavtorstvu s pisateljem Davorinom Lenkom popisal svoje razgibano življenje, ustvaril analizo svojega življenja in morda priročnik za druge. Kot direktor je uvedel inovativni slog vodenja in ima tudi poseben osebni slog, tri sinove in moža, pozna vzpone in padce, povezane s stigmami in tabuji - spolno usmerjenostjo, uporabo drog, okužbo z virusom HIV in duševno boleznijo.

Slovenski muzeji skrbijo za najrazličnejše oblike dediščine, med njimi je tudi tista nesnovna, ki jo imajo na skrbi v glavnem kustusi z etnološko ali s kulturnoantropološko izobrazbo. Manj pa je praks, ko se muzeji s svojo dejavnostjo odpravijo zunaj matične hiše. »Na teren,« kot se reče. Velenjskemu muzeju želje za delovanje zunaj matične hiše, ki je na čudovitem gradu nad samim mestom, ne manjka. Ena izmed muzejskih enot je tudi pred dobrima dvema desetletjema muzejski dejavnosti namenjena Grilova domačija. Nekdanja viničarija se je ohranila kot lep primer šaleškega samooskrbnega gospodarstva in po tem, ko jo je v upravljanje dobil Muzej Velenje, postala tudi oder za prikaz najrazličnejših starožitnosti, ki so nekoč živele v dolini. Marko Radmilovič je v Nedeljski reportaži obiskal svatbo na Grilovi domačiji.

Oktober je posvečen molitvi rožnega venca. Prastara molitev, sestavljena iz več kot 50 zdravamarij, očenašev in slave Očetu, se moli na vrvici, na kateri so nanizane, kot pravimo, rožnovenske jagode, in se konča ali začne s križem. Rožni venci so simbol nepretrgane molitve, a najpogosteje jih najdemo ob Marijinih svetiščih, saj z njimi najprej počastimo Mater Marijo, potem pa naredimo sprehod skozi življenje in poslanstvo našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Imamo štiri dele rožnega venca, a zadnjega – svetlega – je sestavil in prvi zmolil sveti papež, ki je bil goreč častilec Marije, Janez Pavel II. V mojih mislih je rožni venec močno povezan s spomini na mojo mamo in najnežnejša otroška leta. Ko je v večernih urah prenehalo delo na vasi in je zaspala živina po hlevih, so se družine, še posebno v oktobru, zbirale okoli mize v kuhinji in molile rožni venec. Molitev je začela mama in jo tudi vodila. Pogosto pa je bila tako utrujena od dela, da je naenkrat sredi ponavljajoče se molitve preprosto umolknila in za hip zadremala. In mi otroci smo se nasmihali in tudi sami umolknili, da je nastal tih, topel premor … Seveda pa se je mama hitro predramila in nadaljevala molitev, kot da se ne bi nič zgodilo! V življenju sem dobila in tudi sama podarila nešteto rožnih vencev. Nekateri so bili zelo dragoceni, drugi preprosti, leseni, plastični ali kamniti, a vsi so bili blagoslovljeni, da bi molitev prinašala in širila božji blagoslov vsem, za katere smo molili. Ko je mama že ostarela in ni mogla več hoditi v cerkev, ji je ostal rožni venec, ki ga je nosila s seboj. Ob redkih skupnih večerih se mi je zdelo, da vse njeno bitje, njena oseba, duša, duh in telo, vse bolj postajajo ena sama molitev, saj je zanjo zunanji, materialni svet postajal majhen in nepomemben. Vse bolj se je poglabljala v nevidni duhovni svet, ko je prihajala vse bliže nebeškemu Očetu. Rožni venec nosim vedno s seboj. Je kot mamin blagoslov. Pokrižala je moje čelo z razpokano roko in mi ga podelila z besedami: »Pojdi srečno od doma, a se rada vrni in na Boga ne pozabi!«

Janez Burger se v svojem filmu Opazovanje (nagrade za najboljšo glavno žensko vlogo, scenografijo in zvok na lanskem Festivalu slovenskega filma) sprašuje o prevzemanju odgovornosti za to, čemur smo na videz »samo« priče; britanski družbeni kritik Ken Loach v Starem hrastu poziva k sočutju in resnični solidarnosti do tistih, ki imajo v življenju manj sreče. V kinih se je zavrtel še psihološki triler Smrtonosni objem, v Slovenski kinoteki pa pripravljajo retrospektivo del ene od največjih cineastk v svetovnem merilu, sovjetske oziroma ukrajinske filmske umetnice Kire Muratove.

Stari hrast je novo delo vztrajno družbenokritičnega Britanca Kena Loacha. Film je bil prikazan v okviru Festivala migrantskega filma, zdaj nadaljuje svojo pot po kinematografih slovenske Art kino mreže. Besedilo o filmu, ki ponuja pretežno optimističen pogled na eno od perečih problematik sodobne Evrope, je pripravila Gaja Pöschl, bere Eva Longyka Marušič.

Rožančevo nagrado za esejistiko prejme Helena Koder za zbirko esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži in to je naša prva tema. Pogovarjali se bomo z Leo Ypi, albansko filozofinjo in profesorico politične teorije, katere roman Svobodna : odraščanje na koncu zgodovine je pred nedavnim izšel v prevodu pri Mladinski knjigi. Sledi nekaj o mednarodni konferenci Močnikovi koncepti, s katero so obeležili 80-letnico sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika. Odpravili se bomo v Narodno galerijo na razstavo Starih mojstrov iz zbirk zagrebškega Muzeja za umetnost in obrt, pa na 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium v Trbovlje. In tu je še 17. mednarodni bienalni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke 2024.

FC Stari Most iz Brisbanea je 14. septembra 2024. trijumfalno osvojio šampionat Premijer lige Queenslanda, a početkom oktobra (5. i 6. oktobar) će biti domaćin Sveaustralskog turnira, koji će okupiti najbolje timove sa bosanskohercegovačkim predznakom iz svih krajeva Australije, i tokom ta dva dana pružiti ono najbolje iz bogate bosanske kulture.

V današnjem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o mednarodni konferenci o vojni z naslovom: Vojna in gledališče – pogled v preteklost, ki te dni poteka v Ljubljani v organizaciji zavoda Maska. V sklopu konference so sinoči v Stari mestni elektrarni premierno uprizorili predstavo Šivi v režiji Damirja Avdića. V Cankarjevem domu pa so sinoči odprli razstavo desetih slovenskih umetnic in umetnikov z naslovom Odprti globus: umetnost milenijske generacije.

Razgovor sa braćom Kurtović, muzičarima koji su ostavili neizbrisiv trag na jugoslavenskoj rok sceni kroz grupu Drugi način (Lile su kiše, Carstvo samoće, Stari grad, Na mome dlanu...) ali i savremenoj bosanskoj muzičkoj sceni. Naime, oni su autori jedne od najljepših pjesama o Bosni - "Mojoj dragoj BiH", nastaloj početkom rata i koja se smatra neslužbenom bosanskom himnom. Govoreći o najsnažnijim stihovima poeme koju je napisao Fikret je pojasnio: "Naš osnovni koncept je Bosna, vjekovna, ne srednjovjekovna - već vjekovna, i zastupanje teorije da smo oduvijek ovdje... i to je kamen naš u srcu, to je naše srce - takva naša Bosna."

V četrtek se bo v Ljubljani začel 27. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi. Z mednarodnim projektom Skupne krajine bo najprej povabil v naravo ob Koseškem bajerju, preden se bodo zadnji teden avgusta zvrstili dogodki pretežno v Stari mestni elektrarni.

Potem ko so volivci v 27 članicah Evropske unije izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta, se evropsko politično kolesje vrti naprej, a od te točke pot k evropskemu političnemu vrhu usmerjajo drugi. Voditelji članic EU bi se po dobrih dveh tednih po volitvah radi dogovorili, kdo bo vodil najpomembnejše evropske institucije, rešitev kadrovske križanke so pred današnjim vrhom voditeljev ponudile tri politične skupine. Koliko ta kadrovska enačba ustreza volilnemu izidu, kakšno strateško usmeritev bo prihodnjih pet let ubirala EU, kakšno obrambno držo bo zavzela glede vojne na evropski meji? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in publicist; dr. Marko Hočevar, politolog, FDV; Igor Jurič, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja.

Ocenjujemo 4. premiero letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču opera in balet Ljubljana, kjer je bila na sporedu Mozartova opera Cosi fan tutte in zagrebško uprizoritev Puccinijeve La Boheme. Pod drobnogledom je tudi nedeljski 6. koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Urše Lah uzvočil spored sodobnejših uglasbitev duhovnih besedil. V nadaljevanju se odpravljamo v Maribor, kjer se je prejšnjo sredo v Kazinski dvorani SNG Maribor s 6. koncertom sezone sklenila letošnja edicija cikla Carpe artem, in v Celje – tam se je v četrtek s koncertom Pod Celjskim stropom v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje končal letošnji glasbeni abonma Sidrišča zavoda Hiše kulture Celje. Predstavili bomo še nekaj vtisov s predstave Ena pesem sodobne vizualne umetnice Miet Warlop in skupen projekt Akademije za glasbo, Programa Ars in ZKP RTV Slovenija z imenom Prepletanja. Gre za štiri nove glasbene albume zborov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v katerih se glasbena dediščina prepleta s sodobnostjo. Prav ob koncu bomo napovedali tudi prihajajoči 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se bo začel v nedeljo in bo trajal vse do konca junija.

Od milijardu i dvesta miliona evra beogradskog budžeta, 200 miliona ode na nameštene tendere i propale projekte. Subvencijama ćemo pomoći građanima da se priključe na daljinsko grejanje i pređu na čiste vidove grejanja, a zagađivače ćemo kažnjavati. Samo kvalitetan javni prevoz može da reši problem saobraćajnih gužvi u Beogradu. Potrebno je optimizovati linije, uvesti žute trake i izgraditi infrastrukturu za dvotočkaše. 47 posto građana koristi javni prevoz, 27 posto automobil, 24 posto pešači, oko 2 posto je motociklista, biciklista i vozača trotineta. Te parametre moramo menjati modernizacijom saobraćaja. 500 miliona evra grad planira da plati za period od 10 godina privatnicima za linije gradskog prevoza na potezima 100 i 700. Umesto guranja profita u tuđe ruke, grad bi morao da uloži u GSP i preuzme primat u gradskom prevozu. Kada bi svaki poslodavac u Beogradu uplaćivao po 1000 dinara mesečno direktno GSP-u, to bi pokrilo pola troškova javnog prevoza. Gradska vlast ne želi da reši problem kanalizacije i energetske efikasnosti, iako novca u budžetu ima. Umesto što je grad potrošio milion evra na reklamne bilborde vlasti, za taj novac su mogli da izgrade dečiji vrtić. Gost: Dobrica Veselinović, Kandidat za gradonačelnika Beograda, Koalicija "Biramo Beograd"

Predsjednik Fudbalskog kluba "Stari most" iz Brisbanea Amer Sadiković upoznao nas je sa trenutnom pozicijom kluba u Ligi Queenslanda, njihovim profesionalnim uspjesima u proteklom periodu, velikim planovima u ovoj fudbalskoj sezoni, te u cilju oživljavanja Sveaustralijskog turnira, uputio posebnu poruku svim klubovima sa bosanskohercegovačkim predznakom u Australiji. U ovoj godini najviše su ponosni na formiranje ženskog tima.

You notice a red circular rash on your skin where a tick had bitten you.   It must be Lyme disease - right?   Think again!    While the causative agent is not known, the STARI rash is being seen more and more.  So, is it STARI or Lyme?  Listen and find out. 

Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?Sogovornika: Tanja Starič, voditeljica Odmevov in sovoditeljica podkasta Umetnost možnega Jure Trampuš, novinar Mladine

Pet let ga žgejo in žagajo, a zdi se, kot da so začeli včeraj. Ob izidu novega albuma k Andreju prihajajo Alo!Stari. Punk? Tudi. Veselica? Vedno.YouTube: Alo!Stari - Vse bi dal [Jutranji koncert] Alo!Stari - Preživeli smo še eno noč [Jutranji koncert] Alo!Stari - Kaj naj zaj nareim [Jutranji koncert] Alo!Stari - Prie tako leto [Jutranji koncert] Alo!Stari - Spali bomo te ko bomo mrtvi [Jutranji koncert]

+Stari problemi u novoj godini: Monza i Imola upitne. Ponovo.+Mišljenja: Horner i Wolff - šef uvek treba da bude na stazi ili ne?Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Pavle Živković, Dejan Potkonjak i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak i Uvod00:08:30 Ostrimo glasne zice00:17:00 Williams u centru paznje00:35:00 FIA bez tehnickog direktora00:56:00 Jedna topla preporuka01:07:00 Na slovo T - trkanje01:11:00 Obnavljanje licenci01:20:00 Alfa Tauri se seli u Englesku01:35:00 Samo Ferari i Mercedes sa vise timova u novoj sezoni01:50:00 Znate li ko ce voziti za Audi? Srki zna :)02:02:00 Perez u Ferariju?02:15:00 Ulazemo 100M u F1 program02:26:45 Pitanja iz publike02:46:00 I dalje u fokusu02:55:30 F1 u 8K03:11:00 PATREON------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 8. januar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Na začetku novega leta se povsem naravno sprašujemo, kaj se bo zgodilo v naslednjih dvanajstih mesecih. Kot smo se na koncu preteklega leta spraševali, kaj se je zgodilo v preteklih dvanajstih … In čeprav je umetna inteligenca že zelo napredovala, se moramo za napovedovanje prihodnosti še vedno obrniti k piscem znanstvene fantastike in srednjeveškim prerokom. Predvsem Nostradamus je izjemno priljubljen, manj pa je znan prerok iz šestnajstega stoletja, ki se je ukvarjal z ozemlji in kulturo dežel, kjer danes živimo predvsem Slovenci.Njegove prerokbe so v obliki srednjeveških rokopisov odkrili šele nedavno, tako je bil do zdaj slovenski znanosti in javnosti manj znan; mogoče tudi zaradi tega, ker bi z objavo prerokb preveč Slovencev, ki se danes ukvarjajo z napovedovanjem prihodnosti, ostalo brez dela. Ker se je prerok podpisoval največkrat z "jaz", nekajkrat pa tudi z "on", sklepamo, da je imel pomočnike! Danes premierno objavljamo njegove zanimive napovedi za leto 2024 … Najprej ne pusti nobenega dvoma, da opisuje in prihodnost napoveduje za Slovenijo. Kje je dežela lepšaZ več talentiranega adrenalinaKot je spokojnost nazvana –Solzna dolina V osrednjem delu prerokbe se posveti družbenemu dogajanju, ki je bilo v srednjem veku imenovano in dojemano sicer drugače, danes pa ga na splošno poznamo kot "notranjo politiko". Mladi princ se muči, Podpora mu nezadržno padaPostal je anketarjev in mazačev največja naslada Stari kralj drži se postrani …ob tem pa drži se še znane dijetetriindvajset odstotkov reže,kot mesar reže kotlete! Poslal je na polje krvavozveste vazale.Prerivanje na desnicine poteka v resnici! Zgornje verze lahko tolmačimo kot to, da se bo padanje podpore premieru Golobu nadaljevalo tudi v letu 2024; ob tem lahko še razberemo, da se bo nadaljevalo tudi taktiziranje bivšega premiera Janše, ki se kot predsednik vlade poskuša vrniti z aktiviranjem poslanca Logarja. Neverjetno, kako je pisec prerokbe natančno predvidel dinamiko odnosov v slovenski politiki za pol stoletja naprej; če se bo prerokba uresničila, pa bomo videli ob letu osorej … Potem je prerok napovedal tudi nadaljevanje okoljske in podnebne krize in napovedal nova neurja, ki naj bi nas čakala tudi v letu 2024 … v prvi luži žabica,v drugi luži račkica,v tretji luži sem pa jaz in vsi se smejemo na glas … Zelo natančno je napovedal tudi aktivno vlogo slovenske vlade v morebitnih novih neurjih … po lužah cmok cmok in kar brez dežnika,ves moker Golob se ves dan potika … Na tem mestu opozorimo, da je mogoče prvi del prerokbe, zaradi arhaične transkripcije brati tudi kot … Po Lučah cmok cmok … V zadnjem spevu za leto 2024 pa se je Anonimus posvetil še prerokbi, ki se dotika finančnega ali pa mogoče celo bančnega sistema … Oziroma denarne situacije v Sloveniji leta 2024 na splošno. Zanimivo je, da je prerokbe poznal tudi naš največji pesnik, saj je naslednjo uporabil kot parafrazo v svojem najbolj znanem epu … Le malo vam denarja, bratje, hranim,varčevali sme dolgo brez podpore,kdor hoče sprazniti račune, mu ne branim; Najbolj zanimiva pa je napoved padca dobršnega dela slovenske elite, ki smo jo poznali kot tajkune … Tem se v letu 2024 ne piše dobro. Elektronske rulete in sveže bananeNe bodo več kot od boga poslane!Kdor zaspal bo na Dormeu,V sanjah spoznal bo svojo mejo.Zdravilišča in časopisi bodo radostno propadli …In tranzicija bo končana, objavili bodo stari znancis TV-ekrana Čeprav so prerokbe bolj kot ne zabavno branje z začetka leta, so mnogi srednjeveški mistiki in preroki še kako pravilno napovedali tok naše civilizacije. Zato se je treba na te prerokbe vsaj malo zanašati, če ne zaradi drugega, tudi zaradi tega, ker je v knjigi prerokb za leto 2024 omenjena tudi usoda naše skromne oddaje: Zdržali bodo le do poletja,Ko bodo denar za "grand finale"Olimpijske igre pobrale …

Sve preporuke možete naći u opisu epozide posle premijere

Pevec in tekstopisec zasedbe Alo!Stari, Tine Matjašič, govori o svoji mestni govorici, mariborščini. Pa to so neke te klasične fore, mi pa isto delamo za druge ... Najhuje pa je ta čuj. Vedno ga dajo na konec, kjer redko stoji. Zelo redko ga sploh uporabljajo, večkrat čuješ, pa še to na začetku stavka. Tine Matjašič o oponašanju mariborščine

Naši nogometaši so po septembrskih kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo s sinočnjo zmago v San Marinu prevzeli vodstvo v skupini. Pozornost slovenskih navijačev pa bo popoldne usmerjena v Varno v Bolgariji, kjer odbojkarje na evropskem prvenstvu čaka četrtfinalna tekma z Ukrajinci. Slovenci so petič zapored med najboljšo osmerico evropskih ekip in se lahko četrtič uvrstijo tudi v sklepne boje za kolajne. Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar si kot ena od treh gostiteljev današnjega srečanja Brdo-Brioni želi več pozornosti nameniti temam, ki držav Zahodnega Balkana ne delijo, ampak jih povezujejo. - Po smrtonosnem potresu v Maroku slovenske turistične agencije še razmišljajo, ali bodo izvedle napovedana jesenska potovanja v to državo. - V Združenih državah Amerike se bodo danes spomnili terorističnega napada 11-tega septembra 2001.

Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.

Kaj imajo skupnega astronomski porazi, enotna slovenska liga, B ekipe v drugi ligi, nedokončan pokal, salezijanci, Miss Jugoslavije Olga Đurić, nova igrišča, Dixie Dean, španska republika, Rapid pod žarometi in železničarski godbeni orkester Sloga? Vse to so teme najnovejšega Nogometnega antikvariata, v katerem smo tokrat Timi, Miha in Klino obdelali sezono 1931/32.

"Footage of Stari Most being destroyed was, for many years, instilled in my memory in a misconstrued way. A time capsule in which the recollection and the reality was distorted by nostalgia, restructuring and rearranging narratives to create psychological bridges to the past. It was only later that I found out that my own memory of this footage was misguided, initially believing it to have taken place in a different location entirely. "For this piece I recorded the original content onto cassettes transferring them between various tape players, making tape loops, and Incorporating vignettes of my own past recordings and artefacts of the medium itself to create a collage on the themes of fragmented memories." Stari Most, Mostar reimagined by Daniel Nulty.

April je mesec kada se regularne sezone završavaju širom Evrope. Samim time, ispratili smo i završnicu ABA lige i Evrolige, i ovo su neki rezultati i zaključci koje imamo... Počnimo, kako je sada već i uobičajeno, od Partizana. Tresle su se ruke crno-belima malo protiv Panatinaikosa, pitanje je bilo hoće li biti Real ili Barselona, ali ponovo se kad je najpotrebnije pojavio Džejms Naneli i preciznim šutem za tri rešio stvari u korist svoje ekipe. Epilog – četvrtfinalna serija Partizana i Reala iz Madrida, koja je na programu sledeće nedelje, a ulog je odlazak u Kaunas na F4! Malo li je, što se kaže... Crvena Zvezda je svoj deo posla časno odradila, pa njeni simpatizeri ovosezonsku Evroligu arhiviraju sa koliko-toliko lepim uspomenama. Da, svakako je moglo bolje – da su pobedili one utakmice protiv Panate, Bajerna i Albe, sad bi se gledali aranžmani za Monako ili Tel Aviv. Ali, tada nije bilo prisebnosti, pa će i ovih 50% poslužiti kao utešna nagrada. Pritom, da istaknemo da Zvezda još ima „dopunske nastave“ u ABA ligi, kao uostalom i Partizan, ali crveno-beli ove nedelje imaju dupli program. Velika borba vodila se i za opstanak, gde je MZT zamalo napravio čudo sa tri uzastopne pobede u tri poslednja kola. Ipak, Borac je sprečio iznenađenje priredivši jedno svoje – pobeda u Podgorici „odložila“ je odluku o ispadanju i zakazala dvomeč sa Heliosom, a ovaj trijumf Čačana u crnogorskoj prestonici „povukao“ je i smenu trenera u redovima crnogorskog šampiona. Umesto Vlade Jovanovića, novi-stari trener „plavih“ je Petar Mijović, koji već ima staža sa ovom ekipom. A kad smo već kod ABA 2, da spomenemo i da je to takmičenje osvojila Krka, pa će se dogodine opet igrati elitna jadranska košarka u mitskoj hali Leon Štukelj! Stari as Rok Stipčević bio je još jednom na visini zadatka, i slovenačka kolonija se tako proširila za još jednog člana. Da li i jedinog, saznajemo uskoro. To vam je to što se podkasta tiče za ovu nedelju, pa se vidimo opet u utorak sa NBA temama! Uživajte!

"The Old Bridge is one of the most visited places in Mostar, and it can be busy during the day and even more in the summer season, so the sounds that could be heard at the Old Bridge might be diverse and lively. "At the Stari Most, depending on the level of activity around the bridge one might hear a variety of sounds such as the river flowing below, the sound of people swimming and jumping from the bridge, the sound of boats and rafts moving along the river, and vendors selling refreshments and souvenirs." Recorded by Rafael Diogo as part of the Cities and Memory Mostar city sound guide. For more city sound guides, visit https://citiesandmemory.com/city-sound-guides/

Ep 200Halkbank podržava ApplePayBeware of Modified Zoom App that Delivers Banking Malware IcedID MalwareiPhones and iPads Now Require a Passcode on Every Backup/SyncApple celebrates a groundbreaking year in entertainmentApple Updates the MacBook Pro and Mac mini with New Chipsets and Other FeaturesM2 Pro Mac Mini Specs: Up to 32GB of RAM, Up to Three External Displays, 240Hz Support, and MoreNew MacBook Pro Models Feature HDMI 2.1 Port Instead of HDMI 2.0Maxed Out High-End 16-Inch MacBook Pro Now Costs $6,499David ImeI: Just tried pricing out our $52,199 Mac Pro's at the office for trade in, which you can still buy from Apple, $52,199.Apple introduces the new HomePod with breakthrough sound and intelligenceThe Eclectic Light Company — Which disk image format?Apple A/UX: The First UNIX Mac OS!The Lisa: Apple's Most Influential Failure - CHMTwitterrific: End of an Era • The BreakroomIn Memory Of TweetbotZahvalniceSnimano 21.1.2023.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu.40 x 40 cmulje /oil on canvas2023.U privatnom vlasništvu /private collection

Izbornički Opsajd. Priča o odlasku Ivayla Peteva bila je javna tajna u posljednja dva mjeseca, iako je prije samo tri u Nogometnom savezu predstavljan kao heroj. Šta se u međuvremenu desilo? Priča je opet mali milion, ali oni koji su odgovorni da ispričaju barem neku suvislu ni ovaj put nisu. Zamijenili su je frazom o novoj energiji, koju su našli u 65-godišnjem Faruku Hadžibegiću. Njemu će ovo biti drugi mandat na klupi reprezentacije, koju je vodio 1999. godine, i kako kaže, prilika da odvede svoju zemlju na veliko takmičenje. No, koliko je to realno u ovom trenutku i koliko je zaista važno šta on želi i šta on može u uslovima koji mu mogu ponuditi u Savezu? Selektorski Opsajd. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

CAPTION SOCIAL Srećna nova godina i božićni praznici! E tako, sad kad smo pregurali taj obavezni deo, dobrodošli u prvu ovogodišnju ABA Šestu Ličnu! Na tanjiru, osim ruske salate i kiflica, standardni meni – večiti i njihove (ne)zgode, te ostatak regiona koji pokušava da se priključi... Crvena Zvezda nikako da se kompletira, ili makar da se kompletira u onom stanju koji bi oni hteli. Luka Vildosa odsustvovaće mesec dana nakon doživljene povrede u meču protiv Barselone, pridruživši se tako Nikoli Ivanoviću i Hasanu Martinu u klupskom dispanzeru. Sa druge strane, očekuje se da Faku Kampaco ubrzo „prebrodi“ papirološku bravuru koja je bila neophodna da bi zaigrao za crveno-bele u Evroligi, a šupka se ponešto i o novom centru, ali o tome malo preciznije u samoj emisiji! Zvezda, inače, rezultatski gura odlično – poraz brotiv Barse je boleo, ali oporavak je stigao u vidu rutinske pobede u Splitu. Što se Partizana tiče, i tamo stvari napreduju stabilno. Crno-beli su nakon crne serije isplivali na površinu i vezali tri pobede u Evroligi – u ABA, takođe, sve ide svojim prirodnim tokom. Zadar je rutiniran u Areni, a i iz ovog tabora se sve jače čuje neki žubor tračeva o novom pojačanju...koje možda već i bude u dresu dok vi ovo slušate? U smiraj 2022. proradio je i Janis Papapetru, koji pruža sve bolje partije. A šta reći o Danteu Egzamu, koji možda igra i sezonu karijere? Nisu male reči za nekoga ko je bio visok draft pik. Ostali? Budućnost je za praznike malo renovirala sastav – otišli su Eron Vajt i Fil But (kome je dva dana pred odlazak, u bizarnom obrtu, zvanični nalog kluba čestitao rođendan), obojica u Tursku, a stigli su Džej Džej O'Brajen i Erik Grin, nekada vrlo atraktivno ime evropske košarke na najvišem nivou. Zanimljiv transfer viđen je i u Laktašima, koji su umesto deda Mraza dočekali Gagija Milosavljevića. U ligu se vratio i Đorđe Gagić, koji je pojačao Borac iz Čačka. Pali su i neki rekordi...ma, bilo je stvari. A o stvarima, mi – dabome – pričamo! Pa se lepo uvalite i poslušajte šta još imamo da kažemo o regionalnim zbivanjima, jer desilo se ponešto u ovih par nedelja dok je Edo bio u Denveru. Uživajte, pa se vidimo u četvrtak za NBA apdejt! I još jednom – srećni praznici!

Grad Beograd nije kupio trolejbuse od 2010. godine, 2021. godine je propao tender za trolejbuse, a pitanje je da li će biti nabavke trolejbusa 2023. godine. Vraćanje stare trase trolejbusa 28 je dokaz da se upornost i aktivizam isplati. Imali smo dve primedbe na prvu liniju metroa; prva je bila da prva linija metroa treba proći umesto kroz Beograd na vodi - kroz glavnu železničku stanicu Prokop i Klinički centar Srbije što je odbačeno, dok je druga primedba prihvaćena, te će metro ići od Banovog brda ka Ceraku, Vidikovcu, Petlovom brdu i Orlovači. Imamo primedbe i što na drugoj liniji metroa metro ne prolazi kroz Vukov spomenik niti trg Republike već ide tunelom ispod Save umesto preko novog metro mosta koji je planiran 80 metara uzvodno od starog tramvajskog mosta. Stari tramvajski most ne treba rušiti jer povećava automobilizaciju, umesto da se ulaže u gradski prevoz. Saobraćajni inženjer Dušan Milanović i bivši zamenik direktora Urbanističkog zavoda je još pre 10 godina analizirao varijante za most pored starog tramvajskog. Pričao je i da je ukazivao Siniši Malom kada je donošen plan posebne namene za Beograd na vodi da je potreban novi most 80 metara uzvodno od postojećeg, ali ga nije slušao. Ovaj most je planirano da bude zamenjen još 1968. godine, ali je odlučeno da sačeka izgradnju metroa koja nikako da se desi, pa ni ovaj most nije zamenjen. Gost: Miloš Vučković, Udruženje građana “Po meri metro”

Nova epizoda podkasta Snaga uma je pred vama! Gost Miljane Nešković ovog ponedeljka je Vladimir Pajić, umetnik, konzervator, restaurator i odbornik Skupštine Beograda ispred Pokreta slobodnik građana. Kako je Pajić nedavno oslikao mural Milutinu Zariću na jednom od stubova Starog savskog mosta, a svojevremeno i pokrenuo inicijativu MOSTAJE, kao odgovor na najave o rušenju tramvajskog mosta u centru Beograda, tema današnje epizode je gubitak niti sa sopstvenom kulturom, kao i odnos takozvanih "nacionalnih interesa" sa našom strahovito bogatom, ali i krhkom kulturnom baštinom. Simbolično, "gost" ove epizode je i sam Stari savski most, jer je Pajić u studio doneo maketu mosta koju je pre nekoliko godina izradio, kada je prvi put opstanak mosta doveden u pitanje.

Stari tramvajski most je važan deo identiteta Beograda. On podseća na hrabrost pojedinca, ali i čitavog naroda za vreme II svetskog rata, zato bi trebalo da ponese ime učitelja Miladina Zarića koji je presecanjem minirane žice onemogućio njegovo rušenje od strane Nemaca. Investitorski urbanizam duboko zadire u vladavinu demokratije i prava. Zato bi građani morali da vrše aktivniji pritisak na vlasti i da se organizuju u odbrani kulturno-istorijskog nasleđa, jer grad pripada njima. Kada se vrši intervencija u javnom prostoru, građani moraju da budu pitani. To kod nas, nažalost, nije slučaj. Mi se prema kulturnoj baštini odnosimo kao da je Alajbegova slama. Nisu sva rešenja koja postoje u drugim gradovima recept koji bi trebalo primeniti i kod nas. Dokaz za to je plan izgradnje gondole na Kalemegdanu. Za tako nešto nema realnog opravdanja. Spojevi starog i novog su osetljiva tema, zbog toga treba voditi računa da se ne unište estetski sadržaji i kulturna dobra. Na koji način čuvamo kulturno nasleđe? Kako smo dozvolili da rušimo ono što su drugi stvarali? Gost: Srđan Milošević, istoričar i pravnik, Predsednik Centra za istorijske studije i dijalog