Sedmi dan

Irenej Lyonski je eden od najbolj znamenitih piscev zgodnjega obdobja krščanstva. Znan je po svojih spisih, v katerih je branil krščanstvo pred poganstvom in različnimi herezijami. V oddaji ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem.

Raziskali bomo pomen in globino binkoštne nedelje, enega od najpomembnejših krščanskih praznikov. Pogovarjali pa se bomo tudi o tem, kako ga mladi danes dojemajo, kaj ga za njih pomeni in kako ga lahko, tudi skozi katehezo predstavimo širšemu občestvu. Gost tokratne oddaje bo profesor na TEOF dr. Andrej Šegula.

Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?

700 let bo minilo od prve pisne omembe Juda iz Ljubljane, datirane 6. junija 1325. O dolgi, a pogosto prezrti zgodovini judovske navzočnosti v Ljubljani in širše na Slovenskem bo spregovoril naš gost Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Skupaj bomo osvetlili, kako so Judje živeli, kje so delovali, kako so vplivali na družbeni, kulturni, gospodarski in verski razvoj mest ter zakaj se zdi, da so izvzeti iz kolektivnega spomina. Slika: Boris Hajdinjak v svoji pisarni v srednjeveški mariborski sinagogi. V ozadju je kopija naslovnice Sarajevske Hagade (Aragonija/Barcelona, ok. 1350, Zemaljski muzej, Sarajevo)

Znani katoliški duhovnik in eksorcist, 5. maja 2017 umrli, Marijan Arhar je kot bogoslovec pisal posebni, duhovni dnevnik. Kot knjigo z naslovom »Duhodnevnik« ga je uredila psihologinja iz Skupnosti Emanuel Helena Reberc.

Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se porajajo številna vprašanja. Je sicer dokaj znan znotraj Katoliške cerkve, a marsikdo se sprašuje, kakšen bo njegov pontifikat. V kolikšni meri bo sledil papežu Frančišku? V oddaji, pripravila sta jo Jasmina Bauman in Tomaž Gerden, smo za prve vtise ob njegovi izvolitvi vprašali mariborskega nadškofa in metropolita mag. Alojza Cvikla, celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža in župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru, Malečnik in predstojnika Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti dr. Sebastijana Valentana.

V aprilu je bila obletnica smrti Dietricha Bonhoefferja, nemškega teologa in pastorja. Rodil se je v ugledni meščanski družini, starši so pripadali luteranski Cerkvi. Kdo je bil ta mož, ki ga je hoja za Kristusom, kakor jo je sam razumel, pripeljala na vislice zaradi zarote proti Hitlerju? Naš gost je bil pater Jože Pucelj.

Smrt papeža Frančiška zelo odmeva po vsem svetu. Zbrali smo nekaj mnenj o tem pomembnem papežu.

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Verniki so povabljeni, naj živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Čas od cvetne do bele nedelje je v Katoliški cerkvi poln simbolike. »Ohranjamo navade, pozabljamo pa na vsebino«, med drugim pove naš gost in v jubilejnem letu opozori tudi na osamljenost med ljudmi.

Posvetili se bomo simboliki cvetne nedelje in spoznali sirsko krščanstvo kot eno izmed izvornih vej te religije. Korenine segajo v drugo stoletje, ko so judovske skupnosti zgornje Mezopotamije sprejele Kristusovo oznanilo. Za zgodnjesirsko književnost, bistveno zaznamovano s semitsko miselnostjo, je značilna poetičnost v izrazu, simbolizem v načinu mišljenja in bližina bibličnemu imaginariju. Pesnik Kirilona spada med najboljše avtorje omenjene tradicije. Deloval je v četrtem stoletju, njegove pesnitve pa sedaj lahko prebiramo tudi v slovenščini. V Oddaji Sedmi dan gostimo avtorja prevodov frančiškana Jana Dominika Bogataja.

Spoznavali bomo bogastvo slovenske baročne književnosti in se poglobili v eno pomembnejših odkritij novejše literarne zgodovine – Poljanski rokopis. S preučevanjem tega dela se ukvarja gost oddaje dr. Matija Ogrin, strokovnjak na področju književnosti. Poljanski rokopis, je veliko pripovedno delo, bogata kulturna dediščina, ki zajema religiozne in moralne tematike, ki so zaznamovale baročno obdobje.

Ponavljamo pogovor Marka Rozmana z literarno zgodovinarko ddr. Ireno Avsenik Nabergoj o obravnavanju skušnjav in različnih preizkušenj v antični in sodobni književnosti.

Na tretjo postno nedeljo se nadaljuje priprava na veliki praznik Velike noči. Mnogi verni kristjani prav v tem obdobju iščejo načine, kako poglobiti in okrepiti odnos z Bogom. Romanja so tradicionalno pomemben del te poti, saj ponujajo priložnost za molitev in premišljevanje. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili kapucina Jurija Slamnika, ki je nedavno doživel romanje v Rim. Podelil nam bo izkušnje, občutke in misli o tem, kako lahko romanja obogatijo duhovno pot, prav v postu.

Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.

Kakšen je razvoj katoliških medijev, njihove vloge in vpliva v družbi z ozirom na 15-letnico Slovenskega časa – mesečnika, ki ga izdaja tednik Družina? Naš gost bo novinar in nekdanji urednik Slovenskega časa Bogomir Štefanič, ki pravi da je mesečnik presegel jedro katoliških mislecev in stkal vezi s številnimi ljudmi dobre volje. O dialoški širini, povezovanju medverske sredine in tudi o postnem času, ki prinaša odrekanje in sadove notranjega preporoda. Oddajo pripravlja novinar, urednik in voditelj Nejc Krevs.

Teolog, katoliški duhovnik Matevž Mehle bo delil svoja spoznanja in razumevanje postnega obdobja. Skupaj bomo raziskali tradicionalne in sodobne poglede na to posebno obdobje, ter njihov vpliv na življenje in duhovno rast. Spregovorili bomo tudi o običajih v današnjem hitrem tempu življenja in kako se mladi soočajo s tem.

Spoštovane poslušalke in poslušalci, ste že slišali za besedo Ecclesia? Pomeni Cerkev, skupnost ljudi, ki si v majhni skupini podelijo božjo besedo in drug za drugega molijo, skupino vodi laik ali posvečena oseba. Taka srečanja so lahko organizirana tudi na domu s sosedi ali prijatelji. Koliko takih skupin v Sloveniji dejansko že deluje in ali je Ecclesia znak nove evangelizacije? Vabljeni k poslušanju.

Janez Krmelj je na Madagaskarju zgradil misijon Ampitafa, ki obsega 100 kvadratnih kilometrov veliko območje. Pred leti je pomagal graditi cesto in ko se je pokvaril buldožer, je opazil, da so se ustavili na območju, na katerem bi lahko nastalo nekaj dobrega. Ob pomoči donatorjev je nastal pravi medicinsko-šolski center sredi ničesar. V njem so vrtec, osnovna šola, srednja šola, bolnišnica, porodnišnica in zobozdravstveni dispanzer. V načrtu ima tudi zatočišče za izkoriščana dekleta, ki bi jim omogočil brezplačno formalno izobrazbo. S Krmeljem smo se pogovarjali ob njegovem obisku Slovenije, med katerim zbira sredstva. Na rednem obisku je tudi zaradi zdravljenja, saj je v 70. letu starosti. K pogovoru ga je povabil Aleksander Čobec (Foto: Misijonsko središče Slovenije).

Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.

Odkrivali bomo pomen praznika-Gospodovega darovanja- svečnice. Naša gostja bo dr. Cecilija Oblonšek in nam bo osvetlila simboliko in tradicije, povezane s tem posebnim dnem. Skupaj bomo spoznavali skrivnost in sporočilo tega praznika, ki ga obhajamo prav 40 dni po božiču.

Papež Frančišek je leto 2025 razglasil za sveto. Naš gost bo dr. Samo Skralovnik, s katerim bomo spregovorili, kje vse v Svetem pismu najdemo povezave s svetim letom. Raziskali bomo, kako se vsebina svetega leta prepleta z našimi sodobnimi vrednotami in izzivi. Poudarili pa bomo tudi tiste ključne povezave svetopisemskih naukov, ki so aktualni in uporabni tudi v današnjem svetu.

V tokratni oddaji Sedmi dan smo se posvetili prihajajoči 80. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz. V nacistično taborišče na Poljskem je Rdeča armada vstopila 27. januarja 1945, s čimer se je končalo trpljenje preživelih taboriščnikov. Kako je duhovna plat vplivala na zmago življenja nad smrtjo v enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva? Je, figurativno rečeno, Bog v Auschwitzu umrl, ali pa se je iz vere prebudilo upanje, ki nas še danes spodbuja k kulturi spominjanja? To je nenazadnje ena največjih civilizacijskih pridobitev, ki so jih po tragedijah druge svetovne vojne prinesli judovsko-krščanski temelji.

Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov s preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.

Upanje je v srcu vsakega. Krščanstvo je vera upanja po odrešenju in večnosti. Leto 2025 je v Katoliški cerkvi sveto leto, posvečeno prav temu upanju. O upanju v krščanstvu bo govoril profesor na Teološki fakulteti dr. Matjaž Celarc.

Kakšna je pr(a)va božična zgodba? To je vprašanje, ki si ga zastavlja brat frančiškan, teolog in socialni pedagog Andraž Arko. V oddaji Sedmi dan bomo prevrednotili pomen praznovanja Kristusovega rojstva v luči vse večjega komercialnega izkrivljanja praznika in duhovne praznine, ki se pogosto skriva za božično potrošnjo in vse hitrejšim načinom življenja, zaradi katerega izgubljamo tla pod nogami. Z Andražem Arkom, avtorjem knjige o Božjem Sinu in njegovem rojstvu, se bo pogovarjal novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs.

Velik požar ni uničil slovite pariške stolnice Notre-Dame, ampak jo je prenovil, saj se zdi, da se dviguje kot ptič feniks iz pepela. Zahtevno obnovo so dokončali po načrtih in zbrali celo več denarja, kot so ga porabili. Obiskovalci bodo katedralo lahko občudovali v povsem novi, očiščeni podobi, kot pred 200 leti, nekaj predmetov pa je povsem novih ali pa so postavljeni na drugo mesto. Kakšna bo nova pot skozi to slovito stolnico, v pogovoru s prof. dr. Edvardom Kovačem, poznavalcem francoske kulture, ki je več let živel v Parizu in v Franciji tudi predaval (foto: EPA).

V adventnemu času, obdobju pričakovanja in priprave na božič, je še posebej pomembno sočutje in pomoč tistim, ki so v različnih stiskah. Z nami bo bolniški duhovnik Anže Cunk, ki bo z nami delil svoje misli glede pomena adventa. Zaupal pa nam bo tudi, kako ga obeležujejo bolni in onemogli, ter kako se jih dotakne ta prav poseben del cerkvenega leta.

17. novembra je minilo sto let od rojstva znamenitega slovenskega literarnega zgodovinarja, teologa in leksikografa ddr. Jožeta Rajhmana, ki je raziskoval predvsem jezikovno, literarnozgodovinsko in teološko izročilo slovenskih protestantov 16. stoletja. O njem so nedavno v Ljubljani in Mariboru pripravili poseben znanstveni simpozij. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, o izjemnem Rajhmanovem raziskovalnemu opusu razmišlja literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka dr. Fanika Vrečko.

Kakšni so vzroki za razrast različnih oblik verske nestrpnosti, in zakaj so verniki lahka tarča različnih oblik verbalnega ali celo fizičnega nasilja. Še preden je rimski imperij za uradno religijo cesarstva imenoval krščanstvo, so bili kristjani vseskozi preganjani. Kako to, da je kristjanofobija preživela vsa ta stoletja, in kako se s porastom islamofobije in antisemitizma soočajo Abrahamovi otroci. Naš gost je zgodovinar in poznavalec religij dr. Renato Podbersič.

Papež Frančišek s svojo novo okrožnico Dilexit nos – Ljubil nas je odgovarja tako na izzive sveta kot tudi Cerkve. Odgovor na brezsrčnost vidi v Jezusovem srcu kot središču vseh src in v medsebojnem srečanju src ljudi. Sociolog religije Igor Bahovec pravi, da papež govori o kulturi srečanja in ne o strpnosti, ki pogosto pomeni, da mi za drugega ni mar. Strpnost namreč pogosto vodi v apatičnost, ki je eden izmed največjih izzivov našega časa.

Z gostom Štefanom Skledarjem se bomo pogovarjali o pomembnosti dela dr. Andreja Gosarja in o njegovem vplivu na sodobno slovensko družbo. Gre tudi za dediščino in aktualnost idej socialne pravičnosti, ki jih je Gosar vpeljal v našo državo.

Ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebule sta SAZU in Slovenska matica priredili znanstveni simpozij. V oddaji bo frančiškan prof. dr. Edvard Kovač spregovoril o duhovnih razsežnostih Rebulove umetniške ustvarjalnosti, o krščanstvu in katolištvu, ki ga je izpričeval ta pomembni slovenski pisatelj.

Ruski pravoslavni metropolit Hilarijon Alfejev je napisal študijo o znamenitem piscu t. i. Orientalske krščanske cerkve Izaku Sirskem. Škof, puščavnik in tudi mistik Izak Sirski je živel v sedmem stoletju na območju današnjega Iraka. Pisal je poglobljene spise o Božji ljubezni, ki še zdaj odmevajo v krščanstvu. Knjigo tega pomembnega krščanskega teologa bo predstavil prevajalec Alfejeve knjige, predavatelj na TEOF dr. Simon Malmenvall.

V Katoliški cerkvi tretjo oktobrsko nedeljo tradicionalno obhajajo kot svetovni misijonski dan in Misijonsko nedeljo. Letošnje geslo se glasi: »Pojdite in povabite vse na gostijo«. Oktober pa ni le mesec svetovnega misijona, ampak tudi mesec rožnega venca. O misijonih in redu uršulink ter veri smo se pogovarjali z gostjo, sestro uršulinko Andrejo Godnič.

Sveta Terezija Avilska je cerkvena učiteljica in ena od najbolj znanih svetnic Katoliške cerkve. Skromna španska redovnica je že v svojem času veljala za mistikinjo in duhovno učiteljico. Ob njenem bližnjem godu ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja s profesorjem na St. Mary University v Londonu dr. Petrom Tylerjem o tej izjemni svetnici.

V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.

Kakšne so vzporednice med športom in religijo, zakaj skupnost športnikov v ligaških tekmovanjih spominja na organiziranost verskih skupnosti in kaj sploh pomeni odnos do Presežnega prek športa? Razsežnosti športnega duha v kontekstu religioznega izkustva bo z gostom dr. Andrejem Šegulo, profesorjem na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo TEOF odstiral novinar in voditelj Nejc Krevs.

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je sočutje čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga. Ta definicija pa je nekoliko drugačna od tega, kako sočutje razumejo v lamaizmu oz. tibetanskem budizmu, kjer obsega tudi druge pomembne vidike budizma – na primer razumevanje praznine, soodvisnosti in tudi prepričanje, da smo v svojem bistvu vsi ljudje enaki in dobri. Več smo izvedeli v pogovoru z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in učiteljev, ki živi v samostanu Šerab Ling v Indiji, avgusta pa je za nekaj dni obiskal Slovenijo.

Prav na letošnji nedeljski dan 8. septembra obhajamo rojstvo Device Marije. Govorili bomo o veličini tega praznika in njegovem pomenu, ter kaj nam o njem daje slovensko ljudsko izročilo na področju literarne umetnosti. Pozornost bomo namenili tudi latinskemu epu o Marijinem življenju, ki ga je prepesnil Filip Žički, menih in nabožni pesnik, ki je v začetku 14. stoletja bival v Žički kartuziji. V njem govori o Marijinem rojstvu in njeni mladosti. Z nami bo znanstvena svetnica: izr. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, ki predava na Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

"Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi," je ob uvedbi Svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo v posebnem pismu zapisal papež Frančišek. Ta dan na 1. september praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev. Prispevek k premagovanju ekološke krize želijo še posebej dati tudi v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti, ki ga vodi naša gostja, redovnica iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice, sestra Jožica Merlak.

Ponavljamo razmišljanja biblicista, akademika dr. Jožeta Krašovca o Mojzesu. Kdo je bil ta človek, ki je svoje ljudstvo izpeljal iz Egipta in ga povedel v obljubljeno deželo?