Podcasts about paulom

Piše Anja Radaljac, bere Eva Longyka Marušič. Love me tender je kratko prozno delo, ki subvertira pogosto situacijo, v kateri se znajdejo partnerji, ki se ločujejo in v svojih stiskah izrabljajo otroka. V tem primeru je ženska, prvoosebna avtofikcijska pripovedovalka, pisateljica in lezbijka, tista, ki se znajde v položaju, ko ji bivši partner onemogoča stike z otrokom; obtožena je pedofilije, incesta in neprištevnosti. Partner, s katerim je preživela dvajset let, jo začne psihološko zlorabljati in manipulirati tako z njo, kot s sinom v hipu, ko se zave, da njena odločitev, da se z njim razide in zaživi življenje kot samska ženska, ki se dobiva druge ženske, ni samo prehodna »muha«, temveč zavestna in trajna odločitev za drugačen življenjski slog, ki njega ne zajema več – pripovedovalka pusti tudi odvetniško službo in se odloči živeti kot pisateljica. Pripovedovalka v je oseba, ki v veliki meri performira moški družbeni spol. V štiridesetih letih zapusti družino, nadaljnjih razmerij ne plete po odnosnosti, temveč zgolj na podlagi seksualnosti, v njih je pogosto neempatična, čustveno distancirana, hladna. Do čustvenih svetov drugih ljudi – partnerk, cimra, bivšega moža ali sina – ima zelo omejen dostop; zdi se, da si njihove notranjosti težko predstavlja in je v resnici niti ne zanimajo. S sinom Paulom išče predvsem trenutke lagodnosti, sproščenosti in zabave. Sama poudarja, da si v obdobju, ko je pisala svojo prvo knjigo, zanj ni vzela časa, da se mu ni zares posvečala in da je znala biti odsotna. Ključno za tekst je, da njen nekdanji partner ne problematizira ničesar od tega, kot pogosto ni problematizirano podobno vedenje in čustvovanje moških, za katere so opisani vedenjski vzorci statistično pogostejši. Vprašanje, ki se postavlja, je, zakaj ne. Bržkone ima s tem kaj opraviti naturalizacija političnih in medosebnih odvodov moškega družbenega spola; ti vzorci niso zaznani kot problematični – kar je zaznano kot problematično, odraža druge vidike problematičnih družbenih vzorcev. Bivši partner namreč pripovedovalko obtožuje incesta, pedofilije, isto pa očita še njenim prijateljem – dovolj je že fotografija, na kateri njun sin sedi na isti klopi kot njen gejevski kolega. Prav tako je tarča njegovega napada njena izbira ženskih spolnih partneric; bivši partner iz tega nemudoma ustvari moralno paniko, češ da ni primerno, da bi njun sin vedel, da se njegova mama sestaja z ženskami. Podobno napade tudi njeno odločitev za zamenjavo kariere, četudi je to manj v fokusu; tu padejo predvsem obtožbe o neurejenosti življenjske situacije, nestabilnosti ipd. Tisto, kar bi bilo dejansko mogoče postaviti pod vprašaj – in se v tekoči, sočni, izčiščeni pripovedi Love me tender lepo odraža – ni zares postavljeno pod vprašaj, ker je normalizirano. Aludirano je tudi, da je lahko to pri moških občasno razlog, da ženske partnerice po razhodu na sodišču nekdanjega partnerja prikažejo v luči, ki je slabša od objektivne; objektivna luč je preprosto premalo, da bi v obstoječem družbeno-političnem okolju kakorkoli postavljala pod vprašaj primernost osebe za starševstvo. Po drugi strani je pod vprašaj postavljeno tisto, kar nikakor ne bi smelo biti postavljeno pod vprašaj – odločitev za homoerotična razmerja, odločitev, da ženska ne bo več živela v skladu z družbenimi pričakovanji, menjava stabilne, ugledne službe – ki pa je, kot je na nekem mestu v knjigi povsem neposredno opisano, terjala, da je pripovedovalka branila morilce, pedofile in posiljevalce – za svobodnjaštvo, za umetniški poklic. Proza Love Me Tender v orisani konstelaciji pod vprašaj seveda postavlja samo funkcijo in družbeno-politično vlogo matere in materinske ljubezni. Pripovedovalka pri tem dolgo sicer žaluje za izgubo sina, a ko mora na tehtnico postaviti sebe ali njega, izbere sebe, izbere suverenost in možnost samoodločanja. Zdi se, da je to morda najbolj radikalna poteza v knjigi; pričakovanje, da bo ženska vedno izbrala nekoga drugega, ne sebe, ali vsaj ne samó sebe, je najbolj jasno zavrnjeno in tukaj je knjiga najmočnejša, saj je ravno v tem likinjina največja moč. Paradoksalno je to največ, kar bi v bistvu lahko ponudila tudi svojemu sinu – enostavno ne želi sprejeti pogojev, ki bi bili do nje destruktivni, ne želi izbrisati sebe, da bi lahko obstajala v življenju bližnjega – četudi je ta bližnji njen sin. Odloči se, da bo vztrajala v tem, kar čuti, da je, tudi če to stanje prinaša s seboj čustveno bolečino.

Blížiaca sa sezóna 2024/25, bude mať určite prívlastok „Sezóna veľkých návratov“. Mnohí legionári sa vracajú domov a budú obrovským prínosom pre najvyššiu slovenskú súťaž. Jedným z nich je aj Teo Paul, ktorý bol dlhé roky reprezentačnou brankárskou dvojkou legendárneho Richarda Štochla. Už v mladom veku dokazoval nielen výnimočný talent, ale najmä pevné nervy. Opora Košíc a viacerých maďarských i francúzskych klubov, či slovenskej reprezentácie, sa vracia domov po šestnástich rokoch vo veľkom štýle a bude nielen brankárskou oporou rodných Košíc, kde nahradí skvelého Michala Shejbala, ale stal sa aj trénerom brankárok víťaziek československej MOL ligy – Iuventy Michalovce. Teo v najnovšom podcaste SZH prezradil, ako vyzeralo balenie a cesta späť na Slovensko s Norbertom Müllerom, psom a korytnačkami a že rozhodnutie pre návrat vzniklo najprv zo žartu, ako mu odchod do kvalitnej maďarskej súťaže v mladom veku otvoril dvere do reprezentácie a prečo bol každý jeden rok v zahraničí niečím výnimočný, prečo sa Francúzi chodia na hádzanú baviť a obedujú dve hodiny a prečo si nemusel sedem rokov kupovať zimné topánky, či bundy, že napriek lákavej ponuke zvíťazila túžba vrátiť sa do Košíc, ako bol v kontakte s domovom a zásluhou Niké tv mohol sledovať zápasy Košičanov v NHE, prečo je dôležité, aby sa deti hýbali a ako ho oslovil Patrik Hruščák na pomoc v kempe, ktorý v lete ponúkne deťom športové aktivity, čím môže nový tréner Košičanov Peter Tumidalský pomôcť družstvu, ako mu vďaka Michalovi Shejbalovi pribudli dve morčatá a prečo je rád, že nahradí brankára, ktorý dal latku mimoriadne vysoko, že ako trinásť ročný dostal dres od Richarda Štochla, ktorý má do dnes doma ako talizman, ako bude zároveň pomáhať brankárkam Iuventy Michalovce a prečo sa teší spolupráci s Petrom Kostkom, že podmienky v Iuvente sú veľmi profesionálne a veľmi príjemne ho prekvapili a prečo bude po sezóne najspokojnejší s medailou na krku.

NBA offseason sa pomaly blíži ku koncu, a tak jednotlivé tímy postupne kompletizujú svoje súpisky. Na pokračovanie príbehu NBA je pripravená aj Druhá Lajna, ktorá sa tentokrát pozrela na tie najhviezdnejšie mená, ktoré to zatiaľ k titulu nedotiahli. Na to, prečo sa im to nepodarilo, sme sa pozreli v tradičnej zostave analytikov. Nielen o tom bol dnešný podcast. Zaspomínali sme si na hviezdne časy Pacers z minulého desaťročia, na pôsobenie Chrisa Paula v Lob City, ako aj na všetkých ,,hviezdnych" spoluhráčov Damiana Lillarda. Bližšie sme sa takisto venovali Jamesovi Hardenovi a jeho schopnosti viesť tím, no a zaujímavé bolo porovnanie možností dotiahnuť to k titulu pre Jimmyho Butlera vo Philly a v Miami. (00:00) - Intro  (03:35) - McGee, Mykhailiuk (07:05) - Prečo nezískali titul? (08:43) - Paul George  (19:02) - Chris Paul  (36:35) - Jimmy Butler  (48:35) - James Harden  (54:42) - Damian Lillard  (01:10:24) - Outro --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/druhalajna/message

Brankár slovenskej hádzanárskej reprezentácie Teodor Paul odchytal na domácich ME svoj posledný zápas v reprezentačnom drese. Súboj s Rusmi bol jeho derniérou s dvojkrížom na hrudi. V podcaste SZH prezradil, ako zareagoval na jeho rozhodnutie tréner Kukučka, že najviac ho motivuje naskočiť do brány v rozbehnutom zápase a otočiť ho, prečo nosí všade so sebou ako talizman dres Richarda Štochla, ktorý mu daroval ako 13-ročnému, prečo sa vzdal reprezentácie v časoch dánskeho trénera Jensena, ako košická partia počas covidu trénovala na diaľku online, že vo francúzskom Nimes je zabývaný, prečo ho syn porovnáva s Ronaldom, že Francúzi majú radi pivo a hrajú tvrdšiu hádzanú ako Maďari, prečo je rád, že košická extraligová hádzaná vstala z popola a bude sa tak mať na sklonku kariéry kam vrátiť, a že je veľmi vďačný fanúšikom, ktorí aj v obmedzenom počte vytvorili na domácom šampionáte úžasnú atmosféru.

Aká je spojitosť medzi komiksami, ľudsko-právnym hnutím 60.rokov a ľavicovým myslením? Rozprávali sme sa s americkým teoretikom a ľavicovým historikom Paulom Buhlem, autorom viac než 35 kníh, ktoré sa venujú komiksu, populárnej kultúre a histórii ľavicového hnutia v Spojených štátoch. Medzi jeho najznámejšie knihy patrí životopis karibského mysliteľa C. L. R. Jamesa a komiksová verzia slávnej knihy historika Howarda Zinna: História amerického ľudu. S manželkou Mari Jo Buhle dlhodobo pracujú na projekte Encyklopédia americkej ľavice. V roku 1967 založil magazín Radical America. Podcast podporila Rosa Luxemburg Stiftung so zastúpením v Českej republike a Fond na podporu umenia.

Durante a pandemia de Covid-19 que vem afetando o mundo inteiro, cresceram as discussões a respeito do compartilhamento de dados pessoais e o possível uso desses para o controle da transmissão do vírus. Para o episódio dessa semana, o Educa convidou o professor Alvaro de Azevedo Gonzaga, professor do curso de direito da PUC São Paulo, livre docente em filosofia do direito, formado em filosofia pela Universidade de São Paulom para conversar sobre como o uso de dados pode nos ajudar, seus perigos e consequências, além de fazer uma relação com o exterior. Se você tiver alguma sugestão de tema ou quiser ser um dos nossos convidados, pode falar com a gente por meio das nossas redes sociais! Obrigada pelo apoio!

TK Show postaje After Work w/TK, gdje nakon posla prenosimo IG LIVE! Danas o svemu i svačemu pričamo s Paulom Sikirić, poznatom hrvatskom influencericom. Što ona misli o trenutnoj situaciji, kako provodi vrijeme i kako nam predviđa budućnost, poslušajte u epizodi.

Vrativši se u sadašnjost, Ana pokušava da zajedno s Paulom blokira vremeplov. Ipak, nedostaje joj određeni kod. Ana "slijedi muziku" i pojavljuje se žena u crvenom. Hoće li "šefica" pomrsiti konce Ani? Ana se vratila u sadašnjost i pokazuje Paulu zahrđali ključ kojim bi trebalo da blokiraju vremeplov. Za to im je, ipak, potreban kod, koji nemaju. Ana pokušava sa imenom kompozitora Dachfega, odnosno notama koje čine njegovo ime. U posljednjem trenutku se pojavljuje žena u crvenom koja zahtijeva da joj predaju ključ. Ana stavlja ključ u mašinu i ukucava kod. Može li žena u crvenom zaustaviti samouništenje vremeplova, ili će i ona, poput te mašine, uskoro biti stvar prošlosti?

Ana još uvijek ne zna kako da riješi problem? Koji događaj organizacija RATAVA želi da spriječi? Nakon povratka u 2006. sljedeće putovanje je vodi u 1989. Da li su ovi skokovi kroz vrijeme opasni? Prije povratka u 2006. odigrava se emotivan rastanak s Paulom. Ani ostaje još 35 minuta za ispunjenje misije. Koji događaj organizacija RATAVA želi da spriječi? Iznenada postaju svjesni činjenice da teroriste ne zanima gradnja, nego rušenje zida. Igrač odlučuje da Ana mora odmah u 1989. godinu, kako bi doživjela pad zida.

Po povratku u sadašnjost, Anna s Paulom pokušava blokirati vremenski stroj. Ali za to im nedostaje šifra. Anna „slijedi glazbu“ ali se pojavljuje žena u crvenom. Hoće li „šefica“ osujetiti Annin plan kratko prije cilja? Anna se vratila u sadašnjost i pokazuje Paulu zahrđali ključ kojim se mora blokirati vremenski stroj. Ali za to treba šifru koju nema. Anna želi pokušati s imenom DACHFEG u notama. U posljednjem trenutku se pojavljuje žena u crvenom i traži da joj se izruči ključ. Anna stavlja ključ u stroj i unosi šifru. Hoće li žena u crvenom uspjeti spriječiti uništenje vremenskog stroja ili će i uskoro i ona, kao i stroj, postati povijest?

Po povratku u sadašnjost, Ana zajedno sa Paulom pokušava da blokira vremeplov. Ali da bi im to uspelo, moraju znati šifru. Ana sledi melodiju, ali pojavljuje se žena u crvenom. Ana se vraća u sadašnjost i Paulu pokazuje zardjali ključ koji bi trebalo blokirati vremeplov. Za to joj je potrebna šifra koju ne zna. Ana pokušava sa kombinacijom nota DACHFEG. U poslednjem trenutku pojavljuje se žena u crvenom i traži ključ. Ana polaže ključ u vremeplov i unosi šifru- Hoće li žena u crvenom uspeti u tome da je spreči i da li će i ona ko i vremeplov postati deo prošlosti?

Filip uprkos novonastaloj situaciji, živ i zdrav izveštava sa Švarcvalda ali se prepušta i karnevalskom raspoloženju koje vlada oko njega. A njegova koleginica Paula, za to vreme ima problema sa karnevalskim običajima. Filip uživa u karnevalskoj atmosferi. Potpuno drugačije karnevalska gužva deluje na Paulu koja ne traži samo Filipa već i njegov ukradeni automobil. Pri tome je dodatno zbunjuju kostimi. Još i Ajhan na kraju sa iznerviranom Paulom zbija šale. Funkcije glagola „sein“ jednako su raznovrsne kao i karnevalski kostimi. U ovoj epizodi pozabavićemo se različitim glagolskim dodacima.

Philipp, suprotno očekivanju, živ i zdrav izvještava iz Schwarzwalda i prepušta se karnevalskom raspoloženju koje vlada oko njega. Njegova kolegica Paula, pak, ima problema s karnevalskim običajima. Philipp uživa u karnevalskoj atmosferi. Potpuno drukčije karnevalska gungula djeluje na Paulu koja ne traži samo Philippa nego sada još mora naći i njegov ukradeni automobil. Pritom je dodatno zbunjuju i kostimi. A na kraju još i Ayhan s ionako iznerviranom Paulom zbija grubu šalu. Funkcije glagola „sein“ jednako su tako raznolike kao i karnevalski kostimi. U ovoj epizodi bacit ćemo pogled na različite glagolske nadopune.