Podcasts about druge

Po tragičnem dogodku v Novem mestu je 21-letni osumljenec za brutalni napad, sicer pripadnik romske skupnosti, prav zdaj pred preiskovalnim sodnikom. Grozi mu od 5 do 15 let zapora. Pristojni napovedujejo okrepljeno navzočnost policistov na kritičnih točkah v jugovzhodni Sloveniji; opozicija zahteva izredno parlamentarno sejo, češ da bi morala koalicija privoliti v ukrepe, ki jih je doslej zavračala. Druge teme: - Socialni partnerji o božičnici, bolniških odsotnostih in obdavčitvah - Trump napoveduje trgovinski dogovor s Kitajsko - Raznovrstno in poučno počitniško dogajanje

Poslanci še vedno razpravljajo o delu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Ta poleg opozicijskih očitkov o katastrofalnem in zamudnem uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe zavrača tudi kritike o neuresničenih obljubah, povezanih z graditvijo javnih najemnih stanovanj. Druge teme: - Starmer od članic koalicije voljnih pričakuje več pomoči Ukrajini, tudi z zamrznjenim ruskim denarjem. - Okrajni glavar Velikovca ovaden zaradi julijske racije pri Peršmanu - Kakšni so načrti za drugi blok krške nuklearke leto dni po referendumski sagi?

Na Brdu pri Kranju se je končal dvajseti vrh gospodarstva, na katerem so razpravljali o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Prisotne je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob priložnosti odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge podelila predsedniku uprave farmacevtske družbe Krka Jožetu Colariču. Druge teme: - Voditelji MED9 v Portorožu pozvali k večji konkurenčnosti Unije in mirovnemu sporazumu za Gazo. - Zagrebčani na protestu zaradi nasilja mladoletnikov zahtevali več policistov in znižanje starostne meje za kazensko odgovornost. - Politični boj za nadzor Javnega holdinga Maribor: županu očitajo manever prek sveta delavcev.

V Ljubljani se je sklenil tekaški praznik. Letošnji maraton je postregel z rekordnim številom udeležencev, ki so bili navdušeni nad organizacijo in vzdušjem. Slovenski tekači so podrli več rekordov, najelitnejši ni padel. Druge teme: - Portorož bo jutri gostil enega najevečjih zunanjepolitičnih dogodkov, prihaja vrsta pomembnih gostov. - Izrael znova napadel Gazo, trdi da gre za odziv na Hamasove kršitve premirja. - Filmski rop Louvra - tatovi v sedmih minutah iz muzeja odnesli neprecenljiv nakit.

Bo svetovni diplomaciji uspela najti dogovor za mir v Ukrajini? Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; kmalu pa se bo v Budimpešti o Ukrajini na štiri oči pogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Druge teme: - KPK ni potrdila nepravilnosti glede zaposlovanja v bolnišnici Celje - Se bo v Bohinju le lahko začela prenova hotela Zlatorog? - Nov primer vandalizma na železniških progah

Obvezna božičnica v višini 639 evrov mora biti izplačana najpozneje do 18-ega decembra, je sklenila vlada. Kot je povedal njen podpredsednik Matej Arčon, predlog predvideva več izjem, tudi za podjetja v likvidnostnih težavah. Ta bodo imela možnost zimski dodatek izplačati z zamikom, najpozneje do 31-ega marca naslednje leto. Druge teme: - Evropska komisija je začrtala obris najpomembnejših obrambnih projektov, osrednja sta krepitev vzhodnega krila in zaščita pred droni. Je Evropa v obrambi sploh zmožna nastopiti enotno, tudi v luči oslabljenih odnosov z Združenimi državami? To je izkazala le ob začetku vojne v Ukrajini, pravi profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič, ki meni, da je Evropa lahko akter, če to hoče, in se enakovredno pogovarja s Trumpom. - Izrael in gibanje Hamas si izmenjujeta trupla talcev in zapornikov. Iz Gaze prihajajo očitki, da izraelske sile ovirajo dostop strojev za odkopavanje ruševin. V enklavo je danes vstopilo sto tovornjakov s pomočjo, odprtje mejnega prehoda Rafa z Egiptom pa so znova zamaknili. - Ljubljanskemu kliničnemu centru je uspel nov preboj pri zdravljenju srčnih težav najmlajših. Manj kot enoletni deklici s hitro napredujočo okvaro srčne mišice so vgradili mehansko podporo, tako imenovano berlinsko srce, je povedal kirurg Ivan Kneževič. Po njegovih besedah je naprava otroku podarila čas, da počaka na presaditev srca.

Zaradi številnih nevšečnosti na slovenskih avtocestah vlada predlaga podaljšanje veljavnosti letnih vinjet. Vse, ki bodo v veljavi prvega decembra, bi veljale še dodatne štiri mesece. Že z novim letom pa bo, če bo predlog vlade podprl tudi državni zbor, vožnja po obalnih hitrih cestah mogoča brez vinjet. Druge teme: - Omejene dobave človekoljubne pomoči in vračanje trupel talcev krhajo premirje v Gazi. - Obrambni ministri Nata razpravljajo o dodatnem denarju za obrambo. - Kaj bodo zamude v postopkih pomenile za vodooskrbo na Obali in Krasu?

Sinočnji podpis deklaracije o miru v Gazi je minil v znamenju velikih besed. Z izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov je bila obenem izpolnjena peta od skupno 20-ih točk mirovnega načrta, ki pa ne predvideva, kakšna bo politična prihodnost uničene enkalve. Komentarjem o morebitni rešitvi dveh držav se izogiba tudi ameriški predsednik Trump, ki dodaja, da je za zdaj pomembna predvsem obnova Gaze. Druge teme: - Varnostni izzivi tudi pred zvezo Nato. V Ljubljani poudarjen pomen višanja obrambnih izdatkov in nadaljnje pomoči Ukrajini. - Predlog zakona glede obvezne božičnice naj bi bil pripravljen. Bo prepričal socialne partnerje? - Neučinkovitost slovenskih nogometašev v napadu premalo za zmago nad Švico v Stožicah.

Po včerajšnji izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom naj bi se danes začela pogajanja o drugi fazi mirovnega dogovora. Medtem na dovoljenje za vstop v enklavo čaka približno 600 vozil s hrano, zdravili in gorivom. Druge teme: - Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja predvidoma 23. novembra - Občina Krško zaradi nezaupanja vodstvu Kostaka po kriminalistični preiskavi zahteva več nadzora - Dobitnika Zoisove nagrade za življenjsko mikrobiologinja Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski

Izpustitvi preostalih živih talcev iz Gaze sledi izpustitev palestinskih zapornikov, kot to predvideva prva faza ameriškega mirovnega načrta. Tega bodo slovesno potrdili na današnjem vrhu v Egiptu, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Združenih držav Donald Trump. V nagovoru izraelskega parlamenta je ocenil, da gre za zgodovinski začetek novega obdobja za Bližnji vzhod. Druge teme: - Živimo v nevarnem svetu in grožnja ni nekaj oddaljenega, je generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte poudaril na zasedanju parlamentarne skupščine zavezništva v Ljubljani. Premier Robert Golob pa je med drugim dejal, da se je naša država pridružila pobudi, prek katere evropske članice Nata in Kanada financirajo dobavo ameriškega orožja Ukrajini z namenom zaščite civilnega prebivalstva in infrastrukture, ki je pred prihajajočo zimo še toliko bolj pomembna. - Nobelovo nagrado za ekonomijo prejme trojica, ki je prispevala k razumevanju vpliva novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast. Nagrajenci pričakujejo sprejetje pravih politik na tem področju in opozarjajo na zaostanek Evrope. - Odstop poslanca in vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika po ovadbi zaradi nasilja nad nekdanjo partnerko so v stranki označili za pravilno odločitev. Ob tem so poudarili zavezanost ničelni toleranci do nasilja.

V Egiptu se je začelo vrhunsko srečanje, na katerem so podpisali dogovor o miru v Gazi. V skladu s prvo fazo ameriškega načrta je Hamas danes izpustil vse žive izraelske talce in začel predajati posmrtne ostanke ubitih, Izrael pa je izpustil skoraj 2 tisoč palestinskih zapornikov. Kot je dejal ameriški predsednik Donald Trump, se je začela druga faza načrta in dodal, da so te med seboj sicer prepletene. Druge teme: - Generalni sekretar Nata: Slovenija ima verodosten načrt zviševanja obrambnih izdatkov. - Policija z Leonardom podpisala pogodbo za nakup reševalnih helikopterjev. - Ob začetku sezone gripe pozivi k cepljenju proti njej, predvsem za rizične skupine.

Premirje med Izraelom in Hamasom drži. Palestinci se vračajo na opustošeni sever Gaze, kjer jih čaka uničenje. Medtem se zbirajo tovornjaki s humanitarno pomočjo, po najnovejših podatkih jih je na jug enklave do zdaj vstopilo približno 400, kolone pa še čakajo na mejnem prehodu Rafa na meji z Egiptom. Po podatkih Združenih narodov bi jih moralo za začetek reševanja humanitarne krize dnevno vstopiti najmanj 600. Druge teme: - Napetosti med Pakistanom in Afganistanom se znova stopnjujejo. - V 38-tih občinah na Kosovu volijo nove župane in predstavnike v občinskih skupščinah. - 1189 kolesarjev se je na dobrodelni dirki na Krvavec pomerilo s svetovnim prvakom Tadejem Pogačarjem.

V Ljubljani se nadaljuje zasedanje parlamentarne skupščine zveze Nato s skoraj 600 udeleženci, med njimi bo v ponedeljek tudi generalni sekretar Mark Rutte. Slovenija je takšno srečanje pred 20-imi leti gostila kot nova članica, danes pa je marsikaj drugače; tudi zavezništvo je pred povsem novimi izzivi. Druge teme: - Lecornu bo še enkrat poskusil sestaviti francosko vlado - V Gazi utihnilo orožje - bo premirje zdržalo? - V Gornjih Petrovcih po obsodbi tudi uradno razrešili župana

Prebivalci Gaze se, potem ko je začelo veljati premirje, množično vračajo na opustošeni sever enklave. Mednarodne človekoljubne organizacije medtem opozarjajo, da tovornjaki s pomočjo čakajo na dostavo pred vrati Gaze in da je treba poskrbeti, da čim prej pridejo na cilj. Druge teme: - Na zasedanju skupščine zveze Nato v Ljubljani med drugim o obrambnih izzivih Evrope. - Trump: ZDA utegnejo prihodnji mesec uvesti dodatne 100-odstotne carine na ves uvoz iz Kitajske. - Društvo OnkoMan z dogodkom Kolo življenja opozarja na pomen paliativne oskrbe.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Poudarjanje pomena enotnosti Nata odzvanja ob začetku zasedanja parlamentarne skupščine zavezništva v Ljubljani. Varnostni izzivi so vse bolj zapleteni, je opozoril vodja slovenske delegacije Janez Žakelj je dejal, da v svetu številnih groženj postaja pomen multilateralizma in parlamentarnega dialoga še večji. V ospredju razprav bodo med drugimi razmere v Ukrajini in na zahodnem Balkanu. Druge teme: - Delodajalci protestno zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta zaradi spora o obvezni božičnici. - Vložena zahteva za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. - Obletnico koroškega prebiscita zaznamovala tudi protesta zaradi policijske racije pri Peršmanu.

Je nakup reševalnih helikopterjev vendarle blizu uresničitve? Po več zapletih in zavrnitvi zahtevka za revizijo je notranji minister Boštjan Poklukar napovedal, da bo pogodba z italijanskim Leonardom v kratkem podpisana. Kljub temu je dal slutiti, da zgodba še ni končana. Druge teme: - Nemčija zahteva izročitev saboterja Severnega toka, Poljska zadržana. - Izjemna kadrovska stiska tudi v slovenjgraški bolnišnici. - Hišne preiskave NPU: 5 osumljenih uničevanja okolja.

Mirko Jeleč je do izbijanja rata bio novinar Radio- Doboja, i dugogodišnji dopisnik za Oslobođenje i Radio Sarajevo. Dobitnik je nagrade Udruženja novinara Doboj “Najbolji novinar za 1986. godinu”, te Druge nagrade za programska ostvarenja Radio-Sarajeva “Dežurni mikrofon” i reportaža o ljudima dobojskog kraja. Napisao je 5 knjiga, uglavnom dokumentarne proze, koje se tiču Doboja, voljenog, nezaboravljenog zavičaja i njegove mnogobrojne dijaspore, danas rasute širom svijeta. Gospodin Jeleč živi u Vancouveru, Canada.

Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Zgodovinar Sašo Radovanovič ocenjuje, da je pod Mariborom še okoli dva tisoč neeksplodiranih letalskih bomb, in opozarja, da je Slovenija brez sistema, ki bi preprečeval gradnjo nad temi zakopanimi, še vedno nevarnimi ostanki tistega časa. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? Zakaj zgodovinarjeva ocena števila odvrženih bomb odstopa od uradnih in zakaj predstavlja desetina neeksplodiranih veliko nevarnost? Se ključ do teh danes tempiranih bomb skriva v zraku? Odšli smo na teren: po poti neeksplodiranih ubojnih sredstev – med arhive, kraterje, na gradbišče in v tujino. Sogovorniki: – zgodovinar Sašo Radovanovič, – preživela Helena Kolarič, – direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, – vodja Oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, – podpolkovnik z Oddelka za strelivo Policije Češke republike Bohuslav Kuda, – poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, – vodja Skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, – poveljnik državne enote za varstvo pred NUS Darko Zonjič in – pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko.

Ena od bolj pričakovanih točk današnjega vladnega obiska v Savinjski in Šaleški regiji so bili načrti zapiranja Premogovnika Velenje in prestrukturiranja regije. Z vodstvom Premogovnika se je vlada dogovorila o vseh ključnih točkah postopnega zapiranja rudnika do leta 2045, ni pa še zaprla vseh odprtih poglavij s sindikati. Sindikalist Simon Lamot izpostavlja, da pripravljalec zakona pristaja na predčasno upokojevanje za zaposlene v skupini ODPZ, nikakor pa ne za ostale zaposlene v skupini Premogovnik Velenje. Zapiranje premogovnika naj bi državo stalo skupno 1,1 milijarde evrov. Druge teme: - Hamas ob drugi obletnici svoj napad na Izrael opravičuje kot zgodovinski odgovor. - Evropska komisija predlaga zvišanje carin na uvoz jekla s 25 na 50 odstotkov. - Tadej Pogačar drugič v karieri osvojil dirko po treh dolinah Vareseja.

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev, pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

O prihodnjih državnih proračunih, ki bosta rekordna tako po porabi kot primanjkljaju, so danes razpravljali poslanke in poslanci. Opozicija je kritična do velike porabe, nižji primanjkljaj bi si želel tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Druge teme: - KPK: SMS-ov v postopkih zoper premierja Goloba nismo pridobili sami, bili so javno objavljeni - Evropski parlament razpravlja o dveh predlogih nezaupnice predsednici Evropske komisije - Po tragediji pod Toscem gorski reševalci opozarjajo na zahtevne razmere v gorah

Slovenijo je v zgodnjih jutranjih urah prešla izrazita hladna fronta, ki je prinesla močne padavine in veter, ponekod tudi sneg. Vremenoslovci opozarjajo, da so razmere izjemno zahtevne v višje ležečih predelih. Te so presenetile tudi tri hrvaške planince, ki jih je pod pod vrhom Tosca v Julijskih Alpah odnesel plaz. Reševalna akcija poteka, v njej sodeluje več kot 60 gorskih reševalcev. Druge teme: - V Kairu v pričakovanju pohajanj za premirje v Gazi. Izrael kljub temu nadaljuje napade. - Mineva 25 let od padca režima Slobodana Miloševića. Takrat za Srbijo prelomni trenutek. - Opozorila ob svetovnem dnevu učiteljev: šolski sistem z leta v leto z večjo kadrovsko krizo.

Ko je neki star mož, ki je ležal na smrtni postelji, dal poklicati duhovnika, so vsi vedeli, da je stvar resna. Po prihodu duhovnika, je bil starček nekaj časa ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

15. septembra je grafik in slikar Karel Zelenko dopolnil sto let. Rodil se je v Celju. Leta 1949 je diplomiral na oddelku za kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, kjer je končal še specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu in specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zelenko sodi med najuglednejše predstavnike ljubljanske grafične šole. Njegov likovni jezik se je zelo zgodaj izoblikoval in ostal ves čas nespremenjen. Izvor navdiha za izrazito figuralen motivni svet je realno življenje in izkustvo. Čeprav se je preizkušal v različnih medijih, ostajajo najbolj izrazite njegove črno bele jedkanice, v katerih govori samo črta. Vabimo vas, da ob stoti obletnici rojstva Karla Zelenka poslušate pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2002 posnela Vida Curk.

Specializirano državno tožilstvo je včeraj vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije, kar premierju očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Če se bo sodišče tudi odločilo za to preiskavo, bi Golob dobil status obdolženca, je pa njegov odvetnik prepričan, da se to ne bo zgodilo, saj da je zahteva neutemeljena. Druge teme: - Razmere v Gazi vse hujše, po svetu vrsta protestov zaradi izraelske akcije proti človekoljubni flotilji. - Pred začetkom parlamentarnih volitev na Češkem favorit nekdanji premier Andrej Babiš. - Začenja se 31-ti festival Mesto žensk, ki se letos osredotoča na svojo preteklost.

Rusija ni grožnja le za Ukrajino, temveč za vso Evropo. To je bilo med drugim slišati danes na srečanju Evropske politične skupnosti na Danskem, na katerem voditelji številnih evropskih držav in mednarodnih institucij razpravljajo o ruski agresiji in evropski varnosti. Druge teme: - Izrael zadržal skoraj vse ladje iz flotilje s človekoljubno pomočjo za Gazo. - V slovenjgraški bolnišnici bi lahko zaradi kadrovske stiske zaprli interni oddelek. - Zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri končanju življenja.

Skoraj 65 tisoč študentk in študentov vstopa v novo študijsko leto. Fakultete jih pričakujejo z dobrodošlicami. Sveže študijsko leto z novim zakonom o visokem šolstvu prinaša tudi številne novosti. Druge teme: - Trump Hamasu postavil ultimat glede njegovega načrta za končanje vojne v Gazi: imate tri oziroma štiri dni časa, da se odzovete. - Voditelji članic Unije na neformalnem zasedanju v Koebenhavnu o ukrepanju glede incidentov z brezpilotnimi letalniki v več državah članicah. - Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu prihodnje leto v Sloveniji

Voditelji članic Evropske unije pred neformalnim vrhom na Danskem znova poudarjajo, da se mora Evropa oborožiti in pripraviti na hibridno bojevanje. Na kakšen način bo to storila Evropska unija, sicer še ni znano, kar je poudaril tudi premier Robert Golob. Druge teme: - Pravniki svarijo, da delavsko izrekanje o o izplačilu predlagane božičnice ni v skladu z delovnim pravom. - Ob morebitni naravni ali drugi nesreči bi se v Sloveniji lahko zateklo v zaklonišče le dva odstotka prebivalstva - Oktobra po državi številni dogodki, namenjeni ozaveščanju o raku dojk.

Socialni partnerji imajo na mizi proračunske dokumente, s katerimi niso zadovoljni. Gospodarstvo skrbi previsoka poraba; sindikati pa so višje izdatke pričakovali, a zahtevajo pogajanja. Druge teme: - Trump pred današnjim srečanjem z izraelskim predsednikom Netanjahujem izrazil veliko optimizma glede dogovora za končanje vojne v Gazi. - Zmagovalka parlamentarnih volitve v Moldaviji vladajoča proevropska Stranka akcije in solidarnosti. Volitve zaznamovali številni incidenti, tudi kibernetski napadi. - Tadej Pogačar na kolesarskem svetovnem prvenstvu v Ruandi ubranil mavrično majico. Karavani pobegnil več kot 60 kilometrov pred ciljem.

Pokojninska reforma je nujna in prinaša dobre rešitve, se strinjajo socialni partnerji, del politike in stroka. Z njo pa niso zadovoljni vsi - Delavska koalicija ocenjuje, da preveč obremenjuje delavce in upokojence, zato si želijo referenduma. Pravnik Miro Cerar opozarja, da če se bo to politiziralo, bo to slaba popotnica za tako pomemben projekt. Druge teme: - Včeraj potrjeni noveli gradbene zakonodaje in urejanja prostora prinašata več sprememb, tudi glede legalizacije starejših objektov, kar je pri stroki vzbudilo pomisleke. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak eno od ključnih prednosti sprememb vidi v poenostavitvi postopkov, saj so v pretkelosti sistemi postali formalno zakomplicirani, nepregledni, postopki pa podvojeni in tudi potrojeni. - Evropska komisija v novem svežnju sankcij proti Moskvi predlaga prepoved uvoza ruskega utekočinjenega plina z začetkom leta 2027. To je leto prej od napovedi, je pojasnila predsednica Komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je dejala, da je čas, da zapremo pipo. Na to smo pripravljeni, saj varčujemo z energijo, razpršili smo vire dobav, v nizkoogljične vire pa vlagamo kot nikoli doslej. - Združene države so šestič blokirale sprejetje resolucije Varnostnega sveta o Gazi, ker ta ni vsebovala jasne obsodbe Hamasovega napada oktobra 2023. Gazi medtem grozi dodatno zmanjšanje dobav humanitarne pomoči.

SDH je skladno z napovedmi ustanovil obrambni holding. Pod imenom Dovos je bila družba za obrambo, varnost in odpornost danes vpisana v sodni register. Namen družbe je z naložbami v slovenska podjetja podpirati razvoj in trženje izdelkov in storitev s področja obrambe in varnosti. Država je vplačala 100 tisoč evrov ustanovnega kapitala ter še 2,9 milijona kapitalske rezerve, skupaj torej tri milijone evrov. Druge teme: - Dodatno varovanje zračnega prostora Poljske. V soseščini rusko-beloruske vojaške vaje. - Izrael v širitev nezakonitih naselbin. Premier Benjamin Netanjahu: palestinske države ne bo! - 50 let Galerije Božidar Jakac: ob jubileju v Kostanjevici na ogled izbrani umetniški zakladi.

Rast slovenskega gospodarstva bo konec leta znašala manj kot odstotek, v poslabšani oceni poudarja Umar. To je pričakovano, pravi finančni minister Klemen Boštjančič, ki je dejal, da je ozadje povezano z zmanjšanjem industrijske proizvodanje v Nemčiji, Avstriji in Italiji, ki so ključni trgi za Slovenijo. Druge teme: - Omejevanje dela pri zasebnikih za direktorico Zdravstvenega doma Ljubljana Antonije Póplas Susič ne velja, meni svet zavoda. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel se ne strinja, meni, da je zakon dokaj jasno zapisan, zdravstveni dom zato preverja tudi inšpekcija. - Razrešeni predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ne sme več vstopiti v Slovenijo, je odločila vlada. Njen podpresednik Matej Arčon je sporočil, da obrazložitev ostaja tajna, prepoved pa da je začela veljati danes. - Katar svari, da je izraelski napad na predstavnike Hamasa uničil vsako upanje za talce v Gazi. Bodo najnovejši dogodki omajali podporo največjih zaveznic Izraela?

Predstavniki držav tako imenovane koalicije voljnih, Evropske unije in Nata bodo danes v Parizu razpravljali o varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečanja se bo udeležil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, ki upa, da bodo zavezniki povečali pritisk na Rusijo, da se odloči za diplomatsko rešitev. Druge teme: - Fiskalni svet ob vse večjem proračunskem primanjkljaju opozarja na nerealno načrtovanje. Vlada miri, da bo primanjkljaj ostal v mejah. - Državni zbor vendarle potrdil novi zakon o medijih. V Društvu novinarjev opozarjajo: časa za izvedbo ključnih ukrepov vse manj. - Slovenski košarkarji na zadnji tekmi skupinskega dela evropskega prvenstva proti Izraelu. Zmaga zagotavlja boljše izhodišče za izločilne boje.

Začelo se je novo šolsko leto, ki lahko nekaterim prinese tudi kakšno težavo. Branje ne bo steklo in bo počasno, menjavali in izpuščali bodo črke, ustno se bodo lažje izražali kot pisno, pri matematiki bodo težave zaradi besedilnih nalog in pri pomnjenju poštevanke. Opisane težave se lahko pojavljajo, ko ima otrok disleksijo. O tem in tudi o preostalih posebnih učnih težavah z gostom dr. Markom Kalanom, profesorjem defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

Široka udeležba na Blejskem strateškem forumu je pokazala, da Slovenija pridobiva ugled. Ena glavnih tem je bila vojna Gazi. Sišati je bilo kritike dvojnih meril Unije. Druge teme: - Nov medijski zakon kljub kritikam in koalicijskemu omahovanju danes v poslanski obravnavi - Eurobarometer: Evropejci naklonjeni Uniji, a od nje pričakujejo večjo zaščito in enotnost ob krizah - Naši košarkarji po neprepričljivi zmagi nad Islandijo v osmini finala evropskega prvenstva

V idiličnem okolju gorenjskega turističnega bisera se je včeraj začel jubilejni, 20-ti Strateški forum Bled. Sodobni svet pretresa vrsta oboroženih konfliktov, ki jih spremljajo hude kršitve mednarodnega prava in razkroj multilateralizma, zato so največji zunanjepolitični dogodek pri nas naslovili Pobegli svet. V nagovorih gostiteljev smo lahko zaznali frustracijo, da Evropa kot nosilka nekaterih civilizacijskih vrednot ni več svetovna politična in gospodarska sila. Druge teme: - V Srbiji novi množični protivladni protesti z zahtevo po predčasnih volitvah. - Ob začetku novega šolskega leta svarila pred kadrovskim zlomom. - Slovenski košarkarji danes proti Islandiji, na papirju najlažji ekipi skupine, lovijo drugo zmago na evropskem prvenstvu.

Začetek jubilejnega Blejskega strateškega foruma je zaznamoval tudi protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Udeleženci so Evropi očitali sokrivdo. Zunanja ministrica Tanja Fajon se strinja, da bi Unija lahko naredila več, zaradi neukrepanja in dvojnih standardov pa pogosto izgublja kredibilnost. Druge teme: - V ameriške načrte o palestinski enklavi po vojni ne verjame niti Izrael ter nadaljuje njeno obstreljevanje in stradanje prebivalstva. Medtem svetovni mediji danes opozarjajo tudi na poboje novinarjev v Gazi. Obsodbam smo se pridružili tudi pri nas. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek je dejal, da če bo izraelska vojska še naprej s takšno hitrostjo ubijala novinarje v Gazi, kmalu ne bo več nikogar, ki bi nas lahko obveščal. - Prvi šolski dan so v Srbiji zaznamovali protesti, pri nas pa tradicionalno poostren nadzor prometa v okolici šol, veliko veselje v tistih, ki prvič prestopajo šolski prag, in žal delno tudi grožnja z napadom. Policija je našla osumljeno osebo. Ravnateljica s Ptuja Helena Ocvirk meni, da so taki ljudje gotovo v stiski in bi bilo prav, da poiščejo pomoč. - Razpis za novo infekcijsko kliniko v Mariboru je razveljavljen. Ministrstvo za zdravje se je tako odločilo, ker je bila ponudba milijon evrov dražja od graditve enake klinike v Ljubljani. Direktor edinega ponudnika za mariborsko Blaž Miklavčič trdi, da gre za različna projekta, da je mariborska klinika bistveno bolj moderno in bogato sprojektirana kot ljubljanska.

Na neformalnem srečanju zunanjih ministrov članic Evropske unije je več vodij diplomacije izrazilo kritiko do ameriške zavrnitve izdaje vizumov palestinski delegaciji za sodelovanje na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Odločitev je obsodila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Med državami članicami sicer ni soglasja glede ukrepanja na ravni Unije proti Izraelu zaradi kršitev humanitarnega prava v Gazi. Druge teme: - Na zahodu Ukrajine ubit poslanec in nekdanji predsednik parlamenta Andrij Parubij. - Po poletnem zatišju se bliža pestra politična jesen; kaj prinaša? - Dela na Soči pri vasi Čezsoča razburila varuhe rek.

Po prometnem kaosu, ki so ga povzročila dela na vipavski hitri cesti, v Darsu napovedujejo nov režim. Kot so se z drugimi zainteresiranimi dogovorili na današnjem sestanku, bodo vzpostavili poseben vozni pas, namenjen le tovornjakom. Druge teme: - Ljubljanski UKC priznava stisko na urgenci zaradi preobremenjenosti. K pomoči poziva vse izvajalce v regiji. - Obrambni ministri Unije o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Moskva razprave označuje kot nevarne. - Izrael umaknil mesto Gaza s seznama območij za humanitarne prekinitve napadov in ga označil za območje spopadov.

Poletni zastoji na avtocestah so že stalnica, a letošnje razmere še posebej izstopajo. Avtoprevozniki od države zahtevajo ukrepanje, sestanki se vrstijo na več ravneh, a sodeč po valjenju krivde z ene strani na drugi se zdi, da rešitve za zdaj ni. Druge teme: - Nakup helikopterjev kljub političnemu pritisku lahko ustavi samo Državna revzijska komisija, ki pa še ni dobila pobude za to. - Izrael v mestu Gaza uničuje celotne soseske, medtem ko iz enklave poročajo o vse več smrtnih žrtvah lakote. - Operna zvezdnika Ana Netrebko in Jusif Ejvazov sinoči navdušila ljubljansko publiko

Lakota v Gazi je zdaj tudi uradno potrjena. Združeni narodi so razmere označili za najhujšo stopnjo prehranske krize, humanitarne agencije pa svarijo, da strada več kot pol milijona ljudi. Ob tem so se znova zvrstili številni pozivi k takojšnji prekinitvi ognja in dostavi humanitarne pomoči. Kot je poudarila predsednica države Nataša Pirc Musar, mora biti človečnost na prvem mestu. Druge teme: - Trump znova zagrozil Rusiji, če v dveh tednih ne bo napredka glede ukrajinskega konflikta. - V Gornji Radgoni začetek mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra - Dobrodelni plezalni maraton Janje Garnbret. V 24-ih urah želi preplezati 100 smeri.

Zadržani optimizem, ki ga je bilo moč čutiti ob srečanju med predsednikoma Združenih držav in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, je po tednu dni popolnoma izpuhtel. Rusija vztraja pri svojih zahtevah, za nova srečanja na najvišji ravni ne kaže zanimanja. Ukrajina medtem zavrača ruske ozemeljske zahteve. Druge teme: - Kmetovanje mladih tudi letos med poudarki sejma Agra - Hrvaška bi za tuje delavce uvedla obvezno znanje osnovne ravni hrvaščine - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradi za slovensko koprodukcijo in najboljšo žensko vlogo

Izraelske sile navajajo, da so v sklopu širitve ofenzive v mestu Gaza že prevzele nadzor v nekaterih soseskah. Mesto močno obstreljujejo tudi iz zraka, prebivalci, ki jih je na širšem območju mesta približno milijon, pa se v težkih razmerah množično umikajo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem znova pozval k premirju in izpustitvi talcev ter poudaril, da bi nova ofenziva na mesto Gaza pomenila le še več trpljenja. Izrael je tudi pozval, naj prekliče načrt za graditev več tisoč domov v nezakonitih naselbinah na Zahodnem bregu. Druge teme: - Washington in Bruselj potrdila skupno trgovinsko izjavo. - Ravnatelji na Brdu pri Kranju o varnosti in spodbudah v šolah in vrtcih. - Direktorji javnih zdravstvenih zavodov od jutri ne smejo delati še pri zasebnikih.

Na naslovnicah številnih medijev so udeleženci srečanja v Beli hiši na visoki ravni, ki ni prineslo potrditve, da sta Ukrajina in Rusija kaj bliže premirju. A v Washingtonu so bili vodje petih evropskih držav, Evropske komisije in Nata, kljub siceršnji politični neenotnosti, soglasni v podpori Ukrajini - in v tem, da bi Evropa, v zameno za varnostna zagotovila Kijevu, v njegovem imenu kupila večje količine ameriškega orožja. Druge teme: - Hamas za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in postopno izmenjavo talcev - Delodajalci se sprašujejo, kam bo šel denar za dolgotrajno oskrbo. - Hrvaška med članicami Unije na vrhu po krepitvi inflacije

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne na evropskih tleh. To je bil najsmrtonosnejši oboroženi konflikt v človeški zgodovini, posledice katerega je bilo več deset milijonov smrtnih žrtev, od tega večina civilnih, grozote holokavsta, številni vojni zločini in velikansko uničenje. Vse te strahote so prinesle tudi streznitev in spoznanje, da je vsekakor treba preprečiti ponovitev česa podobnega. Toda ob tem, ko praznujemo obletnico konca ene velike vojne, se hkrati pripravljamo na naslednjo. Močno so se zamajali tako svetovna družbena ureditev kot prizadevanja za mir. Že bližnja prihodnost je zelo negotova. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, ki ga ponavljamo. Gostje: dr. Ksenija Vidmar Horvat, profesorica sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Božo Repe, profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Petra Roter, profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbe vede Univerze v Ljubljani.

Po skoraj 22-ih mesecih vojne v Gazi naj bi Izrael, kljub mednarodnemu pritisku po končanju spopadov s Hamasom, vojaško ofenzivo - do zdaj usmerjeno na določena območja - razširil na celotno ozemlje enklave. Tako poročajo izraelski mediji, češ da gre za odločitev izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ki naj bi jo izraelski varnostni kabinet danes zagotovo potrdil. Druge teme: - Nizozemska kot prva v novem Natovem mehanizmu za nakup orožja za Ukrajino. - Hrvati zaznamujejo trideseto obletnico operacije Nevihta. - Pristojni brez jasnih odgovorov, kaj je krivo za letošnje precejšnje povečanje števila smrti na slovenskih cestah.

V mednarodni javnosti se vrstijo opozorila o katastrofalnih razmerah v Gazi. Tam se povečuje število umrlih zaradi lakote, dobave pomoči ni dovolj. Izrael se sooča s pozivi, naj omogoči prost pretok nujnih potrebščin po kopnem. Po ocenah bi moralo v Gazo za zadostitev potreb pomoč dnevno prepeljati več sto tovornjakov. Druge teme: - Ukrajinski droni zanetili požar v ruskem skladišču nafte, Kijev vnovič tarča ruskega napada. - Kitajska uvaja ukrepe za zvišanje rodnosti. - Ponekod po državi so včeraj divjala neurja z debelejšo točo.

Za Palestince v Gazi je poleg izraelskih napadov smrtonosna tudi lakota. Človekoljubne pomoči, ki prihaja v enklavo, ni dovolj, opozarjajo humanitarci. Zaradi akutne podhranjenosti je ogroženih več kot 320 tisoč otrok, navaja predstavnik Unicefa Ted Chaiban in dodaja, da otroci ne bi smeli umirati med tem, ko čakajo v vrsti pred prehranskim centrom ali zbirajo vodo. Druge teme: - Trump ukazal premik dveh jedrskih podmornic. - Protest v Celovcu zaradi racije avstrijske policije pri Peršmanu. - Boj proti diskriminaciji v ospredju dneva spomina na genocid nad Romi in Sinti.