Podcasts about jezik

V epizodi 181 je bil gost dr. Matija Pretnar je doktor računalništva, specializiran za programske jezike in formalne sisteme. Predava na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer raziskuje povezave med matematično logiko in sodobnim programiranjem. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Potovanje skozi matematiko in programiranje Razumevanje vzorcev in inteligence Narava matematike Koncept neskončnosti Razlaga kvantnega računalništva Teorija simulacije in realnost =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (Na fotografiji rokopis Ahikarjeve zgodbe v aramejskem jeziku iz leta 495 pr. Kr., vir: James D. Moore in Verena Lepper) .

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Igor Velše. Jakob Jaša Kenda je literarni zgodovinar, prevajalec in pisatelj, ki je med drugim znan tudi po literarnih raziskavah na področju dramatike, mladinske književnosti in znanstvenofantastične literature. Zadnja leta skrbno zapisuje svoje pohodniške dogodivščine – leta 2018 je izšel poučen potopis Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je naslednje leto prejel nagrado za najboljši literarni prvenec in nagrado krilata želva za najboljši književni potopis, leta 2020 pa je izdal potopisni roman Transverzala, v katerem vodi bralce po slovenski planinski poti. S potopisnim romanom z naslovom Evropa: sever, severozahod začenja nov cikel predstavljanja pohodniških poti po Evropi, in sicer z opisom družinskega potovanja po Skandinaviji ter večtedenske ture po hriboviti Škotski. Jezik, s katerim Kenda opisuje geografsko raznoliko pokrajino in tudi zgodovino obeh dežel, je izjemno slikovit, duhovit in poučen, saj spotoma načenja številna vprašanja o varstvu naravne in kulturne dediščine, političnih razsežnostih angleškega kolonializma, sociološkem pogledu v razslojenost družbe, psiholoških značilnostih zadržanih Norvežanov in vsestranskih Škotov, medgeneracijskih in medkulturnih izzivih na poti in še bi lahko naštevali. Bralec kmalu dobi občutek, da ima pred seboj izkušenega pohodnika, ki teoretsko znanje iz najrazličnejših knjig spretno prepleta s terenskimi dogodivščinami, med katerimi najbolj izstopajo poučni pogovori z domačini in obujanje spominov na podobne preizkušnje v preteklosti, zlasti na skoraj identično pot po Britanskem otočju, ki jo je avtor obredel pred dobrimi tridesetimi leti. V spominu nam ostane opis “poti mrtvih” na Škotskem, ki so nastale ob nošenju mrtvih iz njihovih hiš do mesta pokopa, dandanes pa jih mednarodni popotniki uporabljajo kot javne poti oziroma bližnjice do strateških lokacij: “V izvirnih trasah so te poti potekale tudi karseda v ravni črti, prek večje močvare so zanje postavili neskončne mostovže. Po tedanjih prepričanjih naj bi si namreč ljudje vsak corpse road delili tako z mrtvimi kot raznolikimi nadnaravnimi bitji. In vsem tem onstranskim entitetam so bile prilagojene, saj naj ne bi bile sposobne prečiti tekoče vode in naj ne bi marale ovinkov.” Avtor se na tem delu posveti tudi funkciji obredov ob smrti pokojnika: “Prva je bila zagotoviti, da se mrlič ne bi vrnil med žive. Zato so krsto z doma spravili skozi posebej za to izdolbeno luknjo v steni, ki so jo nato zadelali, prevrnili so stole, na katerih je stala krsta, in podobno. /…/ Druga funkcija ritualov pa je bila na videz prvi kontradiktorna, obredje naj bi bilo namreč obenem namenjeno potrditvi obstoja sveta, vzporednega našemu. Temu je služila med drugim vloga, ki je bila na teh sprevodih edina dovoljena ženskam: pele so posebne pogrebne pesmi, imenovane coronah, ki so jih priče opisale kot “onstransko lepe”, “srhljivo rjutje” in “golčanje obsedenih z duhovi”.” Z enakim entuziazmom, kot na svoji poti opisuje poti in obredja, se Kenda posveča opisovanju medsebojne dinamike, ki nastaja ob vsakdanjih izzivih popotniških sotrpinov – najsi gre za družinske člane, ki raziskujejo deželo bratov Levjesrčnih in si v glavah ustvarjajo poanto impozantnih umetniških skulptur v norveškem parku Ekeberg, ali za strateško izbrana popotnika na pohodu po otoku Skye in severnem delu škotskega višavja, ki s svojimi izkušnjami prispevata svoj kamenček k mozaiku potovanja … Postavni Norvežan Christian, s katerim se spozna na pohajkovanju po Sloveniji, mu dela družbo na Norveškem in na Škotskem ter korak za korakom razgrinja primere etičnega kodeksa svoje države in diplomatskega poklica, simpatična Sorcha, ki je po izobrazbi biologinja in farmacevtka, pa mu pripoveduje o življenjskih prelomnicah in selitvah, ki so jo na koncu pripeljale nazaj v rodno Škotsko, kjer se izkaže kot odlična koordinatorka prenočišč, mediatorka pa tudi vodička. S pomočjo Christianovega pogleda na raznolikost liberalnih demokracij na severu Evrope, ki segajo od britanske “kastne” razslojenosti do skandinavskega egalitarizma, Kenda na koncu sestavi miselni zaključek: “Ne, če mene vprašaš, ste srečna sredina med Škoti in nami. Kot pravi Stoppard: sreča je ravnovesje. Izstopajočemu posamezniku in njegovemu daru nekaj tretmaja drhali običajno kar koristi, čeprav jasno ne toliko, da bi ga zlomil. In ko sva že ravno pri tvoji samokritiki, Christian, se meni vaša varianta družbene ureditve zdi očitno boljša od otoške. Britanska s svojo razslojenostjo veliko bolj kot vaša determinira posameznika glede na njegov rod. Se ti to zdi etično? Učinkovito?” Poleg Toma Stopparda Kenda v svojem popotniškem romanu citira tudi Dickensa, Ibsena, Shakespeara, Orwella, Nietzscheja, Davida Lyncha ter Kajetana Koviča in Gregorja Strnišo. Za ilustracijske vinjete in zemljevide je poskrbela akademska slikarka Nina Čelhar in z zabavnimi skicami še bolj razplamtela bralčevo domišljijo. Kako torej najbolj ustrezno opisati knjigo Evropa; sever, severozahod vsestranskega pisca Jakoba Kende? Najbolje jo opiše kar avtor sam, ko se mu na nekem mestu zareče: “Saj je, kot bi se znašel v bondiadi, in to tako rekoč v vlogi Sherlocka Holmesa …” Tudi bralec, ki se skupaj z avtorjem odpravi na obsežno pot, se ne more znebiti občutka, da je v vlogi detektiva, ki se skuša prebiti skozi labirint geopolitičnih, socioloških, zgodovinskih in antropoloških izzivov. Ti vsakič znova pripeljejo do ugotovitve o tem, da v življenju ni preprostih bližnjic – ne na področju pohodništva ne na področju pisateljevanja, znanosti in metodologije. Tudi če pohodniki cilj najbolj jasno vidijo pred sabo, se morajo še vedno dvigniti med najvišje hribe in spustiti v najbolj nevarne močvirne doline, preden ga dosežejo … Upamo, da bodo prvemu delu evropske popotniške sage, ki se je začela na severozahodu Evrope, kmalu sledili tudi drugi deli.

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.

Podajamo se v Romunijo in se ustavljamo na slovenskem lektoratu v Bukarešti. Z lektorico slovenščine na bukareški univerzi Barbaro Kustec se pogovarjamo o študiju slovenskega jezika, spremljevalnih prireditvah in vtisih iz romunske prestolnice. Obiskali smo tudi slovenske rojake v Rumi, o dogajanju v slovenski skupnosti v tem srbskem mestu pa je beseda tekla s predsednikom društva Emona in učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka Zoranom Jovičičem. V oddaji pa vas seznanjamo tudi s pomladno poletnimi prireditvami , ki jih organizirajo na Slovenski izseljenski matici.

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral.

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Pretežna oblika pisateljevanja filozofa, profesorja, glasbenika, pisca Boštjana Narata je bila do zdaj esej, tako da je z romanom Bend stopil na novo ozemlje, pravzaprav je zelo suvereno zakorakal vanj. Kako tudi ne bi, roman govori o glasbenikih in glasbi, Narat pa ima za seboj trideset let igranja v bendih in dobro pozna njihovo dinamiko. Zgodba je dokaj preprosta. Študentka Zoja gre na avdicijo za pevko v bendu, ki je pred časom nepojasnjeno izgubil svojega pevca, Gorana. Kar izginil je. Zoja s svojim glasom in besedili navduši člane skupine Hektorja, Domna in TJ-ja in takoj jo sprejmejo medse. Vendar pa to ni edini bend v romanu; skoraj enakovredno vlogo ima Zojin družinski bend. Foter Damjan, nekoč znani muzičar s super po krivici pozabljeno glasbeno skupino, se je potegnil vase, hodi po hiši kot duh in izdeluje ptičje hišice; mama Ksenija je izstopila iz literarne scene in zdaj piše uspešne priročnike za življenje, vodi delavnice, predavanja, terapije … in s tem odlično služi; starejši brat, nakladaški Tejo, pa zagrenjenost zaradi vrnitve pod domači krov, ker je tako pač najbolj udobno, kompenzira s filozofiranjem. Prav Tejo izpostavi to, kar je poleg glasbe rdeča nit pripovedi: ali je vredno delati tisto, kar res ljubiš in v kar res verjameš, in zaradi tega životariti, ali pa je bolj praktično in razumno privoliti v kompromise ne tako zadovoljujoče službe, ki ti prinaša dober denar? In ker seveda tudi na tem področju ni vse črno-belo – ali si se z odločitvijo za udobnejše preživetje tudi prodal, izdal svoje ideale? Ali pa je ravno tako prav, kot vzkipi Domen, da hočeš od tistega, kar rad delaš, tudi dostojno živeti in zato ni nespodobno sprejeti kakšnega kompromisa. Da je muzika tvoja služba, tvoj poklic: “Zoja, kaj pa je narobe s kariero? Malo serješ s polno ritjo. Lahko je bit pameten v maminem fensi hotelu.” Ali ko skuša Ksenija prenapetima sinu in hčeri pojasniti, kako je že zdavnaj spoznala, da so uniforme povsod: “Seveda so različnih barv in pomenijo različne stvari, ampak vse to govorjenje o samosvojosti in neukalupljenosti … vse to je rahlo precenjeno. Pa malo brez veze.” Poleg razpravljanja o preživetju in seveda o glasbi Narat tankočutno in v gledališki maniri dialogov in monologov v Zojini glavi vpleta tudi spomine, navezanost, strahove, upanje, razočaranje, ljubezen …, stvari, ki so vsem pomembne in domače. Več je zamolčanosti kot odprtega, neposrednega uvida; takšne so povezave z Goranovim izginotjem, Zojino osuplo spregledanje tesnega, še vedno “zacopanega” odnosa njenih staršev, pa njen impulzivni vzgib za edino ljubezensko srečanje v romanu, ki bi ga nepozoren bralec mimogrede spregledal. Taki občutljivi, dragoceni detajli. Kratki, preprosti stavki, ki imajo svojo težo. Veliko je naštevanja, seznamov, sploh zajtrkov. Z enim se roman tudi začne in nevsiljivo razkrije družbeni status Zojine družine. Zelo dobro delujejo tudi naslovi pesmi in imena izvajalcev, ki se vrtijo v kafiču, kjer se pred vajo ali po njej dobivajo člani benda, in se pojavljajo skozi ves roman. Pravzaprav tako super, da sem si ob branju včasih nataknila slušalke in se potopila v omenjene komade, čeprav nisem kakšna glasbofilka in so mi zakulisne strukture in delovanje bendov španska vas. Vendar je ta sicer kratkočasni roman zbudil v meni nostalgijo in hrepenje; ne po glasbenem bendu kot takem, ampak po popolni pripadnosti določenim ljudem, določeni zadevi. Po popolni predanosti, da bi prišel stvari do dna. Jezik, ki ga med seboj govorijo člani benda, se zdi glasbenemu nepoznavalcu na trenutke zelo specifičen in prav zato posrečeno vznemiri, kot na primer naštevanje glasbenih rekvizitov na odru – zame zares kos čudovite poezije (z znanstvenofantastičnim pridihom). Prostor je majhen, no, ne tako majhen, bolj zabasan. Dva marshalla ob desni steni, dvakrat po štiri desetke, dve glavi, ena JCM 900, druga neka zgonjena reč neznanega izvora. Dve stojali za kitaro, stol, zraven štirje kitarski kovčki, nasproti bobni – “A to so ludwigi?” – dva prehodna, kotel, sner, vse po jusu, standard, ob kotlu zložene torbe. Levo in desno dva visokotonca, miza je v desnem kotu, šestnajst kanalov, kabli v glavnem povezani in natančno razpredeni po prostoru, neuporabljeni so lepo zviti in obešeni nad mešalko. Ob steni nasproti vhoda vufer, klaviature na štenderju in rhodesi v kovčku, zraven en vox in dva fenderja, manjši nič posebnega, ampak ima vintage šminko – tista rumena varianta – večji je bolj resen, hot red deville, ni še klasika, ampak enkrat bo, zraven dva bas feršta, ampeg in mesa boogie. V kotu štiri stojala za mikrofone, eno notno in bobnarska žirafa, ki je očitno zašla. Nekje v romanu Narat zapiše, da je “improvizacija velika beseda za preprosto stvar, kot je preprosta muzika – samo pravo noto moraš zaigrat ob pravem času.” Mojster je tudi v pisanju, zato je škoda, da je v tem igrivem in dinamičnem romančku za nekaj not, pravzaprav za kar nekaj glasbenih sklopov, izgubil skladateljski “filing” in dovolil, da iz njega spregovorita esejist in filozof. Dolgi filozofski traktati, ki jih besediči Tejo, zame najšibkejši člen romana, in razne literarne razprave, ki jih na avtobusu prebira ali v slušalkah posluša Zoja, so popolnoma odveč. Sicer gladko tekoče, jedrnato besedilo pretirano zavrejo, mu odvzamejo nekaj “žmohta” in poskočnosti. Nekaj dialoških momentov je tudi predolgih, saj so – glede na ostale izbrušene, žive dialoge – malo za lase privlečeni. Vse to bi bilo mogoče izpustiti, ali v manjših dozah in verodostojneje položiti v usta glavnih junakov; potem bi bil roman res izčiščen, skorajda idealno pripravljen za odrsko ali filmsko upodobitev, po katerih glasno kliče. Ampak tudi pomanjkljivostim navkljub je Bend domišljena, duhovita in pretanjena pripoved za vse bralce, ne le za glasbeno navdahnjene. Ko ga prebereš, se ti zgodi, kot se je zgodilo Zoji, ko sta šla s Hektorjem prvič skupaj na kavo – nekaj lepega.

Anyone new to Australia can appreciate how important it is to keep your mother tongue alive. Language is integral to your culture and Australia's Indigenous languages are no different, connecting people to land and ancestral knowledge. They reflect the diversity of Australia's First Nations peoples. More than 100 First Nations languages are currently spoken across Australia. Some are spoken by only a handful of people, and most are in danger of being lost forever. But many are being revitalised. In today's episode of Australia Explained we explore the diversity and reawakening of Australia's First languages. - Svako ko je nov u Australiji može shvatiti koliko je važno održati svoj maternji jezik živim. Jezik je sastavni dio vaše kulture i autohtoni jezici Australije se u tome ne razlikuju, povezujući ljude sa zemljom i znanjem predaka. Oni odražavaju raznolikost naroda Prvih naroda Australije. Više od 100 jezika Prvih naroda trenutno se govori širom Australije. Neke govori samo šačica ljudi, a većina je u opasnosti da se zauvijek izgubi. Ali mnogi se revitaliziraju. U današnjoj epizodi Australia Explained istražujemo raznolikost i ponovno buđenje prvih jezika Australije.

Piše Muanis Sinanović, bere Igor Velše. Rok Vilčnik je eden najpomembnejših mariborskih besednih ustvarjalcev z raznolikim opusom. Prav posebno mesto v sodobni literarni produkciji na slovenskem ima njegov najnovejši roman Mehanizem. Gre za romaneskno pravljico, ki je primerna tako za otroke kot za odrasle. Vsebuje namreč zelo bogato alegorično vsebino, podano prek razvejanega domišljijskega sveta. Zgodba govori o dveh igračah, Titini in Titinu, ki se prebudita v škatli. Titinin ključ za navijanje je zlomljen, zato morata čimprej poiskati nekoga, ki ga bo popravil. Znajdeta se v svetu teme, ki ga upravlja Mož brez sence, pomaga pa mu vojska rogačev. Pripoved ima klasično strukturo pustolovščine. Kratka poglavja gradijo intenzivne dogodivščine s tipičnimi nenadnimi obrati. Na formalni ravni Vilčnikovo delo sledi preizkušenim obrtniškim prijemom. Jezik je jasen in discipliniran. V tem pogledu pripoved spominja na najuspešnejše ameriške animirane filme. Naslednja asociacija so umetniške videoigre neodvisnih razvijalcev, ki svojim umetninam vdahnejo unikaten domišljijski pečat. Zdi se, da je vsako poglavje kot misija, ki nas vodi do končnega soočenja z nepredvidljivim obratom. Razvijalci gotovo ne bi zgrešili, če bi roman Mehanizem prevedli v obliko videoigre. Na notranji, vsebinski ravni, pa se Vilčnik, ki v delo gotovo vnaša tudi občutje lutkarskega sveta in lutkovnih iger, s katerimi ima prav tako izkušnje, dotika pravprašanj o izvoru pomena in sreče, razmerij med egoizmom in tovarištvom, ljubeznijo in sovraštvom ter tudi kozmologije. V sodobnem svetu ima akademsko etablirana književnost, predvsem romani, vlogo umeščanja individualiziranega subjekta v izgubljeno celoto in celostnost. Nasprotno pa skuša fantazijska književnost, ki sta jo etablirala univerzitetna kolega John Ronald Reuel Tolkien in Clive Staples Lewis, ustvarjati oziroma domišljijsko poustvarjati svetove, ki so celostni in zaceljeni, od katerih posameznik ni ločen, temveč je njihov organski del. Prav v tak svet sta umeščena in ga odkrivata Titina in Titin, pri tema pa segata tudi po metafiziki. Vendar ne gre za zapleteno filozofsko govorico, temveč za »filozofijo«, kakršno poznajo otroci, preden povsem ponotranjijo postulate sodobnega sveta. Ta svet je tudi umetno zarezal črto med odraslimi in otroki, ki implicira, da otroci živijo v fantazijah, odrasli pa dojemajo svet takšen, kakršen je. To je filozofsko gledano seveda naivna predpostavka, knjige, kot je Vilčnikova, ki nas znova postavijo v otroško perspektivo in jo povežejo z našim odraslim jazom, pa omogočajo, da to občutimo na najgloblji ravni. Dogodivščine in dileme Titnia in Titine so namreč podane iz neke, recimo, nepokvarjene perspektive, ki pa se še vedno nahaja v nas, le da smo jo prekrili s plastmi cinizma in obrambnih mehanizmov. S tega vidika nam lahko pravljice včasih dajo več kot romani, Vilčnikovo delo pa je skoraj idealen spoj obojega. Zgodba je zelo privlačna in bralca zlahka posrka. Obenem je polna zdravilne toplote in nežnosti, pri čemer se, kar je pomembno za kvaliteto dela, ne izogiba eksistencialni tesnobi ob soočanju s končnostjo in zlom. Pri tem pa ne gre v nasprotno skrajnost, kot je značilno za nekatere sodobne pristope k fantazijskemu pisanju, in se ne spušča v nikakršno eksploatacijo groze, seksualnosti, nasilja in podobno. Kot rečeno, roman je v celoti primeren za otroke. Vilčnik načeloma uspešno, vendar ne nujno povsem, vzpostavlja različne ravni resničnosti, ki spominjajo na predmoderne religiozne metafizike in neoplatonistično filozofijo. Mešajo se tudi časi, sanje in resničnost, praspomini in trenutni doživljaji. To prinaša delu dodatno, mestoma osupljivo dimenzijo, vendar so prehodi občasno morda preveč zapleteni ali prehitri, zgoščeni pa so v zaključku zgodbe, kar nekoliko otežuje dojemanje. Kljub temu pa je zaključek izjemno pomenljiv in to ne kvari končnega vtisa o tej skrivnostni knjigi, ki nas strese iz banalnega vsakdana, nas angažira in popelje v bujne nadrazumske svetove, ki jih ne bomo zlahka pozabili.

Tesa Drev Juh se je pogovarjala z Leonom Vidmarjem, avtorjem animiranih filmov, ki je za svoj kratki animirani film Slovo na Festivalu slovenskega filma leta 2016 prejel vesno za najboljšo animacijo. Na letošnjem festivalu Berlinale pa je bil v tekmovalni sekciji Generation Kplus, posvečeni filmom, ki nagovarjajo mlajše občinstvo, predstavljen film Zgodbe iz čarobnega vrta. Zanj je je Leon Vidmar prispeval eno od treh zgodb – te so postavljene v okvirno pripoved filma, ki pa v celoti tematizira smrt.

Prvič v novem terminu, nikakor pa ne prvič s temo, ki valovske jezikalce vznemirja že od nastanka oddaje. Tuje jezike imamo v naši oddaji zelo radi, skoraj tako kot tokratna gostja Ramona Irgolič, ki smo jo sicer imenovali poliglotka, čisto tehnično pa je že hiperpoliglotka.

Piše Miša Gams, bereta Sanja Rejc in Igor Velše. Pisatelj Branko Gradišnik se je po avanturističnih potovanjih, ki jih je opravil po Irski, Siciliji, Korziki, Portugalski, Zakavkazju, Poldivjem Zahodu, Lake Districtu in Provansi odpravil na Kubo, kjer je že decembra 2014 skupaj z družino obredel vsa večja mesta in tudi plaže od Havane do Guardalavace malo pred ameriškim vojaškim oporiščem Guantanamo. Gradišnik, ki je svojo pisateljsko pot začel kot pisec znanstvenofantastičnih besedil in kratke domišljijske proze, nato pa napisal kar nekaj humorističnih, kriminalnih in satiričnih romanov, se je zadnja leta “našel” v žanru domiselnih potopisov, v katerih na humoren način opisuje prigode, anekdote, filozofske refleksije in zabavne dogodivščine s potovanj po svetu, ki skozi optiko globalizma postaja čedalje manjši. Naslov Tisoč in nobena noč nas takoj spomni na zbirko arabskih pravljic, kar ni naključje, saj nas pisatelj želi popeljati v misteriozni svet Kube skozi serijo humoresk, prigod in alegorij, ki delno spontano vzniknejo že ob trku dveh različnih kulturnih paradigem, delno pa jih spodbudi pisatelj sam s svojo vznesenostjo in otroško željo po vzburljivem dogajanju. O svoji tehniki pisanja se je v pričujočem potopisu vsaj na enem mestu precej razpisal: »… zdaj sem že dolga leta zgolj zapisovalec – pišem pač o rečeh, ki so se po moji vednosti res zgodile, da pa bi jih kdo bral – kajti kdo bo bral vsakdanjosti? - jih malo obarvam, recimo s humorno optiko (ki se prilega moji vedri naravi), potem s prostodušno iskrenostjo, ki se ne boji niti neprijetne resnice, z nepričakovanostjo izrazja (ki je značilna za mene blekneža) pa seveda z metodo, ki jo je izpopolnil Dostojevski, da dogajanja ne podaja v zaporedju, ampak kake ključne dogodke začasno zamolči in nam jih servira pozneje kot prave kolporterske senzacije.« In res bralec kakšno prigodo, šalo oziroma humoresko v polnosti razume šele z zamikom, ko mu dodatni detajli odstrejo veliko večjo sliko dogodka in se mu “zidaki” v glavi sestavijo v povsem drug algoritem. Jezik pripovedi je preprost, ubran, jasen in realističen, občasno se približuje jeziku kriminalk, detektivk in satiričnih burlesk. Čeprav potuje na Kubo s svojo družino – soprogo in na pol odraslima dvojčkoma – večino časa preživi v družbi Slovenca Denija – ta ga poduči, kako si pridobiti zaupanje Kubancev in Kubank pa tudi o optimalnih načinih za pridobivanje njihovega bivalnega vizuma, nepremičnin, zakonskih zvez in odvez in še bi lahko naštevali. Z njim avtor razvije poseben odnos, ki nenehno niha med pokroviteljstvom in občudovanjem in ki med potovanjem postaja vedno bolj zaupljiv in konkurenčen. V popotniški skupini so namreč tudi lepa dekleta, na katerih preizkušata različne – bolj kot ne spodletele – tehnike flirtanja in ob tem z besedovanjem razkrivata svojo življenjsko filozofijo. Gradišnik primerja flirt z ekonom loncem, ki »preprečuje, da juhica ne bi prekipela. Če pa začne vseeno kipeti, je lonec mogoče odstaviti, se malo odmakniti, pa bo.« Ob neki drugi priložnosti opozori na pomembnost moškega poslušanja in vnašanja humorja v debato: »… humor dokazuje, da si na nevrološki ravni dobro skonstruiran, da znaš prenašati življenjske tegobe. No, ko si je ženska s tabo izmenjala dovolj psihičnih vsebin, se bo počutila tako zbližano, tako sprepleteno s tabo, da si bo upala izmenjati tudi notranjo telesno vsebino, sokove.« Roko na srce, o državi Kubi izvemo zelo malo. Tisti ki iščejo bodisi turistične opise bodisi popotniške nasvete, bodo zelo hitro razočarani. V knjigi so sicer tu in tam omenjene najlepše plaže, nočni klubi in gostilne z dobro hrano, vendar se je treba do njihovih lokacij prebiti s pomočjo detektivske žilice in obilo domišljije. Po drugi strani pa dobimo v knjigi namige o tem, na kakšen način razviti strategijo iskanja toaletnega papirja, ki ga na Kubi zelo primanjkuje, kako se učinkovito pogajati s (pre)prodajalci, kako s preprosto telesno kretnjo ubiti več muh na en mah … ali kako sredi podeželske dekoracije plastičnega sadja prepoznati v zeleno prebarvan dildo. Na prvi pogled morda Gradišnikove prigode in nasveti ne delujejo sila praktično, a so zelo življenjski in predvsem na moč duhoviti. Čeprav v zapise ne vpleta politike, pa ne more obiti razlik med Američani in Kubanci, o katerih na koncu knjige zapiše, da se porajajo iz etične podstati, saj se prvi lotevajo izzivov s tekmovalnostjo in individualizmom, drugi pa s solidarnostjo v. vzajemno korist: »zakaj so Američani mizerne, Kubanci pa očitno dobre volje: sreče ne prinaša denar, zabava ali moč, temveč priložnost, da je človek drugim koristen in da so drugi koristni njemu. To je vse, kar potrebujemo, ta občutek vzajemne koristnosti, ki vzdržuje skupnost neglede na zunanje pritiske in težave.« Potopis Tisoč in nobena noč krasijo zabavne ilustracije Romea Štrakla, avtorja treh striparskih albumov in Gradišnikovega sodelavca pri seriji Strogo zaupno, ki ga s svojimi ilustracijami spremlja od tretje knjige naprej. Poleg slik, ki delujejo kot povzetki fotografij posameznih dogodkov, je na začetku knjige priložen tudi ročno narisan zemljevid Kube z vsemi mesti, v katerih se ustavi skupina, kot uvod v posamezno poglavje oziroma izlet pa je priložen še opis zastavljenih ciljev. Čarobnost pa se ne poraja iz njihove realizacije, temveč prav iz trenutkov, ko ne gre nič po načrtu. Odlomki iz knjige Tisoč in nobena noč nam še dolgo odzvanjajo v glavi in nas vabijo na dogodivščino, ki nam bo postavila življenje na glavo in nas pretresla do temeljev – in čez.

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost.

V epizodi 168 je bil dr. Aleš Gabrič, raziskovalec novejše slovenske politične, kulturnopolitične in kulturne zgodovine. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovina in njena fascinacija Nelogičnosti v zgodovini Ekonomija in politika v zgodovini Vloga jezika in komunikacije Kultura in identiteta Razvoj slovenske kulture in jezika ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V oddaji je bila z nami dr. Saška Štumberger z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti. Govorili smo o spremembah, ki se pojavljajo pri ženskih priimkih, o prilagajanju jezika družbenim spremembam.

Piše Katja Šifkovič, bereta Eva longyka Marušič in Igor Velše. Vmesni čas, zbirka enajstih kratkih zgodb Borisa Pangerca, je delo, ki se ne pretvarja in s svojo preprostostjo piše zgodbo o ljudeh, kraju in preteklosti, o pozabljenem času. Pangerčeva sposobnost prepletanja osebnih in kolektivnih zgodb iz Doline pri Trstu z brezčasnimi vprašanji o življenju, smrti in minevanju pritegne bralca tako, da se počuti, kot bi bil sam del teh pripovedi. Boris Pangerc je slovenski jezikoslovec, pedagog, kulturnik in publicist. Šolal se je v domačem kraju in v Trstu, nato pa v Ljubljani diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Poučeval je slovenščino, zgodovino in zemljepis ter bil ravnatelj šole na Proseku. Dejavno je sodeloval z radijskimi in televizijskimi postajami, raziskoval ljudsko gradivo ter objavljal članke in reportaže, zlasti za Primorski dnevnik. Znan je tudi kot raziskovalec dolinskega govora in ustvarjalec vrhunskega oljčnega olja, za katero je prejel številne nagrade. Ustanovil je salon kakovostnih oljčnih olj Olio Capitale in dejavno deluje v zborovskem petju. Njegova literarna in kulturna zapuščina vključuje tudi njegove pesmi, ki so jih uglasbili ugledni skladatelji. Tematsko se zbirka Vmesni čas dotika najglobljih vprašanj človekovega bivanja: minevanja, identitete, ljubezni, telesnosti in pripadnosti. Pangerc raziskuje, kako dogodki iz preteklosti oblikujejo naše življenje danes, kako so naši osebni spomini del širše zgodovinske naracije ter kako se v teh prepletih oblikuje občutek pripadnosti – kraju, ljudem, času. V času, ko literatura pogosto išče zapletene oblike izražanja, Pangerčev pristop dokazuje, kako močan je lahko jezik, ko je omejen na tisto najnujnejše: "In vidiš pred sabo vse kot na filmskem traku. Vidiš sebe in celo vas, vso okolico in vse ljudi, ki jih ne poznaš in vse dogodke, ki so se zgodili, pa če si jim bil priča ali ne." Pangerčeve zgodbe delujejo kot natančno izdelani filmski kadri – detajli so jasni, pripovedi pa polne občutkov in refleksije. Kot pripovedovalec se Pangerc izogiba moraliziranju; njegovo pisanje je brezkompromisno, a nikoli cinično. Kjer bi drugi avtorji morda zapadli v sentiment, Pangerc ostaja zvest resničnosti, ki jo opazuje z očesom kronista, a tudi z dušo umetnika. Jezik, čeprav preprost, je poetičen in učinkovit, a bralcu kljub temu ne prizanaša. Tistim ki jim primorsko narečje ni znano, se morda zgodi, da nekaterih besed ne bodo prepoznali, vendar to nikakor ne zmanjšuje čustvenega učinka zbirke – nasprotno, prav jezikovna barvitost še dodatno poglablja občutek pripadnosti kraju in njegovim ljudem. Pangerčev dar opazovanja se kaže v tem, kako liki v zbirki zaživijo pred nami kot resnične, "krvave" osebe, ki jih lahko skorajda slišimo in vidimo. Sonja, Drago, Miro, Alenka in drugi prebivalci njegovih zgodb niso le literarni konstrukti, temveč dihajo, govorijo in delujejo kot naši sosedje ali prijatelji. Pangerc ne piše, da bi očaral, piše, ker mora, in ravno ta neolepšana nujnost daje njegovemu delu poseben pečat. Zbirka Vmesni čas je dokaz, da lahko literatura, ki ostaja zvesta koreninam – krajem, ljudem in zgodbam – vedno najde svoje mesto v sodobnem svetu. To je knjiga, ki nas uči, kako gledati svet z očmi, ki vidijo pod površje.

Razlogi za obstoj Slovenske kulturno - gospodarske zveze ostajajo isti, kot so bili pred 70 leti ob njeni ustanovitvi. Tako o delovanju ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji razmišlja predsednica Ksenija Dobrila. Kaj pa je največji izziv organizacije, ki jo vodi od 2019? Literarna ustvarjalnost je dober pokazatelj vitalnosti narodne skupnosti in zanima nas, kako so s predstavitvijo na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani zadovoljni slovenski zamejski založniki. Gostimo prekmurskega literata, prevajalca in pedagoga Štefana Kardoša, ki že nekaj mesecev pomaga pri pouku slovenskega jezika v Porabju. Ustavimo pa se tudi v Grožnjanu, ki se ponaša z nazivom mesto umetnikov. Pa si ta naziv sploh še zasluži?   Foto (Mateja Železnikar): Slovenske pesnice iz Italije na knjižem sejmu v Ljubljani ob spremljavi violončelistke Andrejke Možina

V Ljubljani se je pričel 28. bienale oblikovanja z naslovom Dvojna agentka: ali govoriš jezik rož? Bienale letos praznuje 60 let in velja za najstarejši bienale oblikovanja v Evropi. V ospredju letošnje edicije je opozarjanje na aktualne družbene problematike skozi feminizem, zakodiran v jezik rož. Kaj simbolizirajo rože, kako so se v preteklosti uporabljale kot prekrit politični jezik in kako se lahko tako imenovana floriografija uporablja v oblikovanju, smo se pogovarjali z oblikovalci in letošnjo kuratorko bienala Alexandro Midal.

Jezik je živa stvar, se ves čas spreminja, posodablja in razvija, nekatera pravila ostanejo večno, druga se spremenijo. Kje jih poiskati in kako preveriti, kako se sklanjajo ženski priimki in ali so izrazi, kot so skrolati, lajkati, šerati, slogovno zaznamovani? Kaj so najpogostejše napake v slovenščini? Na naša jezikovna vprašanja bo odgovarjala gostja Svetovalnega servisa, dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik ZRC SAZU.

Danes zaznamujemo dan reformacije, ki obuja spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati zaznamujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici dejala, da slavimo kulturno in duhovno dediščino, ki je Slovencem omogočila enega pomembnejših korakov na poti k oblikovanju našega naroda. Druge teme: - Po poplavah v Španiji nadaljujejo iskanje pogrešanih. - V usklajevanju je zakon za ureditev pravic brezposelnih. - V okolici številnih pokopališč spremenjen prometni režim.

V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike "Kotiček za jeziček" povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.

Skrb za starejše in bolne rojake, novi izzivi ob priseljevanju študentov in mladih družin v velemesta, pomanjkanje duhovnikov - vse to so bile teme pogovorov slovenskih izseljenskih duhovnikov v evropskih državah, ki danes v okolici Salzburga zaključujejo redno jesensko srečanje imenovano pastoralna konferenca. Pridružil se jim je tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Predstavil jim je aktualno dogajanje v Cerkvi na Slovenskem ter dogajanje v družbi in v Evropi. Graditev malih občestev, vključevanje laikov v pastoralo ter skrb za kulturo, jezik in poznavanje lastne identitete so glavni aksiomi duhovnikov in pastoralnih sodelavcev, ki jim predseduje slovenski župnik v nemškem Muenchnu Dori Pečovnik. Škof Jamnik je duhovnike nagovarjal tudi, da ob prihajajočem svetem letu okrepijo upanje, ki se na poseben način znova rojeva v občestvih, ki skupaj molijo in obhajajo zakramente.

U Crnoj Gori 41,1 odsto građana se izjašnjavaju kao Crnogorci, a 32,9 odsto kao Srbi, pokazao popis. Zbog pooštrenih kontrola, velike kolone za kamione iz Srbije koji žele ući na Kosovo. Ukopano 19 žrtava poplava i klizišta kod Jablanice.

Peđa Todić je profesor engleskog jezika sa više od 20 godina iskustva u radu sa decom i odraslima. Njegov kurs za engleski se nalazi na Masterbox platformi, a uz kod "kosogor" dobijate bolju ponudu! _______________________________________________________________________________________________

Antoaneta Radočaj-Jerković je višestruko nagrađivana dirigentica i glazbena pedagoginja. Specijalizirala se za vođenje mladih pjevačkih zborova s kojima je ostvarila brojne uspjehe –s vokalnim ansamblom Brevis je 2013. godine održala koncert u dvorani Carnegie Hall u New Yorku. U podcastu razmatramo dodirne točke jezika i dirigiranja – je li dirigiranje univerzalni jezik? Kako dirigent prenosi zamišljenu i pomno isplaniranu zvučnu sliku onima koji je trebaju vokalno realizirati? I što bi se dogodilo da dirigenta nema? -- Podržite naš rad kavicom (već od 2 €): www.buymeacoffee.com/bsjv Kompletna priprema i dodatne pogodnosti dostupne su za članove (10 €/ mj.) www.buymeacoffee.com/bsjv Predložite gosta, teme i dajte svoj osvrt: forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Sve o podcastu (platforme, mediji, kontakt obrazac): www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2024 Bliski susreti jezične vrste

U Sydneyu je prošlog mjeseca predstavljen priručnik "Vilinska školica jezika i kulture - priručnik za hrvatski kao nasljedni i predački jezik". Priručnik je rezultat rada u prvoj fazi projekta MONUS - Metodičko oblikovanje nastavnih sadržaja uz potporu Središnjega državnoga ureda za Hrvate izvan RH, a nada se pomoći u radu učiteljicama i učiteljima koji podučavaju hrvatski jezik. Projektni tim broji šest članova, doktora znanosti koji su profesori Odjela za izobrazbu učitelja i odgojitelja na Sveučilištu u Zadru. Tim povodom danas razgovaramo s urednicima priručnika Katarinom Ivon, Donatom Vidaković Samaržija, Slavicom Vrsaljko, Tomislavom Koštom, Josipom Lasićem i Majom Cindrić.

Obilježavajući Međunarodni dan maternjeg jezika koji se u svijetu proslavlja svakog 21. februara donosimo razgovor sa gospođom Dženanom Draganović Anwar, nastavnicom Bosanske škole iz Adelaida. Saznajte kako se organizuje nastava bosanskog jezika u Južnoj Australiji, i kolika je važnosti očuvanja i njegovanja maternjeg jezika gdje god se na svijetu nalazili.

U novoj i prvoj ovogodišnjoj epizodi pričamo o računarskoj lingvistici, o tome kako se u lingvistici uz pomoć računara naučnici bave jezikom u najfundamentalnijem (ali i praktičnom) smislu, a sve to u svetlu razvoja velikih jezičkih modela (Large Langugage Models, LLMs) za koje smo svi čuli tokom poslednjih par godina. Gošća je doc. dr Tanja Samardžić, naša računarska lingvistkinja koja radi na Univerzitetu u Cirihu u Švajcarskoj u CLCL grupi (Computational Learning Computational Linguistics), drži kao gostujuća predavačica i predavanja na Univerzitetu u Ženevi, a bavi se velikim jezičkim modelom i obradom prirodnog jezika (NLP, natural language processing), u najširem mogućem kontekstu. Pričali smo o mnoštvu tema, od samih fundamentalnih pitanja koja se tiču toga šta je jezik, preko Noama Čomskog i generativne gramatike (šta je to?) do upotrebe mašina u lingvistici i lingvističkim praktičnim i teorijskim problemima, od mašinskog prevođenja, prvog prevodioca, preko chat botova, statističke revolucije koja se desila devedesetih godina prošlog veka, do savremenih modela koji dolaze iz oblasti mašinskog učenja i neuralnih mreža, razvoja savremenih pristupa poput enkoder-dekoder arhitektura i čuvenih transformera kod kojih je pažnja sve što vam treba, da bismo došli i do LLM-ova poput GPT-a (generative pre-trained transformer)! A sve to, naravno, kroz prizmu jezika i lingvistike, odnosno značaja i veze ovih fascinantnih dostignuća tehnologije sa naukom o jeziku.  Support the showViše o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.

Ksenija Banović, redovna članica Društva hrvatskih knjiž. prevodilaca, nagrađivana je književna prevoditeljica za bugarski jezik. U diplomskom radu piše da je recepcija pojedine nacionalne književnosti u prijevodu određena u najvećoj mjeri političkim kontekstom određenog razdoblja, a za podcast razjašnjava tezu na primjeru bugarske književnosti na hrvatskom. Zašto smo si mi i Bugari tako blizu, a jezično, kulturološki i prijevodom pomalo daleko i kako je do toga došlo? Zašto Bugari razumiju Srbe i nas, ali mi njih ne? Kojom neprevedivom riječju Bugari opisuju stanje ušušnosti, topline pod dekom? To i mnogo više u ep. #225. -- Podržite naš rad (već od 2€): www.buymeacoffee.com/bsjv Predložite gosta, teme i dajte svoj osvrt: forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Sve o podcastu (platforme, mediji, kontakt obrazac): www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2024 Bliski susreti jezične vrste

Jezik je dijalekt s vojskom i mornaricom je duhovita lingvistička dosjetka koja komentira prestiž koji jezik – po hijerarhiji na vrhu – uživa spram dijalekta. Kako dolazi do uspostavljanja te hijerarhije? Na što se odnosi vojska i mornarica? I kakvu ulogu ovdje igra ideologija standardnog jezika? -- Podržite naš rad kavicom (već od 2 €): www.buymeacoffee.com/bsjv Kompletna priprema i dodatne pogodnosti dostupne su za članove (10 €/ mj.) www.buymeacoffee.com/bsjv Predložite gosta, teme i dajte svoj osvrt: forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Sve o podcastu (platforme, mediji, kontakt obrazac): www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Novi Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Prihajajoče predstave: https://www.eventim.si/si/izvajalec/fejmici-sama-sta-najboljsa-2662/profile.html Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Retki su ljudi koji svoje bogato znanje i strast prema marketinškoj struci svakodnevno imlementiraju u svom poslu, a pri tom su i radi da o tome pričaju i diskututuju u javnosti, ne bi li pokrenuli diskusiju i zajedno sa kolegama postavili neke stvari na mesto. Marketing i brend komunikacija, kada ih stavite u okvire našeg jezika i kulture, te definišete glavne izazove kada je u pitanju naš marketinški ‘'esnaf'' nastaje jedna kvalitetna diskusija koja postavlja osnove za dalji razgovor i dolaženje do odgovora na glavne izazove marketinške struke. Miloš Dukić, Šef službe za marketing komunikacije u kompaniji Telekom Srbija je bio naš sagovornik u novoj epizodi Digitalk podkasta i na naše veliko zadovoljstvo načeo jednu veoma zanimljivu temu za koju ćemo verujemo upravo naša publika želeti da širi dalje. Miloš Dukić, Šef službe za marketing komunikacije @ Telekom Srbija - https://www.linkedin.com/in/milosdukic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Profesionalni razvojni put - Smeštanje Marketing menadžmenta u “akademske okvire” - Gde nastaje problem diskursa esnafske komunikacije - Postoje li brendovi pre Američkih brendova sa ozbiljnim vekom trajanja - Heraldika i marketing - Hiperprodukcija brendova još od “.com” bubble-a - Video killed the radio star? Social media killed everything that's left. - Jezik i kultura između čekića i nakovnja - Da zaključimo Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Projekat Srbija inovira - https://srbijainovira.rs/ - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘‘'Neobuzdani Amazon'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Danes praznujemo dan reformacije, ko obujamo spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16-tem stoletju, ki je postavilo temelje za kulturni razvoj slovenskega ljudstva. Reformacija je prinesla prvo knjigo v slovenščini in s tem knjižni jezik. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na osrednji slovesnosti v Lendavi sinoči poudarila pomen literature za razvoj kritičnega mišljenja, ki ga kot državljani potrebujemo tudi pri političnih odločitvah. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko še najmanj 20 dni. - Izrael v enem dnevu obstreljeval več kot 300 ciljev v Gazi. - Madžarska blokira dodelitev nepovratnih sredstev Ukrajini.

Valpovčanin Marko Glavica više od 20 godina posvetio je glazbi. Završio je osnovnu glazbenu školu, u bendu Jovaliusu svira gitaru, vodio je zborove, a sada je mentor u Music Art Incubatoru (začetnika Slavena Batoreka) gdje na inovativne – i slobodne – načine stvara mlade glazbenike. Sagledavajući put (zapisa) glazbe od srednjeg vijeka do današnjih trendova, Marko će proniknuti u ideju glazbe kao jezika i razgovora. https://www.musicartincubator.com/ -- Pozivamo vas da ispunite anketu o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Ako postoji govor tijela, kako govori tijelo koje pleše? Ana Lovrić, profesionalna učiteljica argentinskog tanga, reći će da tijelo samo po sebi puno govori, a kad pleše – još više. Za ples u paru, tvrdi, ključno je aktivno slušanje koje na iznenađujući način sliči govornom jeziku. A učiti ples je kao učiti strani jezik. -- Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv Sve o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Pčela u košnici pleše u osmici, pokazujući gdje je nektar. Pod određenim kutem pokazuje smjer, a veličina kružnice pokazuje udaljenost. Što veća osmica, hrana je dalje. Životinjski jezik na prvu je potpuno drugačiji od ljudskog. Na drugu saznajemo da i pčele i mravi dijele obilježja našeg jezika, poput ove iznad – razmještenost. https://medium.com/@literaturemini123/what-is-language-properties-characteristics-of-language-93c3a5c65e04 -- Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv Sve o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Hrvatski jezik je 1979. službeno priznat u Australiji, nakon čega je uveden kao predmet u državnim školama za strane jezike, te se može polagati i kao maturalni predmet. No, broj upisanih učenika na srednjoškolskoj razini stalno se smanjuje, te je sada u Novom Južnom Walesu i formalno upućena obavijest da je broj upisanih na kritično niskoj razini. Gordana Karoglan, učiteljica hrvatskog u završnim razredima srednje škole, nedavno se tim povodom zajednici obratila otvorenim pismom.

Zoranova profesorica hrvatskog mislila je da će on završiti u književnosti – od malih nogu pisao je rime, prozu, na indigo papiru dijelio svoje radove susjedima, a sastavljao je i križaljke. Godinama kasnije, u meteorologiju je unio kreativnost rima i dosjetaka. I kad nije na malim ekranima, u sklopu svoje naklade izdaje meteoslikovnice (Vjetropirastu, Oblačastu, Sunčastu, Pahuljastu i Kapljičastu) i pronalazi način kako kanalizirati kreativni um. Njegovo ime metonimijom je postalo prognozom (Vakula je rek'o) i sve što ona nosi, što je često i teret. A što je uopće jezik prognoze i je li „djelomično sunčano uz promjenjivu naoblaku s ponegdje uz mogućnost za malo kiše“ precizno ili neprecizno? -- Pozivamo vas da ispunite ankete o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Od opisivanja estetike do funkcioniranja mišića, jezik bodybuildinga, weight liftinga i fitnesa ogledni je primjer jezika subkulture. Pun je anglizmima kojima se opisuje izvođenje vježbe (set, rep), stanje tijela (peeled, ripped) i anatomija mišića (biceps, lats, abs). Kako licencirani fitnes trener koristi taj jezik kako bi kompleksnu strukturu izgradnje mišića i izvođenje vježbe objasnio polazniku? Postoji li motivacijski govor? I kako se na hrvatskom kaže 'benchati'? -- Pozivamo vas da ispunite anketu o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste #jezik #jezici #anatomija

„Nona bi krenula raditi njoke i pitala bi me – znaš kako se to nekad radilo?“ Pazinjanka Josipa Šiklić odrasla je uz baku koja je iz svega mogla napraviti – priču. Štoviše, istu priču bi ispričala stotinu puta različito. Maloj Josipi, u dvojezičnom istarskom obiteljskom okruženju, ovo je stvorilo sposobnost vizualnog i scenskog pričopričanja (!) koje će godinama kasnije primijeniti u turističkoj animaciji u kojoj radi već 17 godina. -- Pozivamo vas da ispunite ankete o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Vedran Sorić je prodajni konzultant s višegodišnjim iskustvom u prodajnom sektoru te vlasnik tvrtke Sorbel Group. Saša Tenodi je socijalni pedagog i jedini NLP trener pod originalnom licencom na ovim prostorima educiran u SAD-u kod Dr. Richarda Bandlera te začetnik NLP zajednice u Hrvatskoj. Zajedno vode emisiju Prodajni mindset. Prodaja je za njih ishod i proces i emocija. No, kako se to odražava na prodajni jezik, jezik koji, kako tvrde gosti, koristimo svi? -- Pozivamo vas da ispunite ankete o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Ermal Kuqo, direktor LA Clippers internacionalne skauting službe, bio je gost Jao Mile podcast-a.Bivši je reprezentativac Turska i Albanije kao i mnogih turskih klubova.Svoji pravu profi karijeru započeo je u Splitu a potom nastupao za Laško.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pričao je kako je izgledao njegov život u Albaniji '80 godina i kako je živela njegova porodica.Kako je zavoleo jugoslovensku košarku i pojedine igrače. Prelazak za Tursku i odlazak u Ameriku na koledž.Mnogo zanimljivih priča čeka vas u skoro 3h razgovora.Ukoliko želite da podržite i pomognete naš rad možete to učiniti preko PayPal-a u linku ispodPayPalhttps://www.paypal.com/paypalme/jaomi...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_pod...Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Ermal Kuqo Datum: 12. april 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #abaliga #partizan #crvenazvezda #jaomile #podcast #kosarka #euroleague #ermalkuqo #kuqo #ermal #turska #anadoluefes #nba #laclippers

U ovoj epizodi se vraćamo temi usvajanja jezika, ali kroz perspektivu psihologije i psiholingvistike! Gošća je prof. dr Jelena Mirković sa York St John University iz Velike Britanije, koja se bavi psihologijom usvajanja/učenja i korišćenja jezika. Pričali smo o psiholingvistici, o psihologiji učenja, o usvajanju jezika i posebno o učenju i usvajanju gramatike, o tome šta sve utiče na usvajanje jezika i gramatike, kako se u oblasti psiholingvistike/psihologije istraživači bave ovim temama.Pričali smo i o mnoštvu različitih zanimljivih eksperimenata, kako sa decom u najranijem uzrastu, tako i sa ljudima koji su doživeli neke povrede ili degeneraciju nervnog sistema (posebno temporalnog režnja) i kako to sve utiče na usvajanje jezika. A na kraju smo se dotakli i još jedne teme kojom se Jelena bavi, a to je na koji način nam spavanje i specifične faze sna pomažu u boljem usvajanju jezika, kao i, naravno, kako to istražujemo i kako to znamo.  Ako vas ova tema zanima, možete poslušati i epizodu #136 Radio Galaksije o usvajanju jezika iz perspektive lingviste prof. dr Bobana Arsenijevića. Support the show

Kao astrofizičarka, Vernesa Smolčić (PMF) duboko je u jeziku znanosti koji je uglavnom engleski. Ali istodobno, vodi Astroučionicu, blog na kojem popularizira znanost jednostavnim jezikom. Slično radi i na TikToku. Pisati ili govoriti jednostavno o vrlo kompleksnom, kao što su npr. crne rupe ili galaksije, izazovan je proces. Pomogli su joj seminari i konferencije diljem svijeta, ali možda najviše afinitet za priču koja je u suštini okosnica komuniciranja znanosti. --- Astroučionica Vernese Smolčić: https://www.astroucionica.hr/ Pozivamo vas da ispunite anketu o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Anita Čeko je filmska dramaturginja i psihologinja koja piše scenarije (Jabuka, tri dvopeka, jogurt, Blizina, Stepska lisica, Lara). Scenarij se od dramskog teksta razlikuje, tvrdi, po tome što dijalozi zvuče svakidašnjije. Smatra da što likovi izgovaraju mora davati važnu informaciju o radnji ili liku, a replike trebaju biti dobro promišljene. Provest će nas kroz kompletan proces nastanka i razvitka onoga što naziva filmskim predloškom – od intimnih misli scenarista koji se zamišlja da je lik, preko centriranog teksta bez opisa likova, do onoga što vidimo na ekranu. --- Pozivamo vas da ispunite anketu o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Na Cambridgeu se u Language Technology Labu bavi treniranjem velikih jezičnih modela, laički bismo rekli - uči strojeve da "razumiju" i koriste jezik. U tvrtci Poly AI bavi se kreiranjem što uvjerljivijih glasovnih asistenata, "robota" koji umjesto ljudi rezerviraju restorane ili odgovaraju na pitanja u korisničkoj podršci.Ivan Vulić bio nam je zato savršeni sugovornik na vruću temu strojnog učenja, velikih jezičnih modela - tehnologije na kojoj se temelji ChatGPT koji trenutno svojim mogućnostima fascinira tehnološki i netehnološki svijet. Pitali smo ga hoće li strojevi uskoro zamijeniti ljude i u kojim poslovima,  koje su prednosti, a koje opasnosti sve lakše i šire upotrebe umjetne inteligencije i - je li taj ChatGPT stvarno tako pametan ili se samo pravi?00:00 Tko je Ivan Vulić, kako se počeo baviti prirodnom obradom jezika, kako je završio na Cambridgeu i u tvrtci PolyAI06:55 Što je Multilingual NLP i čime se točno bavi na Cambridgeu?09:00 Što su (veliki) jezični modeli i kako se oni treniraju?12:15 Koji je "secret sauce" iza Chat GPT-ja? Čovjek!14:33 Razumije li stroj doista jezik ili samo simulira da razumije?17:00 Čime se Ivan bavi u PolyAI i hoće li glasovni asistenti uzeti ljudima posao?20:46 Što se sve događa u pozadini kad razgovaramo s glasovnim asistentima?25:50 Kako nastaje glas koji koristi glasovni asistent? Sintetizirani ili ljudski glas?27: 04 Kako ljudi reagiraju kad shvate da razgovaraju sa strojem? 28:52 Kad jedan robot razgovara s drugim...30:47 Može li AI biti kreativan35:30 Umjetna inteligencija već "manipulira" nama...kako?38:42 Kako stroj i čovjek mogu zajedno raditi42:00 Krive primjene, etička i filozofska pitanja koja otvara AI46:52 Strojevi će uskoro razumjeti i hrvatski