POPULARITY
Categories
Turbopuffer came out of a reading app.In 2022, Simon was helping his friends at Readwise scale their infra for a highly requested feature: article recommendations and semantic search. Readwise was paying ~$5k/month for their relational database and vector search would cost ~$20k/month making the feature too expensive to ship. In 2023 after mulling over the problem from Readwise, Simon decided he wanted to “build a search engine” which became Turbopuffer.We discuss:• Simon's path: Denmark → Shopify infra for nearly a decade → “angel engineering” across startups like Readwise, Replicate, and Causal → turbopuffer almost accidentally becoming a company • The Readwise origin story: building an early recommendation engine right after the ChatGPT moment, seeing it work, then realizing it would cost ~$30k/month for a company spending ~$5k/month total on infra and getting obsessed with fixing that cost structure • Why turbopuffer is “a search engine for unstructured data”: Simon's belief that models can learn to reason, but can't compress the world's knowledge into a few terabytes of weights, so they need to connect to systems that hold truth in full fidelity • The three ingredients for building a great database company: a new workload, a new storage architecture, and the ability to eventually support every query plan customers will want on their data • The architecture bet behind turbopuffer: going all in on object storage and NVMe, avoiding a traditional consensus layer, and building around the cloud primitives that only became possible in the last few years • Why Simon hated operating Elasticsearch at Shopify: years of painful on-call experience shaped his obsession with simplicity, performance, and eliminating state spread across multiple systems • The Cursor story: launching turbopuffer as a scrappy side project, getting an email from Cursor the next day, flying out after a 4am call, and helping cut Cursor's costs by 95% while fixing their per-user economics • The Notion story: buying dark fiber, tuning TCP windows, and eating cross-cloud costs because Simon refused to compromise on architecture just to close a deal faster • Why AI changes the build-vs-buy equation: it's less about whether a company can build search infra internally, and more about whether they have time especially if an external team can feel like an extension of their own • Why RAG isn't dead: coding companies still rely heavily on search, and Simon sees hybrid retrieval semantic, text, regex, SQL-style patterns becoming more important, not less • How agentic workloads are changing search: the old pattern was one retrieval call up front; the new pattern is one agent firing many parallel queries at once, turning search into a highly concurrent tool call • Why turbopuffer is reducing query pricing: agentic systems are dramatically increasing query volume, and Simon expects retrieval infra to adapt to huge bursts of concurrent search rather than a small number of carefully chosen calls • The philosophy of “playing with open cards”: Simon's habit of being radically honest with investors, including telling Lachy Groom he'd return the money if turbopuffer didn't hit PMF by year-end • The “P99 engineer”: Simon's framework for building a talent-dense company, rejecting by default unless someone on the team feels strongly enough to fight for the candidate —Simon Hørup Eskildsen• LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/sirupsen• X: https://x.com/Sirupsen• https://sirupsen.com/aboutturbopuffer• https://turbopuffer.com/Full Video PodTimestamps00:00:00 The PMF promise to Lachy Groom00:00:25 Intro and Simon's background00:02:19 What turbopuffer actually is00:06:26 Shopify, Elasticsearch, and the pain behind the company00:10:07 The Readwise experiment that sparked turbopuffer00:12:00 The insight Simon couldn't stop thinking about00:17:00 S3 consistency, NVMe, and the architecture bet00:20:12 The Notion story: latency, dark fiber, and conviction00:25:03 Build vs. buy in the age of AI00:26:00 The Cursor story: early launch to breakout customer00:29:00 Why code search still matters00:32:00 Search in the age of agents00:34:22 Pricing turbopuffer in the AI era00:38:17 Why Simon chose Lachy Groom00:41:28 Becoming a founder on purpose00:44:00 The “P99 engineer” philosophy00:49:30 Bending software to your will00:51:13 The future of turbopuffer00:57:05 Simon's tea obsession00:59:03 Tea kits, X Live, and P99 LiveTranscriptSimon Hørup Eskildsen: I don't think I've said this publicly before, but I just called Lockey and was like, local Lockie. Like if this doesn't have PMF by the end of the year, like we'll just like return all the money to you. But it's just like, I don't really, we, Justine and I don't wanna work on this unless it's really working.So we want to give it the best shot this year and like we're really gonna go for it. We're gonna hire a bunch of people. We're just gonna be honest with everyone. Like when I don't know how to play a game, I just play with open cards. Lockey was the only person that didn't, that didn't freak out. He was like, I've never heard anyone say that before.Alessio: Hey everyone, welcome to the Leading Space podcast. This is Celesio Pando, Colonel Laz, and I'm joined by Swix, editor of Leading Space.swyx: Hello. Hello, uh, we're still, uh, recording in the Ker studio for the first time. Very excited. And today we are joined by Simon Eski. Of Turbo Farer welcome.Simon Hørup Eskildsen: Thank you so much for having me.swyx: Turbo Farer has like really gone on a huge tear, and I, I do have to mention that like you're one of, you're not my newest member of the Danish AHU Mafia, where like there's a lot of legendary programmers that have come out of it, like, uh, beyond Trotro, Rasmus, lado Berg and the V eight team and, and Google Maps team.Uh, you're mostly a Canadian now, but isn't that interesting? There's so many, so much like strong Danish presence.Simon Hørup Eskildsen: Yeah, I was writing a post, um, not that long ago about sort of the influences. So I grew up in Denmark, right? I left, I left when, when I was 18 to go to Canada to, to work at Shopify. Um, and so I, like, I've, I would still say that I feel more Danish than, than Canadian.This is also the weird accent. I can't say th because it, this is like, I don't, you know, my wife is also Canadian, um, and I think. I think like one of the things in, in Denmark is just like, there's just such a ruthless pragmatism and there's also a big focus on just aesthetics. Like, they're like very, people really care about like where, what things look like.Um, and like Canada has a lot of attributes, US has, has a lot of attributes, but I think there's been lots of the great things to carry. I don't know what's in the water in Ahu though. Um, and I don't know that I could be considered part of the Mafi mafia quite yet, uh, compared to the phenomenal individuals we just mentioned.Barra OV is also, uh, Danish Canadian. Okay. Yeah. I don't know where he lives now, but, and he's the PHP.swyx: Yeah. And obviously Toby German, but moved to Canada as well. Yes. Like this is like import that, uh, that, that is an interesting, um, talent move.Alessio: I think. I would love to get from you. Definition of Turbo puffer, because I think you could be a Vector db, which is maybe a bad word now in some circles, you could be a search engine.It's like, let, let's just start there and then we'll maybe run through the history of how you got to this point.Simon Hørup Eskildsen: For sure. Yeah. So Turbo Puffer is at this point in time, a search engine, right? We do full text search and we do vector search, and that's really what we're specialized in. If you're trying to do much more than that, like then this might not be the right place yet, but Turbo Buffer is all about search.The other way that I think about it is that we can take all of the world's knowledge, all of the exabytes and exabytes of data that there is, and we can use those tokens to train a model, but we can't compress all of that into a few terabytes of weights, right? Compress into a few terabytes of weights, how to reason with the world, how to make sense of the knowledge.But we have to somehow connect it to something externally that actually holds that like in full fidelity and truth. Um, and that's the thing that we intend to become. Right? That's like a very holier than now kind of phrasing, right? But being the search engine for unstructured, unstructured data is the focus of turbo puffer at this point in time.Alessio: And let's break down. So people might say, well, didn't Elasticsearch already do this? And then some other people might say, is this search on my data, is this like closer to rag than to like a xr, like a public search thing? Like how, how do you segment like the different types of search?Simon Hørup Eskildsen: The way that I generally think about this is like, there's a lot of database companies and I think if you wanna build a really big database company, sort of, you need a couple of ingredients to be in the air.We don't, which only happens roughly every 15 years. You need a new workload. You basically need the ambition that every single company on earth is gonna have data in your database. Multiple times you look at a company like Oracle, right? You will, like, I don't think you can find a company on earth with a digital presence that it not, doesn't somehow have some data in an Oracle database.Right? And I think at this point, that's also true for Snowflake and Databricks, right? 15 years later it's, or even more than that, there's not a company on earth that doesn't, in. Or directly is consuming Snowflake or, or Databricks or any of the big analytics databases. Um, and I think we're in that kind of moment now, right?I don't think you're gonna find a company over the next few years that doesn't directly or indirectly, um, have all their data available for, for search and connect it to ai. So you need that new workload, like you need something to be happening where there's a new workload that causes that to happen, and that new workload is connecting very large amounts of data to ai.The second thing you need. The second condition to build a big database company is that you need some new underlying change in the storage architecture that is not possible from the databases that have come before you. If you look at Snowflake and Databricks, right, commoditized, like massive fleet of HDDs, like that was not possible in it.It just wasn't in the air in the nineties, right? So you just didn't, we just didn't build these systems. S3 and and and so on was not around. And I think the architecture that is now possible that wasn't possible 15 years ago is to go all in on NVME SSDs. It requires a particular type of architecture for the database that.It's difficult to retrofit onto the databases that are already there, including the ones you just mentioned. The second thing is to go all in on OIC storage, more so than we could have done 15 years ago. Like we don't have a consensus layer, we don't really have anything. In fact, you could turn off all the servers that Turbo Buffer has, and we would not lose any data because we have all completely all in on OIC storage.And this means that our architecture is just so simple. So that's the second condition, right? First being a new workload. That means that every company on earth, either indirectly or directly, is using your database. Second being, there's some new storage architecture. That means that the, the companies that have come before you can do what you're doing.I think the third thing you need to do to build a big database company is that over time you have to implement more or less every Cory plan on the data. What that means is that you. You can't just get stuck in, like, this is the one thing that a database does. It has to be ever evolving because when someone has data in the database, they over time expect to be able to ask it more or less every question.So you have to do that to get the storage architecture to the limit of what, what it's capable of. Those are the three conditions.swyx: I just wanted to get a little bit of like the motivation, right? Like, so you left Shopify, you're like principal, engineer, infra guy. Um, you also head of kernel labs, uh, inside of Shopify, right?And then you consulted for read wise and that it kind of gave you that, that idea. I just wanted you to tell that story. Um, maybe I, you've told it before, but, uh, just introduce the, the. People to like the, the new workload, the sort of aha moment for turbo PufferSimon Hørup Eskildsen: For sure. So yeah, I spent almost a decade at Shopify.I was on the infrastructure team, um, from the fairly, fairly early days around 2013. Um, at the time it felt like it was growing so quickly and everything, all the metrics were, you know, doubling year on year compared to the, what companies are contending with today. It's very cute in growth. I feel like lot some companies are seeing that month over month.Um, of course. Shopify compound has been compounding for a very long time now, but I spent a decade doing that and the majority of that was just make sure the site is up today and make sure it's up a year from now. And a lot of that was really just the, um, you know, uh, the Kardashians would drive very, very large amounts of, of data to, to uh, to Shopify as they were rotating through all the merch and building out their businesses.And we just needed to make sure we could handle that. Right. And sometimes these were events, a million requests per second. And so, you know, we, we had our own data centers back in the day and we were moving to the cloud and there was so much sharding work and all of that that we were doing. So I spent a decade just scaling databases ‘cause that's fundamentally what's the most difficult thing to scale about these sites.The database that was the most difficult for me to scale during that time, and that was the most aggravating to be on call for, was elastic search. It was very, very difficult to deal with. And I saw a lot of projects that were just being held back in their ambition by using it.swyx: And I mean, self-hosted.Self-hosted. ‘causeSimon Hørup Eskildsen: it's, yeah, and it commercial, this is like 2015, right? So it's like a very particular vintage. Right. It's probably better at a lot of these things now. Um, it was difficult to contend with and I'm just like, I just think about it. It's an inverted index. It should be good at these kinds of queries and do all of this.And it was, we, we often couldn't get it to do exactly what we needed to do or basically get lucine to do, like expose lucine raw to, to, to what we needed to do. Um, so that was like. Just something that we did on the side and just panic scaled when we needed to, but not a particular focus of mine. So I left, and when I left, I, um, wasn't sure exactly what I wanted to do.I mean, it spent like a decade inside of the same company. I'd like grown up there. I started working there when I was 18.swyx: You only do Rails?Simon Hørup Eskildsen: Yeah. I mean, yeah. Rails. And he's a Rails guy. Uh, love Rails. So good. Um,Alessio: we all wish we could still work in Rails.swyx: I know know. I know, but some, I tried learning Ruby.It's just too much, like too many options to do the same thing. It's, that's my, I I know there's a, there's a way to do it.Simon Hørup Eskildsen: I love it. I don't know that I would use it now, like given cloud code and, and, and cursor and everything, but, um, um, but still it, like if I'm just sitting down and writing a teal code, that's how I think.But anyway, I left and I wasn't, I talked to a couple companies and I was like, I don't. I need to see a little bit more of the world here to know what I'm gonna like focus on next. Um, and so what I decided is like I was gonna, I called it like angel engineering, where I just hopped around in my friend's companies in three months increments and just helped them out with something.Right. And, and just vested a bit of equity and solved some interesting infrastructure problem. So I worked with a bunch of companies at the time, um, read Wise was one of them. Replicate was one of them. Um, causal, I dunno if you've tried this, it's like a, it's a spreadsheet engine Yeah. Where you can do distribution.They sold recently. Yeah. Um, we've been, we used that in fp and a at, um, at Turbo Puffer. Um, so a bunch of companies like this and it was super fun. And so we're the Chachi bt moment happened, I was with. With read Wise for a stint, we were preparing for the reader launch, right? Which is where you, you cue articles and read them later.And I was just getting their Postgres up to snuff, like, which basically boils down to tuning, auto vacuum. So I was doing that and then this happened and we were like, oh, maybe we should build a little recommendation engine and some features to try to hook in the lms. They were not that good yet, but it was clear there was something there.And so I built a small recommendation engine just, okay, let's take the articles that you've recently read, right? Like embed all the articles and then do recommendations. It was good enough that when I ran it on one of the co-founders of Rey's, like I found out that I got articles about, about having a child.I'm like, oh my God, I didn't, I, I didn't know that, that they were having a child. I wasn't sure what to do with that information, but the recommendation engine was good enough that it was suggesting articles, um, about that. And so there was, there was recommendations and uh, it actually worked really well.But this was a company that was spending maybe five grand a month in total on all their infrastructure and. When I did the napkin math on running the embeddings of all the articles, putting them into a vector index, putting it in prod, it's gonna be like 30 grand a month. That just wasn't tenable. Right?Like Read Wise is a proudly bootstrapped company and it's paying 30 grand for infrastructure for one feature versus five. It just wasn't tenable. So sort of in the bucket of this is useful, it's pretty good, but let us, let's return to it when the costs come down.swyx: Did you say it grows by feature? So for five to 30 is by the number of, like, what's the, what's the Scaling factor scale?It scales by the number of articles that you embed.Simon Hørup Eskildsen: It does, but what I meant by that is like five grand for like all of the other, like the Heroku, dinos, Postgres, like all the other, and this then storage is 30. Yeah. And then like 30 grand for one feature. Right. Which is like, what other articles are related to this one.Um, so it was just too much right to, to power everything. Their budget would've been maybe a few thousand dollars, which still would've been a lot. And so we put it in a bucket of, okay, we're gonna do that later. We'll wait, we will wait for the cost to come down. And that haunted me. I couldn't stop thinking about it.I was like, okay, there's clearly some latent demand here. If the cost had been a 10th, we would've shipped it and. This was really the only data point that I had. Right. I didn't, I, I didn't, I didn't go out and talk to anyone else. It was just so I started reading Right. I couldn't, I couldn't help myself.Like I didn't know what like a vector index is. I, I generally barely do about how to generate the vectors. There was a lot of hype about, this is a early 2023. There was a lot of hype about vector databases. There were raising a lot of money and it's like, I really didn't know anything about it. It's like, you know, trying these little models, fine tuning them.Like I was just trying to get sort of a lay of the land. So I just sat down. I have this. A GitHub repository called Napkin Math. And on napkin math, there's just, um, rows of like, oh, this is how much bandwidth. Like this is how many, you know, you can do 25 gigabytes per second on average to dram. You can do, you know, five gigabytes per second of rights to an SSD, blah blah.All of these numbers, right? And S3, how many you could do per, how much bandwidth can you drive per connection? I was just sitting down, I was like, why hasn't anyone build a database where you just put everything on O storage and then you puff it into NVME when you use the data and you puff it into dram if you're, if you're querying it alive, it's just like, this seems fairly obvious and you, the only real downside to that is that if you go all in on o storage, every right will take a couple hundred milliseconds of latency, but from there it's really all upside, right?You do the first go, it takes half a second. And it sort of occurred to me as like, well. The architecture is really good for that. It's really good for AB storage, it's really good for nvm ESSD. It's, well, you just couldn't have done that 10 years ago. Back to what we were talking about before. You really have to build a database where you have as few round trips as possible, right?This is how CPUs work today. It's how NVM E SSDs work. It's how as, um, as three works that you want to have a very large amount of outstanding requests, right? Like basically go to S3, do like that thousand requests to ask for data in one round trip. Wait for that. Get that, like, make a new decision. Do it again, and try to do that maybe a maximum of three times.But no databases were designed that way within NVME as is ds. You can drive like within, you know, within a very low multiple of DRAM bandwidth if you use it that way. And same with S3, right? You can fully max out the network card, which generally is not maxed out. You get very, like, very, very good bandwidth.And, but no one had built a database like that. So I was like, okay, well can't you just, you know, take all the vectors right? And plot them in the proverbial coordinate system. Get the clusters, put a file on S3 called clusters, do json, and then put another file for every cluster, you know, cluster one, do js O cluster two, do js ON you know that like it's two round trips, right?So you get the clusters, you find the closest clusters, and then you download the cluster files like the, the closest end. And you could do this in two round trips.swyx: You were nearest neighbors locally.Simon Hørup Eskildsen: Yes. Yes. And then, and you would build this, this file, right? It's just like ultra simplistic, but it's not a far shot from what the first version of Turbo Buffer was.Why hasn't anyone done thatAlessio: in that moment? From a workload perspective, you're thinking this is gonna be like a read heavy thing because they're doing recommend. Like is the fact that like writes are so expensive now? Oh, with ai you're actually not writing that much.Simon Hørup Eskildsen: At that point I hadn't really thought too much about, well no actually it was always clear to me that there was gonna be a lot of rights because at Shopify, the search clusters were doing, you know, I don't know, tens or hundreds of crew QPS, right?‘cause you just have to have a human sit and type in. But we did, you know, I don't know how many updates there were per second. I'm sure it was in the millions, right into the cluster. So I always knew there was like a 10 to 100 ratio on the read write. In the read wise use case. It's, um, even, even in the read wise use case, there'd probably be a lot fewer reads than writes, right?There's just a lot of churn on the amount of stuff that was going through versus the amount of queries. Um, I wasn't thinking too much about that. I was mostly just thinking about what's the fundamentally cheapest way to build a database in the cloud today using the primitives that you have available.And this is it, right? You just, now you have one machine and you know, let's say you have a terabyte of data in S3, you paid the $200 a month for that, and then maybe five to 10% of that data and needs to be an NV ME SSDs and less than that in dram. Well. You're paying very, very little to inflate the data.swyx: By the way, when you say no one else has done that, uh, would you consider Neon, uh, to be on a similar path in terms of being sort of S3 first and, uh, separating the compute and storage?Simon Hørup Eskildsen: Yeah, I think what I meant with that is, uh, just build a completely new database. I don't know if we were the first, like it was very much, it was, I mean, I, I hadn't, I just looked at the napkin math and was like, this seems really obvious.So I'm sure like a hundred people came up with it at the same time. Like the light bulb and every invention ever. Right. It was just in the air. I think Neon Neon was, was first to it. And they're trying, they're retrofitted onto Postgres, right? And then they built this whole architecture where you have, you have it in memory and then you sort of.You know, m map back to S3. And I think that was very novel at the time to do it for, for all LTP, but I hadn't seen a database that was truly all in, right. Not retrofitting it. The database felt built purely for this no consensus layer. Even using compare and swap on optic storage to do consensus. I hadn't seen anyone go that all in.And I, I mean, there, there, I'm sure there was someone that did that before us. I don't know. I was just looking at the napkin mathswyx: and, and when you say consensus layer, uh, are you strongly relying on S3 Strong consistency? You are. Okay.SoSimon Hørup Eskildsen: that is your consensus layer. It, it is the consistency layer. And I think also, like, this is something that most people don't realize, but S3 only became consistent in December of 2020.swyx: I remember this coming out during COVID and like people were like, oh, like, it was like, uh, it was just like a free upgrade.Simon Hørup Eskildsen: Yeah.swyx: They were just, they just announced it. We saw consistency guys and like, okay, cool.Simon Hørup Eskildsen: And I'm sure that they just, they probably had it in prod for a while and they're just like, it's done right.And people were like, okay, cool. But. That's a big moment, right? Like nv, ME SSDs, were also not in the cloud until around 2017, right? So you just sort of had like 2017 nv, ME SSDs, and people were like, okay, cool. There's like one skew that does this, whatever, right? Takes a few years. And then the second thing is like S3 becomes consistent in 2020.So now it means you don't have to have this like big foundation DB or like zookeeper or whatever sitting there contending with the keys, which is how. You know, that's what Snowflake and others have do so muchswyx: for goneSimon Hørup Eskildsen: Exactly. Just gone. Right? And so just push to the, you know, whatever, how many hundreds of people they have working on S3 solved and then compare and swap was not in S3 at this point in time,swyx: by the way.Uh, I don't know what that is, so maybe you wanna explain. Yes. Yeah.Simon Hørup Eskildsen: Yes. So, um, what Compare and swap is, is basically, you can imagine that if you have a database, it might be really nice to have a file called metadata json. And metadata JSON could say things like, Hey, these keys are here and this file means that, and there's lots of metadata that you have to operate in the database, right?But that's the simplest way to do it. So now you have might, you might have a lot of servers that wanna change the metadata. They might have written a file and want the metadata to contain that file. But you have a hundred nodes that are trying to contend with this metadata that JSON well, what compare and Swap allows you to do is basically just you download the file, you make the modifications, and then you write it only if it hasn't changed.While you did the modification and if not you retry. Right? Should just have this retry loops. Now you can imagine if you have a hundred nodes doing that, it's gonna be really slow, but it will converge over time. That primitive was not available in S3. It wasn't available in S3 until late 2024, but it was available in GCP.The real story of this is certainly not that I sat down and like bake brained it. I was like, okay, we're gonna start on GCS S3 is gonna get it later. Like it was really not that we started, we got really lucky, like we started on GCP and we started on GCP because tur um, Shopify ran on GCP. And so that was the platform I was most available with.Right. Um, and I knew the Canadian team there ‘cause I'd worked with them at Shopify and so it was natural for us to start there. And so when we started building the database, we're like, oh yeah, we have to build a, we really thought we had to build a consensus layer, like have a zookeeper or something to do this.But then we discovered the compare and swap. It's like, oh, we can kick the can. Like we'll just do metadata r json and just, it's fine. It's probably fine. Um, and we just kept kicking the can until we had very, very strong conviction in the idea. Um, and then we kind of just hinged the company on the fact that S3 probably was gonna get this, it started getting really painful in like mid 2024.‘cause we were closing deals with, um, um, notion actually that was running in AWS and we're like, trust us. You, you really want us to run this in GCP? And they're like, no, I don't know about that. Like, we're running everything in AWS and the latency across the cloud were so big and we had so much conviction that we bought like, you know, dark fiber between the AWS regions in, in Oregon, like in the InterExchange and GCP is like, we've never seen a startup like do like, what's going on here?And we're just like, no, we don't wanna do this. We were tuning like TCP windows, like everything to get the latency down ‘cause we had so high conviction in not doing like a, a metadata layer on S3. So those were the three conditions, right? Compare and swap. To do metadata, which wasn't in S3 until late 2024 S3 being consistent, which didn't happen until December, 2020.Uh, 2020. And then NVMe ssd, which didn't end in the cloud until 2017.swyx: I mean, in some ways, like a very big like cloud success story that like you were able to like, uh, put this all together, but also doing things like doing, uh, bind our favor. That that actually is something I've never heard.Simon Hørup Eskildsen: I mean, it's very common when you're a big company, right?You're like connecting your own like data center or whatever. But it's like, it was uniquely just a pain with notion because the, um, the org, like most of the, like if you're buying in Ashburn, Virginia, right? Like US East, the Google, like the GCP and, and AWS data centers are like within a millisecond on, on each other, on the public exchanges.But in Oregon uniquely, the GCP data center sits like a couple hundred kilometers, like east of Portland and the AWS region sits in Portland, but the network exchange they go through is through Seattle. So it's like a full, like 14 milliseconds or something like that. And so anyway, yeah. It's, it's, so we were like, okay, we can't, we have to go through an exchange in Portland.Yeah. Andswyx: you'd rather do this than like run your zookeeper and likeSimon Hørup Eskildsen: Yes. Way rather. It doesn't have state, I don't want state and two systems. Um, and I think all that is just informed by Justine, my co-founder and I had just been on call for so long. And the worst outages are the ones where you have state in multiple places that's not syncing up.So it really came from, from a a, like just a, a very pure source of pain, of just imagining what we would be Okay. Being woken up at 3:00 AM about and having something in zookeeper was not one of them.swyx: You, you're talking to like a notion or something. Do they care or do they just, theySimon Hørup Eskildsen: just, they care about latency.swyx: They latency cost. That's it.Simon Hørup Eskildsen: They just cared about latency. Right. And we just absorbed the cost. We're just like, we have high conviction in this. At some point we can move them to AWS. Right. And so we just, we, we'll buy the fiber, it doesn't matter. Right. Um, and it's like $5,000. Usually when you buy fiber, you buy like multiple lines.And we're like, we can only afford one, but we will just test it that when it goes over the public internet, it's like super smooth. And so we did a lot of, anyway, it's, yeah, it was, that's cool.Alessio: You can imagine talking to the GCP rep and it's like, no, we're gonna buy, because we know we're gonna turn, we're gonna turn from you guys and go to AWS in like six months.But in the meantime we'll do this. It'sSimon Hørup Eskildsen: a, I mean, like they, you know, this workload still runs on GCP for what it's worth. Right? ‘cause it's so, it was just, it was so reliable. So it was never about moving off GCP, it was just about honesty. It was just about giving notion the latency that they deserved.Right. Um, and we didn't want ‘em to have to care about any of this. We also, they were like, oh, egress is gonna be bad. It was like, okay, screw it. Like we're just gonna like vvc, VPC peer with you and AWS we'll eat the cost. Yeah. Whatever needs to be done.Alessio: And what were the actual workloads? Because I think when you think about ai, it's like 14 milliseconds.It's like really doesn't really matter in the scheme of like a model generation.Simon Hørup Eskildsen: Yeah. We were told the latency, right. That we had to beat. Oh, right. So, so we're just looking at the traces. Right. And then sort of like hand draw, like, you know, kind of like looking at the trace and then thinking what are the other extensions of the trace?Right. And there's a lot more to it because it's also when you have, if you have 14 versus seven milliseconds, right. You can fit in another round trip. So we had to tune TCP to try to send as much data in every round trip, prewarm all the connections. And there was, there's a lot of things that compound from having these kinds of round trips, but in the grand scheme it was just like, well, we have to beat the latency of whatever we're up against.swyx: Which is like they, I mean, notion is a database company. They could have done this themselves. They, they do lots of database engineering themselves. How do you even get in the door? Like Yeah, just like talk through that kind of.Simon Hørup Eskildsen: Last time I was in San Francisco, I was talking to one of the engineers actually, who, who was one of our champions, um, at, AT Notion.And they were, they were just trying to make sure that the, you know, per user cost matched the economics that they needed. You know, Uhhuh like, it's like the way I think about, it's like I have to earn a return on whatever the clouds charge me and then my customers have to earn a return on that. And it's like very simple, right?And so there has to be gross margin all the way up and that's how you build the product. And so then our customers have to make the right set of trade off the turbo Puffer makes, and if they're happy with that, that's great.swyx: Do you feel like you're competing with build internally versus buy or buy versus buy?Simon Hørup Eskildsen: Yeah, so, sorry, this was all to build up to your question. So one of the notion engineers told me that they'd sat and probably on a napkin, like drawn out like, why hasn't anyone built this? And then they saw terrible. It was like, well, it literally that. So, and I think AI has also changed the buy versus build equation in terms of, it's not really about can we build it, it's about do we have time to build it?I think they like, I think they felt like, okay, if this is a team that can do that and they, they feel enough like an extension of our team, well then we can go a lot faster, which would be very, very good for them. And I mean, they put us through the, through the test, right? Like we had some very, very long nights to to, to do that POC.And they were really our biggest, our second big customer off the cursor, which also was a lot of late nights. Right.swyx: Yeah. That, I mean, should we go into that story? The, the, the sort of Chris's story, like a lot, um, they credit you a lot for. Working very closely with them. So I just wanna hear, I've heard this, uh, story from Sole's point of view, but like, I'm curious what, what it looks like from your side.Simon Hørup Eskildsen: I actually haven't heard it from Sole's point of view, so maybe you can now cross reference it. The way that I remember it was that, um, the day after we launched, which was just, you know, I'd worked the whole summer on, on the first version. Justine wasn't part of it yet. ‘cause I just, I didn't tell anyone that summer that I was working on this.I was just locked in on building it because it's very easy otherwise to confuse talking about something to actually doing it. And so I was just like, I'm not gonna do that. I'm just gonna do the thing. I launched it and at this point turbo puffer is like a rust binary running on a single eight core machine in a T Marks instance.And me deploying it was like looking at the request log and then like command seeing it or like control seeing it to just like, okay, there's no request. Let's upgrade the binary. Like it was like literally the, the, the, the scrappiest thing. You could imagine it was on purpose because just like at Shopify, we did that all the time.Like, we like move, like we ran things in tux all the time to begin with. Before something had like, at least the inkling of PMF, it was like, okay, is anyone gonna hear about this? Um, and one of the cursor co-founders Arvid reached out and he just, you know, the, the cursor team are like all I-O-I-I-M-O like, um, contenders, right?So they just speak in bullet points and, and facts. It was like this amazing email exchange just of, this is how many QPS we have, this is what we're paying, this is where we're going, blah, blah, blah. And so we're just conversing in bullet points. And I tried to get a call with them a few times, but they were, so, they were like really writing the PMF bowl here, just like late 2023.And one time Swally emails me at like five. What was it like 4:00 AM Pacific time saying like, Hey, are you open for a call now? And I'm on the East coast and I, it was like 7:00 AM I was like, yeah, great, sure, whatever. Um, and we just started talking and something. Then I didn't know anything about sales.It was something that just comp compelled me. I have to go see this team. Like, there's something here. So I, I went to San Francisco and I went to their office and the way that I remember it is that Postgres was down when I showed up at the office. Did SW tell you this? No. Okay. So Postgres was down and so it's like they were distracting with that.And I was trying my best to see if I could, if I could help in any way. Like I knew a little bit about databases back to tuning, auto vacuum. It was like, I think you have to tune out a vacuum. Um, and so we, we talked about that and then, um, that evening just talked about like what would it look like, what would it look like to work with us?And I just said. Look like we're all in, like we will just do what we'll do whatever, whatever you tell us, right? They migrated everything over the next like week or two, and we reduced their cost by 95%, which I think like kind of fixed their per user economics. Um, and it solved a lot of other things. And we were just, Justine, this is also when I asked Justine to come on as my co-founder, she was the best engineer, um, that I ever worked with at Shopify.She lived two blocks away and we were just, okay, we're just gonna get this done. Um, and we did, and so we helped them migrate and we just worked like hell over the next like month or two to make sure that we were never an issue. And that was, that was the cursor story. Yeah.swyx: And, and is code a different workload than normal text?I, I don't know. Is is it just text? Is it the same thing?Simon Hørup Eskildsen: Yeah, so cursor's workload is basically, they, um, they will embed the entire code base, right? So they, they will like chunk it up in whatever they would, they do. They have their own embedding model, um, which they've been public about. Um, and they find that on, on, on their evals.It. There's one of their evals where it's like a 25% improvement on a very particular workload. They have a bunch of blog posts about it. Um, I think it works best on larger code basis, but they've trained their own embedding model to do this. Um, and so you'll see it if you use the cursor agent, it will do searches.And they've also been public around, um, how they've, I think they post trained their model to be very good at semantic search as well. Um, and that's, that's how they use it. And so it's very good at, like, can you find me on the code that's similar to this, or code that does this? And just in, in this queries, they also use GR to supplement it.swyx: Yeah.Simon Hørup Eskildsen: Um, of courseswyx: it's been a big topic of discussion like, is rag dead because gr you know,Simon Hørup Eskildsen: and I mean like, I just, we, we see lots of demand from the coding company to ethicsswyx: search in every part. Yes.Simon Hørup Eskildsen: Uh, we, we, we see demand. And so, I mean, I'm. I like case studies. I don't like, like just doing like thought pieces on this is where it's going.And like trying to be all macroeconomic about ai, that's has turned out to be a giant waste of time because no one can really predict any of this. So I just collect case studies and I mean, cursor has done a great job talking about what they're doing and I hope some of the other coding labs that use Turbo Puffer will do the same.Um, but it does seem to make a difference for particular queries. Um, I mean we can also do text, we can also do RegX, but I should also say that cursors like security posture into Tur Puffer is exceptional, right? They have their own embedding model, which makes it very difficult to reverse engineer. They obfuscate the file paths.They like you. It's very difficult to learn anything about a code base by looking at it. And the other thing they do too is that for their customers, they encrypt it with their encryption keys in turbo puffer's bucket. Um, so it's, it's, it's really, really well designed.swyx: And so this is like extra stuff they did to work with you because you are not part of Cursor.Exactly like, and this is just best practice when working in any database, not just you guys. Okay. Yeah, that makes sense. Yeah. I think for me, like the, the, the learning is kind of like you, like all workloads are hybrid. Like, you know, uh, like you, you want the semantic, you want the text, you want the RegX, you want sql.I dunno. Um, but like, it's silly to like be all in on like one particularly query pattern.Simon Hørup Eskildsen: I think, like I really like the way that, um, um, that swally at cursor talks about it, which is, um, I'm gonna butcher it here. Um, and you know, I'm a, I'm a database scalability person. I'm not a, I, I dunno anything about training models other than, um, what the internet tells me and what.The way he describes is that this is just like cash compute, right? It's like you have a point in time where you're looking at some particular context and focused on some chunk and you say, this is the layer of the neural net at this point in time. That seems fundamentally really useful to do cash compute like that.And, um, how the value of that will change over time. I'm, I'm not sure, but there seems to be a lot of value in that.Alessio: Maybe talk a bit about the evolution of the workload, because even like search, like maybe two years ago it was like one search at the start of like an LLM query to build the context. Now you have a gentech search, however you wanna call it, where like the model is both writing and changing the code and it's searching it again later.Yeah. What are maybe some of the new types of workloads or like changes you've had to make to your architecture for it?Simon Hørup Eskildsen: I think you're right. When I think of rag, I think of, Hey, there's an 8,000 token, uh, context window and you better make it count. Um, and search was a way to do that now. Everything is moving towards the, just let the agent do its thing.Right? And so back to the thing before, right? The LLM is very good at reasoning with the data, and so we're just the tool call, right? And that's increasingly what we see our customers doing. Um, what we're seeing more demand from, from our customers now is to do a lot of concurrency, right? Like Notion does a ridiculous amount of queries in every round trip just because they can't.And I'm also now, when I use the cursor agent, I also see them doing more concurrency than I've ever seen before. So a bit similar to how we designed a database to drive as much concurrency in every round trip as possible. That's also what the agents are doing. So that's new. It means just an enormous amount of queries all at once to the dataset while it's warm in as few turns as possible.swyx: Can I clarify one thing on that?Simon Hørup Eskildsen: Yes.swyx: Is it, are they batching multiple users or one user is driving multiple,Simon Hørup Eskildsen: one user driving multiple, one agent driving.swyx: It's parallel searching a bunch of things.Simon Hørup Eskildsen: Exactly.swyx: Yeah. Yeah, exactly. So yeah, the clinician also did, did this for the fast context thing, like eight parallel at once.Simon Hørup Eskildsen: Yes.swyx: And, and like an interesting problem is, well, how do you make sure you have enough diversity so you're not making the the same request eight times?Simon Hørup Eskildsen: And I think like that's probably also where the hybrid comes in, where. That's another way to diversify. It's a completely different way to, to do the search.That's a big change, right? So before it was really just like one call and then, you know, the LLM took however many seconds to return, but now we just see an enormous amount of queries. So the, um, we just see more queries. So we've like tried to reduce query, we've reduced query pricing. Um, this is probably the first time actually I'm saying that, but the query pricing is being reduced, like five x.Um, and we'll probably try to reduce it even more to accommodate some of these workloads of just doing very large amounts of queries. Um, that's one thing that's changed. I think the right, the right ratio is still very high, right? Like there's still a, an enormous amount of rights per read, but we're starting probably to see that change if people really lean into this pattern.Alessio: Can we talk a little bit about the pricing? I'm curious, uh, because traditionally a database would charge on storage, but now you have the token generation that is so expensive, where like the actual. Value of like a good search query is like much higher because they're like saving inference time down the line.How do you structure that as like, what are people receptive to on the other side too?Simon Hørup Eskildsen: Yeah. I, the, the turbo puffer pricing in the beginning was just very simple. The pricing on these on for search engines before Turbo Puffer was very server full, right? It was like, here's the vm, here's the per hour cost, right?Great. And I just sat down with like a piece of paper and said like, if Turbo Puffer was like really good, this is probably what it would cost with a little bit of margin. And that was the first pricing of Turbo Puffer. And I just like sat down and I was like, okay, like this is like probably the storage amp, but whenever on a piece of paper I, it was vibe pricing.It was very vibe price, and I got it wrong. Oh. Um, well I didn't get it wrong, but like Turbo Puffer wasn't at the first principle pricing, right? So when Cursor came on Turbo Puffer, it was like. Like, I didn't know any VCs. I didn't know, like I was just like, I don't know, I didn't know anything about raising money or anything like that.I just saw that my GCP bill was, was high, was a lot higher than the cursor bill. So Justine and I was just like, well, we have to optimize it. Um, and I mean, to the chagrin now of, of it, of, of the VCs, it now means that we're profitable because we've had so much pricing pressure in the beginning. Because it was running on my credit card and Justine and I had spent like, like tens of thousands of dollars on like compute bills and like spinning off the company and like very like, like bad Canadian lawyers and like things like to like get all of this done because we just like, we didn't know.Right. If you're like steeped in San Francisco, you're just like, you just know. Okay. Like you go out, raise a pre-seed round. I, I never heard a word pre-seed at this point in time.swyx: When you had Cursor, you had Notion you, you had no funding.Simon Hørup Eskildsen: Um, with Cursor we had no funding. Yeah. Um, by the time we had Notion Locke was, Locke was here.Yeah. So it was really just, we vibe priced it 100% from first Principles, but it wasn't, it, it was not performing at first principles, so we just did everything we could to optimize it in the beginning for that, so that at least we could have like a 5% margin or something. So I wasn't freaking out because Cursor's bill was also going like this as they were growing.And so my liability and my credit limit was like actively like calling my bank. It was like, I need a bigger credit. Like it was, yeah. Anyway, that was the beginning. Yeah. But the pricing was, yeah, like storage rights and query. Right. And the, the pricing we have today is basically just that pricing with duct tape and spit to try to approach like, you know, like a, as a margin on the physical underlying hardware.And we're doing this year, you're gonna see more and more pricing changes from us. Yeah.swyx: And like is how much does stuff like VVC peering matter because you're working in AWS land where egress is charged and all that, you know.Simon Hørup Eskildsen: We probably don't like, we have like an enterprise plan that just has like a base fee because we haven't had time to figure out SKU pricing for all of this.Um, but I mean, yeah, you can run turbo puffer either in SaaS, right? That's what Cursor does. You can run it in a single tenant cluster. So it's just you. That's what Notion does. And then you can run it in, in, in BYOC where everything is inside the customer's VPC, that's what an for example, philanthropic does.swyx: What I'm hearing is that this is probably the best CRO job for somebody who can come in and,Simon Hørup Eskildsen: I mean,swyx: help you with this.Simon Hørup Eskildsen: Um, like Turbo Puffer hired, like, I don't know what, what number this was, but we had a full-time CFO as like the 12th hire or something at Turbo Puffer, um, I think I hear are a lot of comp.I don't know how they do it. Like they have a hundred employees and not a CFO. It's like having a CFO is like a runningswyx: business man. Like, you know,Simon Hørup Eskildsen: it's so good. Yeah, like money Mike, like he just, you know, just handles the money and a lot of the business stuff and so he came in and just hopped with a lot of the operational side of the business.So like C-O-O-C-F-O, like somewhere in between.swyx: Just as quick mention of Lucky, just ‘cause I'm curious, I've met Lock and like, he's obviously a very good investor and now on physical intelligence, um, I call it generalist super angel, right? He invests in everything. Um, and I always wonder like, you know, is there something appealing about focusing on developer tooling, focusing on databases, going like, I've invested for 10 years in databases versus being like a lock where he can maybe like connect you to all the customers that you need.Simon Hørup Eskildsen: This is an excellent question. No, no one's asked me this. Um, why lockey? Because. There was a couple of people that we were talking to at the time and when we were raising, we were almost a little, we were like a bit distressed because one of our, one of our peers had just launched something that was very similar to Turbo Puffer.And someone just gave me the advice at the time of just choose the person where you just feel like you can just pick up the phone and not prepare anything. And just be completely honest, and I don't think I've said this publicly before, but I just called Lockey and was like local Lockie. Like if this doesn't have PMF by the end of the year, like we'll just like return all the money to you.But it's just like, I don't really, we, Justine and I don't wanna work on this unless it's really working. So we want to give it the best shot this year and like we're really gonna go for it. We're gonna hire a bunch of people and we're just gonna be honest with everyone. Like when I don't know how to play a game, I just play with open cards and.Lockey was the only person that didn't, that didn't freak out. He was like, I've never heard anyone say that before. As I said, I didn't even know what a seed or pre-seed round was like before, probably even at this time. So I was just like very honest with him. And I asked him like, Lockie, have you ever have, have you ever invested in database company?He was just like, no. And at the time I was like, am I dumb? Like, but I think there was something that just like really drew me to Lockie. He is so authentic, so honest, like, and there was something just like, I just felt like I could just play like, just say everything openly. And that was, that was, I think that that was like a perfect match at the time, and, and, and honestly still is.He was just like, okay, that's great. This is like the most honest, ridiculous thing I've ever heard anyone say to me. But like that, like that, whyswyx: is this ridiculous? Say competitor launch, this may not work out. It wasSimon Hørup Eskildsen: more just like. If this doesn't work out, I'm gonna close up shop by the end of the mo the year, right?Like it was, I don't know, maybe it's common. I, I don't know. He told me it was uncommon. I don't know. Um, that's why we chose him and he'd been phenomenal. The other people were talking at the, at the time were database experts. Like they, you know, knew a lot about databases and Locke didn't, this turned out to be a phenomenal asset.Right. I like Justine and I know a lot about databases. The people that we hire know a lot about databases. What we needed was just someone who didn't know a lot about databases, didn't pretend to know a lot about databases, and just wanted to help us with candidates and customers. And he did. Yeah. And I have a list, right, of the investors that I have a relationship with, and Lockey has just performed excellent in the number of sub bullets of what we can attribute back to him.Just absolutely incredible. And when people talk about like no ego and just the best thing for the founder, I like, I don't think that anyone, like even my lawyer is like, yeah, Lockey is like the most friendly person you will find.swyx: Okay. This is my most glow recommendation I've ever heard.Alessio: He deserves it.He's very special.swyx: Yeah. Yeah. Yeah. Okay. Amazing.Alessio: Since you mentioned candidates, maybe we can talk about team building, you know, like, especially in sf, it feels like it's just easier to start a company than to join a company. Uh, I'm curious your experience, especially not being n SF full-time and doing something that is maybe, you know, a very low level of detail and technical detail.Simon Hørup Eskildsen: Yeah. So joining versus starting, I never thought that I would be a founder. I would start with it, like Turbo Puffer started as a blog post, and then it became a project and then sort of almost accidentally became a company. And now it feels like it's, it's like becoming a bigger company. That was never the intention.The intentions were very pure. It's just like, why hasn't anyone done this? And it's like, I wanna be the, like, I wanna be the first person to do it. I think some founders have this, like, I could never work for anyone else. I, I really don't feel that way. Like, it's just like, I wanna see this happen. And I wanna see it happen with some people that I really enjoy working with and I wanna have fun doing it and this, this, this has all felt very natural on that, on that sense.So it was never a like join versus versus versus found. It was just dis found me at the right moment.Alessio: Well I think there's an argument for, you should have joined Cursor, right? So I'm curious like how you evaluate it. Okay, I should actually go raise money and make this a company versus like, this is like a company that is like growing like crazy.It's like an interesting technical problem. I should just build it within Cursor and then they don't have to encrypt all this stuff. They don't have to obfuscate things. Like was that on your mind at all orSimon Hørup Eskildsen: before taking the, the small check from Lockie, I did have like a hard like look at myself in the mirror of like, okay, do I really want to do this?And because if I take the money, I really have to do it right. And so the way I almost think about it's like you kind of need to ha like you kind of need to be like fucked up enough to want to go all the way. And that was the conversation where I was like, okay, this is gonna be part of my life's journey to build this company and do it in the best way that I possibly can't.Because if I ask people to join me, ask people to get on the cap table, then I have an ultimate responsibility to give it everything. And I don't, I think some people, it doesn't occur to me that everyone takes it that seriously. And maybe I take it too seriously, I don't know. But that was like a very intentional moment.And so then it was very clear like, okay, I'm gonna do this and I'm gonna give it everything.Alessio: A lot of people don't take it this seriously. But,swyx: uh, let's talk about, you have this concept of the P 99 engineer. Uh, people are 10 x saying, everyone's saying, you know, uh, maybe engineers are out of a job. I don't know.But you definitely see a P 99 engineer, and I just want you to talk about it.Simon Hørup Eskildsen: Yeah, so the P 99 engineer was just a term that we started using internally to talk about candidates and talk about how we wanted to build the company. And you know, like everyone else is, like we want a talent dense company.And I think that's almost become trite at this point. What I credit the cursor founders a lot with is that they just arrived there from first principles of like, we just need a talent dense, um, talent dense team. And I think I've seen some teams that weren't talent dense and like seemed a counterfactual run, which if you've run in been in a large company, you will just see that like it's just logically will happen at a large company.Um, and so that was super important to me and Justine and it's very difficult to maintain. And so we just needed, we needed wording for it. And so I have a document called Traits of the P 99 Engineer, and it's a bullet point list. And I look at that list after every single interview that I do, and in every single recap that we do and every recap we end with.End with, um, some version of I'm gonna reject this candidate completely regardless of what the discourse was, because I wanna see people fight for this person because the default should not be, we're gonna hire this person. The default should be, we're definitely not hiring this person. And you know, if everyone was like, ah, maybe throw a punch, then this is not the right.swyx: Do, do you operate, like if there's one cha there must have at least one champion who's like, yes, I will put my career on, on, on the line for this. You know,Simon Hørup Eskildsen: I think career on the line,swyx: maybe a chair, butSimon Hørup Eskildsen: yeah. You know, like, um, I would say so someone needs to like, have both fists up and be like, I'd fight.Right? Yeah. Yeah. And if one person said, then, okay, let's do it. Right?swyx: Yeah.Simon Hørup Eskildsen: Um. It doesn't have to be absolutely everyone. Right? And like the interviews are always the sign that you're checking for different attributes. And if someone is like knocking it outta the park in every single attribute, that's, that's fairly rare.Um, but that's really important. And so the traits of the P 99 engineer, there's lots of them. There's also the traits of the p like triple nine engineer and the quadruple nine engineer. This is like, it's a long list.swyx: Okay.Simon Hørup Eskildsen: Um, I'll give you some samples, right. Of what we, what we look for. I think that the P 99 engineer has some history of having bent, like their trajectory or something to their will.Right? Some moment where it was just, they just, you know, made the computer do what it needed to do. There's something like that, and it will, it will occur to have them at some point in their career. And, uh. Hopefully multiple times. Right.swyx: Gimme an example of one of your engineers that like,Simon Hørup Eskildsen: I'll give an eng.Uh, so we, we, we launched this thing called A and NV three. Um, we could, we're also, we're working on V four and V five right now, but a and NV three can search a hundred billion vectors with a P 50 of around 40 milliseconds and a p 99 of 200 milliseconds. Um, maybe other people have done this, I'm sure Google and others have done this, but, uh, we haven't seen anyone, um, at least not in like a public consumable SaaS that can do this.And that was an engineer, the chief architect of Turbo Puffer, Nathan, um, who more or less just bent this, the software was not capable of this and he just made it capable for a very particular workload in like a, you know, six to eight week period with the help of a lot of the team. Right. It's been, been, there's numerous of examples of that, like at, at turbo puff, but that's like really bending the software and X 86 to your will.It was incredible to watch. Um. You wanna see some moments like that?swyx: Isn't that triple nine?Simon Hørup Eskildsen: Um, I think Nathan, what's calledAlessio: group nine, that was only nine. I feel like this is too high forSimon Hørup Eskildsen: Nathan. Nathan is, uh, Nathan is like, yeah, there's a lot of nines. Okay. After that p So I think that's one trait. I think another trait is that, uh, the P 99 spends a lot of time looking at maps.Generally it's their preferred ux. They just love looking at maps. You ever seen someone who just like, sits on their phone and just like, scrolls around on a map? Or did you not look at maps A lot? You guys don't look atswyx: maps? I guess I'm not feeling there. I don't know, butSimon Hørup Eskildsen: you just dis What about trains?Do you like trains?swyx: Uh, I mean they, not enough. Okay. This is just like weapon nice. Autism is what I call it. Like, like,Simon Hørup Eskildsen: um, I love looking at maps, like, it's like my preferred UX and just like I, you know, I likeswyx: lotsAlessio: of, of like random places, soswyx: like,youswyx: know.Alessio: Yes. Okay. There you go. So instead of like random places, like how do you explore the maps?Simon Hørup Eskildsen: No, it's, it's just a joke.swyx: It's autism laugh. It's like you are just obsessed by something and you like studying a thing.Simon Hørup Eskildsen: The origin of this was that at some point I read an interview with some IOI gold medalistswyx: Uhhuh,Simon Hørup Eskildsen: and it's like, what do you do in your spare time? I was just like, I like looking at maps.I was like, I feel so seen. Like, I just like love, like swirling out. I was like, oh, Canada is so big. Where's Baffin Island? I don't know. I love it. Yeah. Um, anyway, so the traits of P 99, P 99 is obsessive, right? Like, there's just like, you'll, you'll find traits of that we do an interview at, at, at, at turbo puffer or like multiple interviews that just try to screen for some of these things.Um, so. There's lots of others, but these are the kinds of traits that we look for.swyx: I'll tell you, uh, some people listen for like some of my dere stuff. Uh, I do think about derel as maps. Um, you draw a map for people, uh, maps show you the, uh, what is commonly agreed to be the geographical features of what a boundary is.And it shows also shows you what is not doing. And I, I think a lot of like developer tools, companies try to tell you they can do everything, but like, let's, let's be real. Like you, your, your three landmarks are here, everyone comes here, then here, then here, and you draw a map and, and then you draw a journey through the map.And like that. To me, that's what developer relations looks like. So I do think about things that way.Simon Hørup Eskildsen: I think the P 99 thinks in offs, right? The P 99 is very clear about, you know, hey, turbo puffer, you can't run a high transaction workload on turbo puffer, right? It's like the right latency is a hundred milliseconds.That's a clear trade off. I think the P 99 is very good at articulating the trade offs in every decision. Um. Which is exactly what the map is in your case, right?swyx: Uh, yeah, yeah. My, my, my world. My world.Alessio: How, how do you reconcile some of these things when you're saying you bend the will the computer versus like the trade
A külföldi befolyásolás lehetősége egy másik ország belügyeibe manapság olyan téma, ami mellett nehéz elmenni. Ide-oda el is kanyarodtunk, bizonyítva a tételt, hogy minden mindennel összefügg.A Golf áramlat lassulásának lehetőségéről is beszéltünk, ami legalább olyan erősen hat mindenkire, bárhol is él, mint a belpolitikába való külföldi beavatkozás lehetősége.Barcza Ági IzraelDerdák András FranciaországVarga Lukács NémetországMűsorvezető: Kerényi Tamás Hang: Barcza Gergely
Izraelska vojska je okrepila napade na Teheran in Bejrut, tudi ameriška napoveduje dodatne zaostritve. Iran medtem obstreljuje vojaške objekte Združenih držav v regiji. Ker umirjanja razmer za zdaj ni na vidiku, evropske države od tam še naprej umikajo svoje državljane. Drugi poudarki oddaje: - Z Bližnjega vzhoda v domovino priletelo že več kot 700 Slovencev, načrtovani dodatni leti. - Minister Boštjančič: od državnih podjetij za kotiranje na borzi primerni Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Mladinska knjiga založba. - Nika Prevc v Lahtiju do rekordne 16. zmage v sezoni, na Finskem še moška preizkušnja z eno serijo.
S svojim scenaristično-režijskim prvencem, priredbo romana Elene Ferrante Izgubljena hči, je Maggie Gylenhaal izkazala izredno ambicioznost v pristopih k pripovedovanju zgodb in uporabi široke palete filmskih prijemov. Z Nevesto! gre korak dlje, toda pri tem za slog in eksperimentalnost žrtvuje narativno in sporočilno konsistentnost. Film se začne z duhom Mary Shelley, avtorice romana Frankenstein ali Sodobni Prometej, ki se po skoraj stoletju ujetosti v nekakšnih vicah odloči obsesti mlado in divjo prostitutko Ido, ravno ko je ta v mondeni restavraciji na večerji. Po vse bolj podivjanih izpadih se Ida spravi nad mafijskega šefa, ki sedi za sosednjo mizo, in ga obtoži serije femicidov. Njegova pomočnika jo promptno odstranita po strmih stopnicah in tako pristane v mrtvašnici. Ravno v tem trenutku – in to je le eno izmed številnih tovrstnih naključij – v Chicago prispe Frankensteinova pošast, ki zdaj nosi stvariteljevo ime, in prosi znanstvenico Cornelio Euphronius, naj mu naredi družico, da ne bo več osamljen. Tako dobita Idino truplo in kmalu je ta oživljena, še bolj podivjana in neustavljiva kot prej. Zgodba potem zavije v gangsterske vode, sploh ko se nanju spravi detektiv Wiles s svojo izjemno sposobno pomočnico Myrno. Avtorica se v nadaljevanju osredini še na tretjo nit pripovedi, Frankensteinovo obsedenost s filmskim zvezdnikom Ronnniejem Reedom, saj se je iz njegovih filmov in predstav naučil vsega, kar ve o življenju, z empatijo in plesom vred. Vse te zgodbe se razvijejo do precej pričakovanih zaključkov, vendar pri izvedbi precej zmanjka, sploh v povezavah med nitmi in odločitvami likov, ki vodijo k spremembam. Ti narativni pristopi bodo marsikoga vrgli iz ritma in prepričljivosti filmskega sveta, čeprav je vsaka scena zgrajena z neverjetnim občutkom za detajl in estetiko. Skoraj zagotovo pa nihče ne bo spregledal mogočnega in očitnega feminističnega sporočila, ki prežema ves film, od občutkov ujetosti in zlorabljenosti Mary Shelley do nezmožnosti poklicnega napredovanja doktorice Euphronius in nesojene detektivke Myrne ter seveda Idinega boja za pravico in svobodo, ko se preimenuje v Nevesto. V drugi polovici filma postane ikona feminističnega gibanja, ko si ženske začnejo tetovirati črno packo ob ustih, ki je njej ostala od postopka oživljanja, medtem ko streljajo v zrak ter naznanjajo svojo neodvisnost in neustrašnost. Tu in tam se zdi, da je Maggie Gylenhaal preveč neposredna, ko recimo Nevesta kriči »Jaz tudi!«, toda to je samo ena izmed številnih namernih, eksplicitnih metafor in simbolov, ki gradijo širši narativ filma. Ker sta med osrednjimi temami ljubezen do filma in njegova osvobajajoča moč, je film Nevesta! seveda poln poklonov in pomežikov, od pričakovane klasike Frankensteinova nevesta iz leta 1935 do kultnega muzikala Rocky Horror Show, mojstrovine Freda Astaira Cilinder in pa seveda gangsteriade Bonnie & Clyde, ki je zlomila stari Hollywood. Ta referenca je precej jasno razvidna že z zgodbo o morilskem pohodu ljubimcev, ki nista za ta svet, dodatno pa se Glyenhaal filmu Bonnie & Clyde pokloni z izbiro Annette Bening, žene glavnega igralca tega filma Warrena Beatyja, v eni osrednjih vlog. Zasedba je v celoti fenomenalna. Čeprav zaradi prej omenjenih nekonsistentnosti v naraciji ni zmeraj povsem jasno, zakaj kateri izmed likov ravna tako, kot ravna, pa je vsak izmed njih zmeraj povsem prepričljiv v tem, kar počne, še najbolj pa Jessie Buckley v naslovni vlogi, ko z neverjetnim zanosom preklaplja med osebnostmi in kompleksnimi duševnimi stanji. Nevesta! je svojevrstna filmska izkušnja, ki bo marsikoga razočarala. Ker je delno gangsteriada, kdaj pa kdaj muzikal, občasno družbena drama in tu in tam znanstvenofantastična grozljivka, na koncu ni prepričljiva v nobenem izmed teh žanrov, je pa ves čas model za divji upor proti sistemu diskriminacije. To je drznost, ki je povsem v duhu časa, če je moč soditi po poplavi nagrad za Eno bitko za drugo in za Grešnike. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Igor Velše.
Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.
Ali bomo zahodnjaki že v kratkem začeli sanjariti, da bi lahko bivali in ustvarjali v Tokiu, Seulu ali Šanghaju – prav kakor so ljudje z vsega sveta nekoč sanjali o življenju v Parizu in New Yorku?Ker se svet neverjetno hitro spreminja, si seveda ni prav lahko predstavljati, kako bomo živeli čez nekaj desetletij. Pa vendar se številnim, ki so v zadnjih desetih, petnajstih letih obiskali katero izmed večmilijonskih metropol vzhodne Azije, zdi, da so podobo časov, ki šele prihajajo, pravzaprav že uzrli. Hiperkinetična, propulzivna mesta, kot so Tokio in Osaka, Seul in Pusan, Peking in Šanghaj, Shenzhen in Chonqing, Tajpej in Singapur, namreč preveva naravnost futuristična atmosfera – pa naj gre za gradnjo novih, drzno načrtovanih poslovnih stolpnic, nakupovalnih in zabaviščnih središč, industrijskih parkov, mostov, pristanišč ter stanovanjskih četrti; za širitev in z novimi, pametnimi tehnologijami podprto optimiziranje ključne urbane infrastrukture od kanalizacije prek večnadstropnih avtocest do podzemne železnice; ali, čisto preprosto, za neonsko bleščavo nočnih ulic. Seveda pa vse to še ne pomeni, da se velemesta vzhodne in jugovzhodne Azije ne soočajo z nekaterimi težavami. Skokovita rast prebivalstva, ki jo spremlja rahljanje tradicionalnih družbenih vezi, prilagajanje urbane krajine vremenskim ekstremom, ki jih s seboj prinaša globalno segrevanje, pa nove oblike dela in proizvodnje, nove oblike potrošnje in zabave, novi življenjski slogi – vse to predstavlja izziv, s katerim se morajo državne in mestne oblasti ter lokalne skupnosti v urbanih metropolah vzdolž pacifiških obal Azije zdaj soočati. Kako probleme rešujejo in kakšne recepte za urbano življenje v 21. stoletju posredno ponujajo preostalemu svetu, smo ugotavljali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili urbanega sociologa, dr. Blaža Križnika. Naš gost je vrsto let živel v Južni Koreji in delal na tamkajšnjih univerzah, nazadnje na Podiplomski šoli za urbane študije Univerze Hanyang v Seulu, zdaj, po povratku v domovino, pa predava na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, kjer vodi raziskovalni projekt CASIE. V tem kontekstu ga zaposluje vprašanje, kako se običajni meščani in meščanke sodobnih vzhodnoazijskih velemest povezujejo, da bi – tako rekoč od spodaj navzgor – pripomogli k oblikovanju take urbane krajine, ki človeku navsezadnje omogoča zdravo, kreativno in izpolnjujoče življenje. Foto: večerna panorama Seula (Joon Kyu Park / Wikipedia)
Zdravo! Ta teden začnemo s podporo lokalne obrti. Ker je konec sveta vsak dan bližje, smo prišli na idejo, da bi sami skovali apokaliptični bowie nož (ali pa mačeto) v kovačiji Krmelj. Pot z motorjem Jawa 42 do Kitajske nam razblinijo ameriške in izraelske rakete, ki padajo na Iran (čeprav v času snemanja tega še nismo vedeli). Povemo tudi, kako ne uporabljati telefona, medtem ko ste obtičali v gneči. Najboljše, kar lahko storite je, da greste na vlak (ali drugo obliko javnega prevoza) in tam berete knjigo ali pa v avtu poslušate podkaste in (globoko) dihate. Ali pa greste peš ali z biciklom. Za konec skočimo še v Garambo: Douglas je na termitnjaku, ki zgleda kot nosorog, Land Rover je izgubljen, Kes pa reši vse.
1. Yanlış alışkanlıkları terk edip güzel alışkanlıklar kazanmak: Yanlışların zıttını yaparak doğrular kazanılır. Çok yemek, az yemekle; çok uyumak, az uyumakla; dili günâh işlemede kullanmak, dil ile zikretmek, duâ, istiğfâr, Kur'ân-ı Kerîm tilâvetiyle ve sorumluluklarımızla ilgili kitap okumakla elde edilir. Bunlar ancak sabırla kazanılır. Sabır, nefsi hoşlanmadığı şeyi yapmaya hapsetmektir. Bu sabır da ancak Allâh (c.c.)'un yardımıyla gerçekleşir. İşte bundan dolayı, "Allâhım! Kötü alışkanlıkları terk edip güzel alışkanlıkları kazanmaya beni muvaffâk kıl!" diye duâ edelim. 2. Kalp Temizliğine Çok Gayret Etmek: Kalp temizliği; cimrilik, öfke, ucub yani kendini beğenmek, riya yani gösteriş yapmak, kin, hased, kibir gibi kötü huylardan arınmaya gayret etmek, cömertlik, hilim, tevâzu, ihlâs, hüsnü zan, gıpta, kanaat, şükür gibi güzelliklerle donanmaya çalışmaktır. Kişinin, nasıl ki maddî pislikle Allâh (c.c.)'a namazda yaklaşması mümkün olmazsa, günâh ve kalpteki kötü huyların pisliği ile de Allâh (c.c.)'a manen yaklaşması mümkün olmaz. Kalp düzelirse, dil de beden de düzelir. Zira dil ve beden, kalbin tercümanıdır. Kalpte ne varsa, kalıpta da kalpte olan görünür. Çünkü her kap içindekini dışına sızdırır. Bu konuda Hz. Peygamber (s.a.v.) Efendimiz ne güzel buyurmuştur: "Dikkat ediniz! Vücutta bir et parçası vardır ki o bozulursa bütün vücut bozulur, eğer düzelirse bütün vücut düzelir. Dikkat edin o et parçası kalptir." (Müslim) Ramazan ayını, bütün aylara örnek ay yapmayı hedeflemek gerekir. Bu kutlu hedefe ulaşmaya azmetmek gerekir. Ramazan ayını örnek ay yapabilmek için, yanlışlardan tövbe etmeye çalışmak, bu ayı güzel kazanımlar ayı yapmayı dert edinmek, üstün kazanımları elde etme gayretinde olmaya çabalamak gerekir. (İbrahim Cücük)
Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Specialiųjų tyrimų tarnybai apklausus Demokratų sąjungos „Vardan Lietuvos“ lyderį Saulių Skvernelį kaip specialųjį liudytoją Augalininkystės tarnybos galimos korupcijos byloje, politikas sako ketinantis tęsti vadovavimą partijai.JAV prezidentas Donaldas Trumpas po pralaimėjimo Aukščiausiajame Teisme savo platformoje „Truth Social“ pareiškė, kad pasirašė pasaulinį 10 proc. muitą, kuris „įsigalios beveik iš karto“. Ką reiškia neteisėtai paskelbti muitai?Vilniuje policija ėmėsi pilotinio projekto, kurio metu į tam tikrus įvykius ketinama reaguoti dronais, pranešė policijos generalinis komisaras Arūnas Paulauskas.Seimo darbo grupė, peržiūrėjusi Lietuvos nacionalinio radijo ir televizijos valdyseną, baigė darbą – ji parengė LRT įstatymo pataisas ir nutarė siūlyti Vyriausybei keisti nacionalinio transliuotojo finansavimo modelį, numatant viešųjų paslaugų sutarčių sudarymą su LRT.Meksikoje vieno ieškomiausių kartelių vadų El Menčo nukovimas sukėlė smurto bangą. Keršydami už narkotikų barono mirtį, kartelio nariai blokavo kelius ir degino transporto priemones. Tuo metu Meksikos kurortuose įstrigę turistai dėl sustabdytų skrydžių neturi galimybės išvykti iš šalies.Kuo Milano ir Kortinos žiemos olimpinės žaidynės išskirtinės Lietuvai? Italijoje varžėsi rekordinė šalies rinktinė, tarp kurių aštuoni tokių važybų debiutantai.Ved. A. Kavaliauskas
Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je predsednik z zaščitnimi carinami prekoračil pooblastila. Ker so carine v zadnjem letu postale nekakšno orodje za oblikovanje ameriških odnosov s svetom, se seveda ves svet sprašuje, kako naprej? Donald Trump se bo s tradicionalnim letnim nagovorom State of The Union obrnil na oba domova kongresa in ameriško javnost. Zaradi tega so še posebej v ospredju pozornosti javnomnenjske raziskave podpore predsednikovi politiki. V kolikšni meri po letu dni drugega mandata Američani podpirajo predsednika Trumpa? Ameriški hokejisti so osvojili zlato odličje na olimpijskih igrah Milano Cortina, saj so po napeti končnici z zlatim golom premagali severne sosede Kanadčane. Zmaga, ki je več kot zmaga.
Szabadon szárnyalva szinte bármilyen szóra rá lehet keresni Epstein levelezéseiben. Messzire érnek a hullámok, de Magyar Péter ágyjelenetéig azért az időeltolódás miatt biztos nem. Barcza Ági IzraelPéterfy Gergely OlaszországVarga Lukács NèmetországMűsorvezető: Kerényi TamásHang: Barcza Gergely
One of the most memorable parts of travel is the people that we meet - not just the friends we make or the people we stay with but also the incidental encounters along the way. Speaking with people on our travels is one of the ways we learn the most about the places we're visiting and it's amazing how long these people stay in our minds, even when we don't know their names. In this episode I share some of my own small but memorable encounters, as well as including stories from four guests. Eryn Gordon starts us off with a tale from Thailand, where the people are stereotypically friendly and she proves it to be true. Amy Willis then shares a place she goes where it's easy to make a connection with the local people wherever you are. Nomad Bianca Rappaport explains how she's managed to both make and maintain connections during her years of housesitting in many places around the world, and finally Heidi Brown highlights one of the big benefits of repeated visits to a beloved place. Links: Eryn Gordon’s website Earth to Editorial - https://earthtoeditorial.com/ Eryn's TEDx Talk on “What it means to be a good traveler” - https://www.youtube.com/watch?v=0WQYSdm-5ps Amy Willis from Ker & Downey https://kerdowney.com/ Amy's Instagram - https://www.instagram.com/amynwillis/ Bianca Rappaport Website: https://wanderwell.club/ Bianca Instagram: https://www.instagram.com/wanderwellclub - Heidi Brown - https://www.heidikristinbrown.com/ Heidi’s memoir The Map I Draw: A Memoir of Travel as a Passport to Self - https://amzn.to/44Mky6T Join our Facebook group for Thoughtful Travellers - https://www.facebook.com/groups/thoughtfultravellers Join our LinkedIn group for Thoughtful Travellers - https://notaballerina.com/linkedin Sign up for the Thoughtful Travellers newsletter at Substack - https://thoughtfultravel.substack.com Show notes: https://notaballerina.com/383 *Full disclosure: Amazon Services LLC Associates Program NotABallerina.com is a participant in the Amazon Services LLC Associates Program. As an Amazon Associate I earn from qualifying purchases.Support the show: https://thoughtfultravel.substack.com/See omnystudio.com/listener for privacy information.
Kaj je zdaj s temi Hrvati? S pomladjo se vrnejo ptice selivke, z volitvami se vrnejo Hrvati. Točni kot švicarska ura. Včasih so prihajali s piranskim zalivom, Jožkom Jorasom, ratifikacijo in ostalimi obmejnimi praksami. Letos je drugače. Letos so predvolilna tema, ker so boljši od nas. V gospodarstvu in – če lahko dodamo – v nogometu. Toliko boljši so od nas, da se gospodarstveniki selijo na Hrvaško. Kot se prej omenjene ptice selivke jeseni selijo na jug. Ker pri nas »v gospodarskem okolju vlada zima«, pravijo podjetniki in gospodarstveniki. Oboje bi lahko združili v eno samo besedo in bi jim poslej pravili kapitalisti. Ampak ne moremo, ker bi bila nato gospodarska zbornica »kapitalistična zbornica«, Klub slovenskih podjetnikov pa »Klub slovenskih kapitalistov« – kar pa se ne sliši primerno. Kakorkoli. Hrvati so nas prehiteli. To se običajnim možganom sliši neverjetno, ampak tako zatrjujejo ljudje, ki poznajo gospodarske številke. In te govorijo Hrvatom v prid. Torej; ali lažejo številke, ali lažejo novodobni hrvatofili, ki so bili še predvčerajšnjim hrvatofobi, ali pa laže razgled, če razumni potuje po Hrvaški. Pa s tem ne mislimo na Istro in Dalmacijo, na Hvar in Dubrovnik. Mislimo, recimo, na podravsko magistralo od Virovitice do Osijeka. Tam se naši preroki gospodarske rasti zagotovo niso peljali. Ker tam so samo vasi brez ljudi, polja brez posevkov in obup in beda silita iz nemih oken. A vsaka trditev – tako tudi ta o hrvaškem prehitevanju -– ima na srečo svoj preizkus. Ker so nas po Slovaški, Češki, Poljski, Litvi Latviji in Estoniji ter najbrž tudi Romuniji sedaj prehiteli še Hrvati, Srbi pa so tako ali tako pokupili vse slovensko gospodarstvo, moramo izvesti eksaktni preizkus. Ki je, kot vsi eksaktni preizkusi, dokončen. Če torej slovenska javna občila poročajo, da so nas Hrvati prehiteli, bi morala hrvaška javna občila poročati, da so prehiteli Slovence. Pa tudi ob skrbnem pregledu, celo vsakodnevnem spremljanju medijev v sosednji državi, nismo naleteli na nič podobnega. Oni sami so prepričani, da so njihovo gospodarstvo, BDP, razvitost, socialna država in kar je te navlake, globoko pod slovensko ravnijo. Se pravi, da smo mi prepričani, kako so nas Hrvati prehiteli, Hrvati sami pa so prepričani, da capljajo za Slovenijo. Pa se naj človek zdaj na volitvah prav odloči. Nekje pa so nas Hrvati le prehiteli in dovolite, da naredimo manjši ovinek in današnjo oddajo intoniramo kot dvovsebinsko. Hrvati so namreč ponovno uvedli naborništvo. In se tako pridružili tistim evropskim državam, ki so prepričane, da bodo Rusi udarili čez – če citiramo legendarnega Zmaga Jelinčiča. Hrvaški mladeniči morajo odslej na vojaško usposabljanje in ko je vodja slovenske opozicije oni dan delil modrost, je verjetno mislil prav na nabornike, ko je Hrvaško postavil pred Slovenijo. In dodal, da pod njegovo vlado neka oblika vojaškega usposabljanja čaka tudi slovensko mladež. Oprostite, ampak na tem mestu moramo izraziti močno nestrinjanje z načrti vodje opozicije. Vemo in verjamemo, da je v Sloveniji mnogo navdušencev nad flintami in uniformami, še več je onih, ki menijo, da smo vojaško ogroženi, največ pa je tistih, ki trdijo, da je za obrambo domovine treba dati tudi življenje. V postmoderni družbi gre za preživete koncepte, za romantično nakladanje, ki bi se ga morala družba, obsedena s knjigami za samopomoč in osebnostno rast, globoko sramovati. Kar predlagamo – da ne bomo le a prióri proti – je začasna suspenzija anonimnosti volitev. Kot vemo, je anonimnost na internetu civilizacijo že tako ali tako prignala na rob propada, zato dajmo za določen čas ukiniti anonimnost demokratičnega odločanja. Se pravi, da boste tisti, ki boste volili politične opcije, ki zagovarjajo, da naši otroci postanejo ali žrtve, ali morilci, natančno registrirani. Ko pride uvedba naborništva v Sloveniji ponovno na mizo, naj se vojašnice napolnijo samo z vašimi otroki. Ker da nekdo anonimno upravlja z življenjem in usodo našega otroka, je povsem nesprejemljivo in v tretjem tisočletju moralno nevzdržno. Seveda ne gre le za opozicijo, tudi sedanja vlada je lepo zarezala v militarizacijo družbe, zato naj povzamemo mnenje civiliziranega dela slovenske javnosti: »Možnost, da nas napadejo ali Avstrijci, ali Italijani, ali Madžari, ali Hrvati, ali pač Rusi, Izraelci, Palestinci, Danci oziroma Američani, je nična. Pika. Mnogo večja je možnost, da se voda spremeni v kri, da žabe preplavijo deželo, hiše in palače, da se prah dežele spremeni v insekte, da roji muh napadejo slovenske domove, da množično pogine živina, da toča z ognjem opustoši polja, nato pa pridejo kobilice in požrejo, kar je ostalo.« In tako naprej in tako nazaj.
Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja. Roman Vanja je zadnji del Möderndorferjeve trilogije, ki vključuje še romana Odštevanje ter Zvezda, žlica in ura. Čeprav se trojica vsebinsko, vsaj na prvi pogled, ne navezuje druga na drugo, lahko med njimi opazimo vzporednice: posledice, ki so jih v protagonistih pustili druga svetovna vojna in njihov ambivalenten odnos s svojci oz. predniki. Da se travme, ki jih doživljajo junaki vseh treh romanov, raztezajo vse tja do prve svetovne vojne, je najbolj razvidno prav iz zgodbe, ki jo razkriva roman Vanja. V nasprotju s prejšnjima romanoma, ki se odvijeta v 24 urah, v njem sledimo celotnemu življenju rdečelasega Ivana, edinega sina očeta, ki ga je zaznamovala vojna v Galiciji in jo v trenutkih vinjenosti izpoveduje otrokom: “Včasih smo bili tako lačni, da smo v blatnih jarkih s tal pobirali bruhanje svojih kolegov. Bruhke smo natikali na zobotrebce in jih jedli. Nad nami pa so švigale granate. Mreža neprekinjenega streljanja. Tik nad glavami. Nič posebnega ni bilo, če je tvojemu najboljšemu kameradu nenadoma odtrgalo pol obraza. Sploh me ni več prizadelo. Kot da je to nekaj običajnega. In je tudi bilo. Saj se je dogajalo vsak dan. Po sovražnikovem napadu, ko je bilo nekaj miru, sem se moral temeljito pogledati. Bil sem ves krvav in umazan od razcefranega človeškega mesa … Moral sem preveriti, če kri ni ni moja, če meso ni moje, če čreva, ki mi visijo na ramah niso moja …” Ivan zre na življenje skozi očetove oči v prepričanju, da lahko največ gorja povzročijo vraževerni sovaščani, ki v rdečelasem sosedu vidijo večjega sovražnika kot v kolonialistično razpoloženih nacistih in fašistih. Po materini smrti in očetovem odhodu iz družine se znajde na bojišču preigravanja medgeneracijskih travm, ki se iz primarne družine prenašajo v drugo in tretjo družino. Če se osrednji lik romana Odštevanje začne spopadati z družinskimi travmami šele v četrtem desetletju svojega življenja, ko tudi prvič spozna svojega biološkega očeta, se protagonist romana Vanja Ivan že zelo zgodaj začne spraševati, kako nanj vpliva preteklost staršev in starejših sester, ki se v boju za preživetje zatekajo k najrazličnejšim rešitvam, od pajdašenja z vojnim zločincem do izumljanja terapevtskih pravljic in neprekinjenega posta. Spomine na primarno družino mu pomaga zatreti šele skrivnostna Ana, ki izhaja iz družine dveh gluhonemih sester in očeta, ki so ga odpeljali na Goli otok, kar je tudi stična točka z romanom Zvezda, žlica in ura. V njem se protagonistka s sinom po več letih znajde v stanovanju, obkrožena s predmeti očeta, ki je večino življenja preživel v italijanskem taborišču, domobranski celici belgijske kasarne, mariborskem zaporu in na Golem otoku. Vendar pa med zadnjima romanoma trilogije obstaja prepoznavna distinkcija – prvi se odvija ob stiku s predmeti, ki sprožijo asociativno verigo spominov na preteklost, se zadnji v celoti odvija skozi pogovore še živečih ljudi, ki z Ivanom posredno razrešujejo dogodke iz svoje preteklosti. Ivan tako z željo po novem začetku posvoji Aninega sina in se preseli v dom njene matere, vendar po nizu nespametnih poslovnih odločitev in nerazčiščenih družinskih odnosov konča na Psihiatrični kliniki, kjer z zdravnico počasi predeluje svoje življenje in zbira pogum za obisk svojih otrok. Möderndorfer se tako kot v prejšnjih romanih tudi v tem pokaže kot rahločuten pripovedovalec, ki niza različne segmente osebne zgodovine glavnega junaka, ki v nekem trenutki doživi psihotični zlom. V prepričanju, da mu že ves čas sledijo organi pregona v stilu nekdanje Udbe, se odpravi na Upravo javne varnosti, kjer ima veličasten monolog: “Mene ne morete strpati na Goli otok, jaz sem se rodil leta tisoč devetsto devetintrideset, bil sem premlad, kaj pa sem jaz vedel, kdo je to Stalin, mene ne, mene ne morete. Ker jaz nisem noben komunist, jaz sem brat shirane sestre in sin vojaka prve svetovne vojne in odlikovanega heroja osvobodilne fronte, to je bil moj ata, zdaj pa me poslušajte: jaz nisem kriv, da je moja sestra poročena z vojnim zločincem, če je to problem, potem ga lahko rešimo takoj, samo pustite moj tovornjak pri miru, to so moje roke, moja prihodnost, vse sem žrtvoval, hčerke sploh ne vidim, včeraj se je rodila, še malo, pa bo končala osnovno šolo, navrtali ste mi možgane, da preskakujem čas, razumete, hočem, da se to neha, nikogar ne bom izdal, jaz ne, jaz že ne, če je to problem, me raje ubijte, dovolj je trpela moja ljuba Ana, pa njen oče, mučenik v komunističnih zaporih, sveti Duh in on, ki se je slačil pred mano, saj vem, tako daleč to sega, vse veste, dvignil je svoj duhovniški talar in pod njim je imel velikega kurca, če je to problem, da se nisem umaknil, je to problem?” Möderndorfer v romanu Vanja prikaže, kako v protagonistovem, nezavednem deluje mehanizem potlačitve pa tudi na kakšen način se v posameznih slojih nalagata osebna in kolektivna zgodovina. V romanu Odštevanje je pokazal, na kakšen način se protagonist, ki se nahaja v obdobju tranzicije, ob očetovih spominih premika k izvoru samega sebe oziroma svoje družine, v romanu Zvezda, žlica in ura se sprašuje o sami naravi resnice in spomina, v romanu Vanja, ki ima podnaslov Kratek roman o predolgem življenju, pa razkriva zakulisje družinske travme, ki se je materializirala v rdečelasem “grešnem kozlu”. Zdi se, da je ta vse življenje izbiral napačne odločitve, da bi se lahko nezavedno poistovetil s predniki, ki so končali v zaporih ali na takšnih in drugačnih moriščih. Čeprav gre v prvi vrsti za roman o tem, do kam lahko človeka privedeta zgodnja smrt matere in želja po poistovetenju z očetom, pa nam roman Vanja nudi tudi pogled v shizofrenijo sodobnega časa in v nevrozo, ki jo puščajo za sabo nepredelane zgodovinske travme, ki jih iz dneva v dan preigravamo tako na političnem bojišču kot v vsakdanjem življenju.
Gönüller sultânı Hazret-i Sâmî (k.s.), kalbin Kur'ân-ı Kerîm'de beş sınıf olarak beyân edildiğini anlatırlardı. Ezcümle: 1. Ölü kalb, 2. Hastalıklı kalb, 3. Gâfil kalb, 4. Zâkir kalb, 5. Ma‘nen diri (hayy) kalb. Kalbimizi her türlü hastalık ve tehlikelerden koruyacak birinci şartın zikru'llâha devâm olduğunu her defasında tekrâr tekrâr beyân buyururlardı. Bunun da, az yiyip oruç tutarak ve şartlarına riâyetle yapılırsa netice hâsıl olacağını bildirirlerdi. Çünkü kul, hadîs-i şerîfte beyân buyurulduğu üzere: “Kişi kalben zikre muvaffâk olursa şeytân me'yûs olarak geri çekilir; zikirden gâfil olursa kalbe yeniden girer.” “Allâh Azîmüşşân'ı kalben zikreden ile zikretmeyenin farkı, cesed dirisi ile ölüsünün farkı gibidir.” buyururlardı. Bu yüzden insanlar, kendilerini Allâh (c.c.)'yü ve O'nun zikrini hatırlatanlarla berâber olmağa çağrılıyordu. Tevbe sûresinde Cenâb-ı Hâkk: “Ey îmân edenler, Allâh'tan korkun da sâlih ve sâdıklarla beraber olun.” diye emrediyor. Sâlihlerden bu dünyâda istifâde olacağı gibi kabirde ve mahşerde de istifâde olunacağını tefsîr ve hadîslerden misâllerle anlatırdı, Hazret-i Sâmî (k.s.). Bu husûsta kendilerine âid şu menkîbeyi anlatırlardı: “Çocukluğumda kız kardeşim yürüyemiyordu. Yakınlarımız Pozantı'ya yakın bir köyde Kaplanca Dede adlı bir zât var; kızı ona götürün; inşâallâh onun vesîlesi ile Allâh (c.c.) şifâ verir dediler. Ben, annem ve kız kardeşim o zâtın türbesine gittik. Geceyi orada geçirdik. Gece bir ara kız kardeşim bağırarak uyandı. Annem: “Kızım ne var, ne oldu, niye bağırdın?” dedi. Kız kardeşim: “Anne şu kabirdeki dede kalktı, geldi benim kalçamın üzerine oturdu” dedi. Bu hâlden sonra yürüyemeyen kız kardeşim Allâh (c.c.)'ün izni ile ayağa kalktı yürüdü. Ömrü boyunca da bir daha ayağı ağrımadı.” İşte sâlihlerden biiznillâh “kabirdeki istifâde.” Not:Yazının devamı 22-27 Ekim tarihlerindedir.
Faith, Hope and Love, the first day of the season of Lent, Ash Wednesday. It's the source of lasting truth. So let's make this time of Lent the wonderful joy-filled gift that it really is, a time of peaceful self-denial and making space for God, fostering positive habits that will last well beyond 40 days, and may God, who has begun this good work in us, bring it to perfection in the secret of our own hearts. Amen. Go in peace, glorifying the Lord by your life. Faith, Hope and Love Faith, Hope and Love A time of Christian worship and reflection led by Reverend Paul Kelly Prayers and Chants from the Roman Missal 3rd Edition Copyright 2010 The International Commission on English in the Liturgy Scriptures New Revised Standard Version Copyright 1989 and 2009 by the NCCUSA The Psalms Copyright 1963 and 2009 The Grail Collins Publishers Prayers of the Faithful Together We Pray by Robert Borg E.J. Dwyer Publishers 1993 Australia Lenten Hymn Have Mercy Inspired by Psalm 50 Music by Paul W. Kelly and arranged with additional lyrics by Stephan Kelp 2020 Production by KER
A Magyar Közgazdasági Társaság (MKT) Logisztikai Szakosztályának évindító kerekasztal-beszélgetése. Akik beszélgetnek: a szakosztály elnökségi tagjai, név szerint Katkics Attila alapító-tulajdonos, SBSCONS; Kerényi Gyöngyvér kontrolling szakértő, ügyvezető, Smart Kontrolling Kft.; Kiss Csaba ügyvezető, CKZ Engineering Services Kft.; valamint Pamucsi Tamás logisztikai igazgató, MASPED Logisztikai Kft.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja. Izseki iz oddaj: O športni statistiki s Slavkom Jeričem O mitohondrijih O magneziju in drugih prehranskih dopolnilih O moči stiska naših pesti
Melekler, Hak Teâlâ'nın muhterem, nazik, nûrânî, erkeklik-dişilik vasfı bulunmayan, yeme-içmeye ihtiyaç duymayacak bir halde yaratmış olduğu bir kısım yüce mahlûkatlardır. Bunlar, mümin, masum, Hak Teâlâ'nın emirlerine layık olduğu şekilde itaat eden, tesbih (Sübhanallah demek) ve tehlîl (Kelime-i Tevhidi söylemek) ile ve kâinatla ilgili bazı işlerle meşgul bulunmaktadırlar. Bir kısmı yerde, bir kısmı göklerde, bir kısmı da Allah'ın (c.c.) arşı etrafında bulunurlar. İşte bu mübarek zatların varlığını bilip mevcudiyetlerine iman etmek, bizim için dinî bir farzdır. Birçok ayet-i kerimeler ve hadis-i şerifler bunların varlığını bize haber vermektedir. Melekler başlıca iki kısımdır. İlki Kerûbiyyân'dır ki, daima tesbih ve tehlîl ile meşgul, Allah'ın (c.c.) muhabbetine gark olup mâsivâ (Allah'tan uzaklaştıran her şey) ile asla alakaları yoktur. Diğeri de Müdebbirât'dır ki, bunlar hem ibadetler ve tâatler ile meşgul, hem de kâinatta birtakım işlerin idare ve tasarrufuyla mükelleftirler; koruyucu melekler gibi. Cebrâîl, Mîkâîl, İsrâfîl ve Azrail (a.s.) adındaki dört melek, risâlet rütbesine sahiptirler. Şanı yüce Peygamberlerin (a.s.) çoğu Cebrail (a.s.) vasıtasıyla ilâhi vahyi telâkki etmişlerdir. Mîkâîl (a.s.) kâinattaki bir kısım hadiselerin gerçekleşmesini temin etmekle vazifelidir. İsrâfîl (a.s.) kıyamet hadiselerinin gerçekleşmesiyle alakadar olacaktır. Azrail (a.s.) de ruhların alınmasıyla vazifelidir. Bir kısım melekler de vardır ki, ‘hafaza' ismini alıp insanların amellerini tespit ederler. (Ömer Nasuhi Bilmen, Sualli Cevaplı Dinî Bilgiler, s.74-75)
Európán belül körvonalazódó új trend és rend látszik, ennek várható lépéseit, következményeiről beszélgettünk.A külföldi hírek iránti magyarországi érdeklődés is szóba került.Barcza Ági, IzraelDerdák András, FranciaországPéterfy Gergely, OlaszországVarga Lukács, NémetországMűsorvezető: Kerényi TamásHangmérnök: Barcza Gergely
Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.V Radencih, kjer imajo tri srca, jim je zaradi te koronarne inflacije zmanjkalo mehkih tkiv za ostale organe. Najbolj očitno za možgane. Tako sta se na seji občinskega sveta stepla poslanca. Oziroma eden se je tepel, drugi pa ga zdaj toži. Če se stepejo poslanci na državni ravni, človek še razume, kaj pa lahko predstavnika ljudstva razjezi do fizičnega napada med razpravo o pločnikih, krožiščih in čistilnih napravah, nam ni uspelo izvedeti. Zdaj pa h kulturi. Vrhunec preteklega kulturnega konca tedna je bila premiera filma o Melaniji Trump. Dokumentarnega filma. Kot vemo, je žena ameriškega predsednika naše gore nekoliko uveli list. In kot tudi vemo, so kritiki film raztrgali. Kar je zelo pogumno, še sploh v Sloveniji. Namreč za lik in delo brhke Melanije je vsaj do nedavnega skrbela predsednica republike, ko je bila še v advokaturi. Kar nekaj dolgih jezikov, ali pač pisunov, kot smo sami, je prek nje občutilo dolgo roko ameriške pravice, ko so hoteli služiti na Melanijin račun, in so kršili avtorske, oziroma njim podobne pravice. Zato je biti filmski kritik na Slovenskem trenutno zelo pogumno dejanje, kajti če privežeš ženo ameriškega predsednika na cineastični pranger, si lahko nakoplješ na glavo slovensko predsednico – ki je, mimogrede, že začela sama o sebi govoriti v tretji osebi – oziroma njeno odvetniško pisarno. Zato velja biti previden in pogumni slovenski filmski kritiki, ki trgajo desničarsko mojstrovino na koščke, tvegajo še kaj več kot le svojo službo. Seveda smo v naši redakciji šampioni oportunizma in si zaradi lastne varnostni filma sploh nismo ogledali. Tako da nam ni treba soditi. Kajti kot velja v največji svetovni demokraciji zadnje tedne: »Ne sodi in ne boš obsojen!«Ampak raziskovalni duh ter stare filmske povezave nam niso dali miru in izvedeli smo, da sta v Belo hišo priromala dva predloga za filmsko ovekovečenje Melanije Trump. Enega, tega ki je bil končno tudi realiziran, je dostavil Amazon, po prijateljski ceni, drugega pa Disneyjevi studii. V skladu s tradicijo so pri Disneyju predlagali animiran celovečerni film z Melanijino zgodbo. A se je prva dama vseeno odločila za klasično kinematografijo, kljub obljubi, da bi bila sprejeta na Panteon Disneyjevih princes.Uspelo nam je pridobiti sinopsis Disneyjeve risanke o Melaniji in tako kot prvi medij, ne le v Sloveniji, objavljamo odlomke iz tega žal nerealiziranega dela. "Mala Melanija v revni hišici ob Savi sanja o lepšem življenju v pogojih tržnega gospodarstva. Sanja, da bo postala princesa in v deročo vodo vrže kovanec za srečo. Sicer ne postane princesa takoj; na mestu, kjer je kovanec padel v vodo pa zgradijo hidrocentralo. Njena lepota in revščina jo končno pripeljeta v obljubljeno deželo. Kjer se cedita med in mleko ter ob njiju na zabavah tudi človeški izločki. Melanijo, ki ima raztrgana oblačila, obleko pa polno pepela, ki ga mora čistiti po bogatih hišah, na zabavo povabita znana Disneyjeva junaka Tom in Jeffrey. Tam ji Jeffrey predstavi Donalda Ducka, še enega Disneyjevega junaka, vendar mora Melanija zbežati z zabave, ker ji bo opolnoči potekla viza. Donald jo išče; ko jo najde na srednji strani barvne revije, jo obišče v njeni revni sobici in jo zasnubi. Melanija je mehkega srca, še sploh, ko izve, da je Donald v bistvu sin Strica Skopušnika, ki se koplje v denarju. Ob tem izve, da se bo Donald iz grdega račka spremenil v princa takoj, ko se mu zgodi čista ljubezen, ali pa če postane ameriški predsednik. Ker pa tudi Donald ni modre krvi, jima dobra vila podari sina, ki pa je baron že ob rojstvu. Ker s čisto ljubeznijo zaradi viharja, imenovanega Stormy, ni nič, postane Donald ameriški predsednik; a se namesto v princa spremeni v Shreka. Mediji par imenujejo »lepotica in zver«, kar Melanijo moti, in zato se z Donaldom še enkrat prijavita v Belo hišo. Ko pa urok tudi drugič ne popusti, je možnost za rešitev in izpolnitev Melanijine življenjske želje najti princa na belem konju le v iskreni ljubezni. Ali pa v tretjem mandatu." Kot rečeno, je bil Disneyjev predlog zavrnjen, saj naj bi bilo v risanki preveč sledi ekspresionizma iz obdobja filma noir, medtem ko si gledalci želijo lahkotnejše vsebine. Zato so se v Beli hiši odločili za Amazonov scenarij, ki sledi samo dvajsetim dnem v življenju Melanije Trump.
Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.
Državni zbor bo že na jutrišnji seji odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Še pred začetkom seje se bo namreč sestala mandatno-volilna komisija, ki bo obravnavala predlog njene kandidature. Oglasil se je tudi Keršmanc, ki se sprašuje, ali lahko njegovo kandidaturo predsednica sploh umakne.
Gospodarska zbornica opozarja, da zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ne more nadomestiti nujnih sistemskih sprememb.V koaliciji še pogovori o podpori Keršmancu za ustavnega sodnika.Kako politični boj, ki je pred volitvami že na polnih obratih, vidi doktor Boštjan Marko Turk?Vreme: Ponoči nekaj krajevnih ploh, jutri bo povečini suho vreme.
Danes ugriznimo v kislo jabolko in materializiramo enega izmed dveh milijonov kvalificiranih mnenj, ki jih imamo Slovenci o smučarskih skokih. Smučarski skoki so eden izmed konstitutivnih elementov naroda, in razpravljati o njih, pomeni razpravljati o Triglavu, čebelah, gasilcih, Prešernu ali ljubljanskih nepremičninah. Pa kljub vsemu poskusimo, kajti zadnje dni so smučarski skoki oziroma poleti prišli v medijske termine in strani, ki se ne ukvarjajo izključno s športom. Za tiste, ki mogoče živijo pod kamnom, le uvod; v smučarskih skokih so naši športniki trenutno najboljši na svetu. Kot so to v kolesarstvu, košarki, plezanju, dirkanju skozi puščavo, motokrosu in še kje. S tem, da so v smučarskih skokih najboljši na svetu v obeh kategorijah; tako med moškimi kot ženskami. In potem nam je bilo na zadnjem svetovnem prvenstvu onemogočeno seči po medalji, ker so smuči našega šampiona skočile brez njega. V starih časih so bili smučarski skoki zelo enostaven šport. Tekmovalci so se pognali v globino in tisti, ki je v seštevku dveh skokov skočil najdlje, je bil zmagovalec. Nekaj je k rezultatu dodala še lepota figure in pristanka, ampak v glavnem se je skakalo zaradi daljave. Ampak potem so začeli komplicirati. Ker so tekme trajale nepregledno dolgo, so se jih televizije naveličale prenašati, občinstvo pa se je napilo in zato so uvedli spremembe, ki so smučarske skoke naredile za šport, razumljiv izključno naravoslovnim intelektualcem. Dodali so vetrno izravnavo, ker ni vseeno, kako močno in v katero smer piha veter med skokom. Gre za zapleteno fizikalno formulo, ki jo znajo izračunati le vrhunski fiziki in pa zmogljivi računalniki. Tako se danes dogaja, da je nekdo, ki skoči krajše, boljši od nekoga, ki skoči dlje. K temu potem dodamo še tradicionalne sodniške ocene in pa seveda višino zaletišča ter dobimo mešanico, kjer rezultat tekmovalca dobesedno prinese računalniški izračun. Zaradi te matematične kompleksnosti tekmovanja so skoki danes primerni le za narode z odličnim izobraževalnim sistemom in z dolgo zimo. In zaradi tega gre za šport, ki ga je v resnici sposobnih dojeti le nekaj narodov na svetu – vsi ostali so eksoti. Ampak s spremenljivkami, ki smo jih opisali, se še ne konča. Potem pa so tu še pravila pri opremi … Prepustnost materiala obleke, velikost te obleke, razmerje med tekmovalčevo težo in višino smuči in še na desetine pravil, ki so naredile smučarske skoke za najbolj reguliran šport na svetu. Po goljufanju Norvežanov iz lanske sezone pa še za najbolj reguliran šport v znanem vesolju. In potem se v ta, s pravili obtežen in nekoč izjemno lep šport, pripelje smučka brez skakalca. Ni čudno, da je takšen incident funkcionarje spravil na rob razuma in posledično povzročil še spor v mednarodnih odnosih. Najprej k logiki stvari samih; če reguliraš vsak trenutek športnega dogodka, je nujno, da se bo na neki točki zgodilo nekaj proti pravilom. Kot se je zgodilo v Domnovem primeru, kjer je v nereguliranem prislanjanju smuči presodilo njeno veličanstvo gravitacija. In nato je vsem na očeh sledil očiten spopad civilizacij. Kot v germanskih domoljubnih filmih iz tridesetih let dvajsetega stoletja je švicarski kontrolor demonstriral večvrednost rase nad ostalimi narodi. Če ne bi bilo njegovo racanje in gestikuliranje do neke mere smešno, bi zbujalo skrb, kako se tudi znotraj športnega, se pravi viteškega tekmovanja, poskušajo uveljaviti kategorije, za katere smo verjeli, da so danes v mednarodnih odnosih že zdavnaj presežene. In zgodovina, ta večna učiteljica življenja nas spomni, kako dogodek iz Oberstdorfa ni ne banalen, niti enkraten. V dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je rojevala legenda o Planici, je organizator in danes skoraj pozabljeni smučarski delavec Joso Gorec, bil težke bitke z germansko, pa delno tudi nordijsko strujo v mednarodni smučarski zvezi. Ta nikakor ni ne hotela razumeti, ne dovoliti, da bi se izven njihovega interesnega polja rodil ne le nov center tega prelepega športa, temveč tudi nov, po njihovih argumentih tudi smrtno nevaren šport, ki ga danes poznamo kot smučarske polete. Na simbolni ravni se bo tako argument, ki ga bo v sporu zastopala slovenska stran, se pravi, da je treba v sporni situaciji najprej upoštevati interes športnika, udaril z argumentom izpred stoletja, da je v sporu najmočnejši argument vpliva in moči.
A 2026-os évben új műsorvezetővel indultunk. Beszélgettünk a választásokról, hiszen lesz helyhatósági, regionális, országgyűlési, kinél mi. Nato, szemétégető, mezőgazdaság, kultúra, self made politikus, jobb-bal arányok, agyvérzésen átesett polgármester, szövetségi választási rendszer is felvillan.Iránról nem lehetett nem beszélni ezen a héten, és csakúgy, mint a választások, várhatóan még máskor is előbukkan majd.Barcza Ági IzraelDerdák András FranciaországPéterfy Gergely OlaszországVarga Lukács NémetországMűsorvezető: Kerényi Tamás Hangmérnök: Barcza Gergely
20260120 - 03 Kerítő barátok by Bochkor
20260120 - 04 Kerítő barátok hallgatói reakciók by Bochkor
Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.Sogovorniki: dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva dr. Gregor Geršak z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka V rubriki Xpertiza (od 00:35:54) se predstavlja Mojca Suhovršnik, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s preučevanjem nasilja. Poglavja: 00:01:58 Novosti in trendi na trgu merilcev 00:06:09 Možgansko-računalniški vmesniki 00:08:33 Na svetu ni merilne naprave, ki nima napake. 00:09:33 Kaj vse merijo naprave in kako zanesljive so? 00:18:22 Umetna inteligenca 00:22:13 Samokvantificiranje ... zakaj? 00:26:30 Samokvantificiranje in narcisizem 00:35:54 Xpertiza: Mojca Suhovršnik 00:31:32 Kako vemo, da imamo težavo, in kako jo rešimo?
No, pa skupaj odtecimo nov krog usmiljenja in pomilovanja. Prazniki so minili pričakovano, a nekaj novega obredja je dovolj, da posvetimo današnjo analizo festivalu, ki je za nami. Najprej k običajnemu; odrasli in mladina so si ponovno z veseljem odstreljevali dele okončin, holesterol je tekel v potokih in tradicionalna družina v krizi se je za nekaj ur prebila v ospredje. Novosti letošnjih praznikov pa so naslednje: zapadel je sneg, kapitalisti so ukinili MTV, ameriškemu predsedniku je Božiček prinesel državo, zajček mu bo še drugo. Kot znajo povedati etnografi, se tradicija, da postane tradicija, najprej rodi, in nenavadno, da smo prav v teh neveselih časih priča tolikim rojstvom novih tradicij. Zato danes, še vedno v prazničnem vzdušju, nekaj o rojstvu najnovejše praznične tradicije. O novoletnih skokih v stoječe, tekoče, slane in sladke vode. Včasih je bilo namakanje v zimski vodi rezervirano za severnjake, pri nas se je pred nekaj leti začelo na obali. Če kaj, potem so prvojanuarski možje in žene v kopalkah priklicali novinarske ekipe, ki prvega že tako trpijo zaradi pomanjkanja dogodkov. Nato pa se je začela ta moda širiti – težko zapišemo kot požar – po naši prekrasni deželi. Ob obali so prišle na vrsto reke, potem jezera, potem ribniki, potem mlake in letos so naši marljivi dopisniki poročali o vsaki malo bolj ambiciozni vodi, ki je imela na sredi Slovenca, tresočega se v objemu tistih nekaj stopinj. Ob rojstvu te nove tradicije pa si vsi zmrzljivi ne moremo kaj, da se ne vprašamo: »Zakaj« in pa še tudi: »Čemu?« Nekaj drži kot pribito. Verjetno ni bolj učinkovitega načina za preganjanje novoletnega mačka, kot je proces, pri katerem telo izpostavimo temperaturnemu šoku. Kri v žilah zblazni, toksini se izločijo in spoli nagoni izginejo. Potem pa je, vsaj po izjavah udeležencev, tu še metafizični element. Voda čisti in po tej logiki tista voda, ki je tik na tem, da spremeni agregatno stanje, čisti še bolj. Ko na začetku koledarskega leta torej zaplavamo v ledeni vodi, nas ta očisti preteklega leta in na simbolni ravni pozabimo na dogodke preteklega leta. Če nas pa kap, pozábimo še na vse ostalo. Obstaja pa za te vrle može in žene še ena mogoča razlaga; včasih so spremembo koledarja imenovali tudi »skok v novo leto«. Ker pa se je ta skok iz izreke počasi izgubil, ga plavalci ponovno uvajajo s tem, da skačejo v januarske vodotoke. Eden izmed elementov, ki ga ne smemo zapostaviti, sploh v civilizaciji spletnih vplivnežev, pa je tudi kultura kopanja v ledeni vodi, ki jo reklamirajo na internetu in imajo nekateri izmed teh junakov toliko sledilcev, da jim je čemenje med ledenimi kockami postalo poklic. To naj bi zdravilo večino znanih bolezni, človeško zavest pa postavilo na povsem novo raven. Kar z lahkoto verjamemo. Da ta zapis ne bo razumljen kot zanikanje te nove tradicije, še enkrat poudarimo, da gre za junaško dejanje, ki ne le dokazuje klenost, dolgoživost in vitalnost naroda, temveč tudi samodejno izpostavlja tiste najpogumnejše med nami; tiste, ki nas naj vodijo v svetlejšo prihodnost. In na tem mestu imamo vsi, ki prvega januarja sedimo v copatih, največja žrtev pa je med koncertom in skoki pojesti samo en kos potice, veljaven pomislek. Dejstvo je namreč, da novoletno kopanje skokovito narašča. Vsako leto se mu pridruži nova voda, število kopalcev pa raste na potenco. Tako ne bo dolgo, ko bo plavajočih več kot zmrzljivih boječk. In kot to počnejo večine nad manjšino, bo novoletno kopanje postalo splošna norma, vsi, ki se ga ne bodo udeležili, pa bodo praznično marginalizirani. Kajti tako obredje in tradicije delujejo. Ob večerjah, smrekici, darilih in ognjemetu se bo praznikom priključil še skok v ledeno vodo in dva milijona Slovencev, se bo, kot Indijci v Gangesu, na začetku leta obredno očistilo. Rešitev za vse tiste med nami, ki nočemo testisov v trebušni votlini, prihaja iz nepričakovane smeri. Verjetno se sprašujete, čemu se tradicija rojeva tako pozno v zgodovini naroda. Se pravi, zakaj niso že naši predniki slekli kožuhov in cap in se ob solsticiju zagnali v vodo. »I, niso se mogli!« Kajti vodotoki so bili ob tem času tradicionalno zamrznjeni. Hočemo povedati, da prvega januarja v preteklosti, ko so zime še bile zime, ni bilo prosto dostopnih voda, ker jih je prekrival led. Tako bi si morali naši predniki s sekiro najprej razbiti odprtino, v katero bi se nato po tjulenjsko potopili. Kar pa jim ni prišlo na pamet. In ker kaže, da se bodo klasične zime vrnile, bi lahko bilo tudi te nove tradicije na hitro konec. Kdo ve, mogoče pa jo bo nadomestilo novoletno golo drsanje.
Za zaključek leta pa se podajmo na vesele ulice našega glavnega mesta. Tam sta se med praznično rajanje na tiho prikradli politika in ideologija. Kjer pa sta omenjeni gospe, tudi naša analitična oddaja ni daleč. Politika in ideologija sta si – ker vesta, da drugače ob novoletnih bakanalijah ne moreta prisostvovati – za zasedbo ulic in naših src izbrali glasbo. Zadeva se zdi dovolj preprosta. Župan Janković je na začetku praznikov z ljubljanskih ulic pregnal trubače, ob državnem prazniku pa nato nadvse širokogrudno sprejel harmonikarje. Še pojasnilo za etnomuzikološko neuke … Trubači predstavljajo balkansko, predvsem srbsko glasbo, harmonikarji pa slovensko glasbo. Najprej obdelajmo politiko, potem se lotimo ideologije, če ne bosta omenjeni prej obdelali nas. Poteza župana Jankovića je presenetljiva, hkrati pa politično modra. Polovica ali še več njegovih kritikov se ob koruptivnosti najraje obeša na njegovo deklarirano balkanskost. Naj gre za prijateljstva s srbskim predsednikom, izgovorjavo posameznih vokalov, ali pa koncesije ljubljanskih bifejev, Janković velja za izpostavo Balkana sredi pastorale slovenske prestolnice. In kaj ti naredi premeten politik? Glasbenike, ki bi naj predstavljali srčiko njegovega etosa, brez velikega cirkusa spodi z mestnih ulic, druge glasbenike, ki pa simbolizirajo trdo slovenstvo, pa ne le sprejme, temveč jih naslednje leto povabi še v dvakrat večjem številu. Da je s tem dejanjem vzel del vetra iz jader političnih nasprotnikov, je čisto jasno, da pa si je ob svoji potezi tiščal prste v ušesa, pa precej verjetno. V nadaljevanju pa obračunamo z antičnim pregovorom o okusih, o katerih se ne razpravlja. Hočemo povedati, da je vsaj polovico krivde za civilizacijo, ki se je znašla v enosmerni ulici, nosi nerazpravljanje o okusih. Ljudje z izrazito slabim okusom, tudi za glasbo ne nazadnje, so nas pripeljali v šlamastiko, s katero se ubadamo kot človeštvo in tudi kot država, imenovana Slovenija. Visoko razvit okus za lepe umetnosti bi moral biti pogoj za opravljanje javne službe in zagotavljamo vam, da bi javno življenje, v katerem bi bilo dovoljeno sodelovati in delovati samo posameznikom z izbranim okusom, potekalo bolj strpno in tudi uspešneje od današnje kloake. Naj nam cenjeni ceh glasbenih kritikov oprosti poenostavljanje, ampak recimo, da lahko glasbo ločimo po kompleksnosti, s čimer sta narodno-zabavna tonika in dominanta enostavni obliki, Mozart pa je na drugem polu te vrednostne palice. Na eni strani je glasba kot zabava in rompompom, na drugi pa glasba, ki pripoveduje zgodbo, ali vzbuja čustva. In tukaj so si trubači in harmonikarji povsem enaki. Hočemo povedati, da je vseeno, ali na ulici igrajo trubači ali harmonikarji; k obči kulturi in prosveti ne prispevajo ne eni ne drugi. Eni sicer vzbujajo bolj domoljubna čustva od drugih, to pa je tudi vse. Gledano s stališča glasbć kot lepe umetnosti, pa bi moral Jankovič pregnati z ulic oboje ali pa obojim pustiti igrati. Pač kolikor je razvit njegov glasbeni posluh in kako zahtevna je njegova kulturna raven. Ima pa naša teza nadvse eleganten preizkus; trubači so se najbrž užaljeni, a v skladu z nomadskim slovesom, z ljubljanskih umaknili na zagrebške ulice. Oblast je tam bolj milostna, ampak prebivalci so jih jadrno začeli preganjati iz posameznih sosesk. Zdaj manjka le še to, da bi v Zagreb iz Ljubljane poslali še dvesto petdeset harmonikarjev z Golico in bi bilo takoj jasno, ali naša teza drži vodo. Potem pa je tu še povsem ideološka komponenta harmonikarskega nastopa. Šef harmonikarjev je pojasnil, da njihov shod nima nobene politične konotacije, ne političnega sponzorstva. Ampak če naštejemo osnovne elemente prireditve, ki se je imenovala podpora slovenski glasbi: »ljubljanske ulice, harmonika, največji državni praznik«, potem vidimo, da je šlo za interpelacijo domoljubja, kot si ga predstavlja in propagira slovenska politična desnica. S čimer ni, da ne bo pomote in nesporazumov, čisto nič narobe. Nikakor pa se ne sme in ne more razumni strinjati, da je to edina zveličavna oblika domoljubja. Se pravi, da politična ali pač ideološka desnica slovenstvo oznanja in enači s harmoniko in Avsenikovo glasbo. Ker, če se navežemo na kompleksnejše glasbene oblike, domoljubje ne more biti le valček ali polka, temveč je lahko rock ali simfonija, in v primeru skoraj četrtine Slovencev tudi tango. In naj bo naslednja misel tudi slovo naše skromne oddaje od iztekajočega se leta. Ne bo dovolj, da se kulturne elite od svete preproščine samo dobrohotno ograjujejo … Počasi se bo treba proti njej začeti boriti. Ta boj nam je kot zapuščino zapovedal poet, ko je pred stoletji vzkliknil temeljno, a danes tolikanj zlorabljano resnico obstoja slovenstva. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«
Ob koncu leta, ko mediji po navadi delajo analize in so vsi po vrsti zaskrbljeni nad prihodnostjo, se lotimo zaskrbljene analize tudi v naši skromni redakciji. Skrbijo nas namreč fašizem, nacionalizem in rasizem v Sloveniji. Zadeva je namreč taka, da so ti omenjeni pojavi pri nas na izjemno nizki ravni, in glede tega capljamo za razvitim svetom. Hočemo povedati naslednje. Slovenski fašisti, nacionalisti in rasisti so nekonsistentni, nepovezani, nespretni, skorajda smešni, in v današnji oddaji se bomo posvetili vzrokom za ta skrb zbujajoč pojav. Poglejmo zadnji primer, ko je rasist na kolesu s solzivcem na mostu čez Dravo poškropil temnopoltega Mariborčana.Kot so povedale priče in mama žrtve, je bil rasist v temnejših oblačilih in je nato pobegnil na kolesu. Lepo vas prosimo! Kateri rasist in belski supremacist, ki da kaj nase, pa se obleče v temna oblačila! Polovica rasističnega naboja se mu med vožnjo po Tržaški izgubi že na njegovi jakni in hlačah, za božjo voljo! Štajerska, ki je že tako ali tako statistično pod slovenskim povprečjem, očitno ne zna pridelati niti dostojnih rasistov. Če bi hotel biti rasist resnično rasističen, ogorčen in ljut, bi bil seveda oblečen v svetla, da ne zapišemo bela oblačila. Rasist na kolesu v temnih oblačilih, ki kar med vožnjo poškropi s solzivcem svojega someščana, ki je zelo verjetno bolj Slovenec kot on sam, in nato pobegne s kolesom prek mosta, pa je videti bolj kot ne tragikomično. Za otroka in družino seveda tragično, za prispevek k slovenskemu rasizmu pa komično. Čeprav je glavni namen naše oddaje družbena analiza in ne izobraževanje – za to imamo v naši medijski hiši specializirana uredništva – naj na hitro podučimo tega in ostale slovenske rasiste, kako je videti rasistični napad, ki je vreden te besede. "V bele halje oblečeni s šilastimi belimi kapucami, ki zakrivajo obraz, počasi korakajo rasisti prek starega mosta čez Dravo. Mora se jih zbrati vsaj sto ali dvesto. Ker biti rasist na družbenih omrežjih in v spletnih komentarjih ne šteje. Nekje sredi te množice mora še posebno zagreti rasist nositi goreči križ. Ker je z ognjem na odprtem težava, bi strpna družba dovolila tudi križ, ovešen z božičnimi lučkami, napajanimi iz akumulatorja, ki ga nosi drugi rasist." Se pravi: oblačila so bela, nobenih koles in predvsem nobenega škropljenja s solzivcem. Tudi nobenega vzklikanja: »Maribor šampijon«, saj je rasizem preveč kompleksna in stroga rabota, da bi jo prepustili organiziranim navijaškim skupinam. Ima pa slovenski rasizem ključno težavo z rasističnim objektom. Temnopoltih pri nas ni ravno v izobilju. Oziroma jih, z rasističnega stališča, primanjkuje. Pa še ti, ki so, nekako ne delujejo zares. Ubogi mariborski deček ima belopolte starše, kar je za rasizem, ki mu je rodoslovje bistvo delovanja, da ne zapišemo raison dʼetre, še dodatna frustracija. Tudi ostali slovenski temnopolti niso tisti klasični, kot jih poznamo na izvorih rasizma, rojenega na afriški celini. Se pravi, ali so, kot v primeru mariborskega dečka, vzornejši Slovenci od rasistov samih, ali so Romi, ki avtohtono živijo na teh prostorih, ali pa so priseljenci, brez katerih bi rasistom ob večerih manjkala kitajska hrana, prinesena na dom. In tako po rasistično naprej in po rasistično nazaj. Potem pa je tu še gola aritmetika. Se pravi, katerih je v Sloveniji več: ali naših sodržavljanov temne polti ali belopoltih rasistov? Če je več temnopoltih, kot je rasistov, pridemo do neprijetne in za teorijo rasizma skoraj nevzdržne situacije, da so rasisti v odnosu do temnopoltih manjšina. Rasisti morajo biti, ali se vsaj počutiti kot večina, saj drugače rasizem nima pravega smisla. Če pa je rasistov več kot naših temnopoltih sodržavljanov, potem pridemo do teze z začetka današnje oddaje, da so leni, slabo organizirani in za rasiste precej boječi. Če je največ, kar skupaj spravi slovenski rasizem, Štajerc na peciklu v temnih oblačilih, ki z varne razdalje poškropi otroka, potem so slovenski rasisti precej bedne kreature. Ker pa smo sredi praznikov in se tudi z našo uredniško politiko pridružujemo spokoju, miru in upanju, le še manjša opomba za konec. Kot večina Slovencev, se bodo tudi slovenski rasisti te dni poklonili rojstvu deteta, ki se je rodilo na Bližnjem vzhodu, verjetno precej temnopolto, v tujo kulturo, s tujim jezikom, tujimi šegami, da nas odreši. Če bi bili slovenski rasisti vsaj malo konsistentni, bi odšli k polnočnici s solzivcem.
Zdravo, v tokratni epizodi začnemo s pozabljivostjo, spomnimo se na Festivus, na Dan JLA in mimo mehkega prehoda pridemo do verskih čustev, ki bodo, če bomo v 8. sezoni brali Sveto pismo, zagotovo užaljena. Vprašamo se tudi, ali je število sledilcev merilo uspeha in se spomnimo na modela iz Nazareta, ki jih je imel v primerjavi s svojimi sodobniki skoraj nič (dvanajst). Preden se zapodimo v birokracijo, tudi o tem, da smo sami sebi največji sovražnik in da je zadnja klop na avtobusu skoraj vedno dobra izbira, sledi pa vprašanje, ali je birokracija gonilna sila ali slepo črevo družbe. Naši junaki se proti prestolnici peljejo v taksiju brez sklopke, Douglasovo iskanje zobne ščetke pa se sprevrže v nadrealistično eksistencialno krizo polno kokoši, fotokopircev na ulici in čudnih lekarn. Ker se bliža konec leta, končamo z zvrhanim košem ljubezni: objemite svoje bližnje in se imejte radi. Lepe praznike vsem.
Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.
Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado. Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.
Budapest utcáit ma rózsaszín és kék színű futárkabátok lepik el – és ez nem teljesen konfliktusmentes. Ebben az adásban Liptay Orsit, a Magyar Kerékpárosklub kampánymenedzserét hívtuk meg, hogy elmesélje, mi történik akkor, ha valaki megelégeli a kommentáradatot („minden futár szabálytalan”), hanem kerít egy pályázatot, szervez egy interkulturális tréninget, behozza a Futárok Ligáját és kinyomtat mellé egy háromnyelvű kisokost. Beszélgettünk arról, hogyan született a Terézvárosban futó „Biztonságos járdák” projekt, hogyan lett a 70 oldalas kerékpáros kisokosnak angol–urdu–vietnámi nyelvű változata, mit csinál a Futárok Ligája a színfalak mögött, és miért fontos, hogy ne csak bírság és „no police, no accident” jusson a futároknak, hanem érthető információ is. Szó volt idegengyűlöletről, a torzításainkról („ha futárdoboz van rajta, biztos szabálytalan”), arról, milyen érzés fogmosópohárral meregetni a vizet egy süllyedő csónakból –, és arról is, hogy közben milyen elképesztően pozitív visszajelzések érkeztek mind a futároktól, mind a gyalogosoktól egyaránt. Ha érdekel, mit tud tenni pár önkéntes és egy kerületi pályázat a kommentháborúk helyett, akkor ez az adás neked szól.
Pred kratkim nas je povsem neopažena preletela novica, ki bi morala imeti ne le večji odjek v javnosti, temveč bi morala vplivati na zgodovinsko, kulturno in politično prihodnost našega naroda. Poglejmo podrobnosti. Pretekle dni so v prestolnici slavnostno zaznamovali »konec prve faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. Ker je v tem PR obvestilu nesorazmerno veliko pridevnikov, sklepamo, da bo sledil še »slavnostni konec druge faze nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje«. In potem še njeno slavnostno odprtje. Kakorkoli. Slavnostno zaznamovanje je potekalo tako, da je na postajo slavnostno pripeljal prvi vlak. In prav v tem dejstvu tiči zajec. Kajti ko je slavnostno pripeljal prvi vlak na postajo pred skoraj dvesto leti, mu je večni bart France Prešeren posvetil mojstrovino »Od železne ceste«. Takrat smo imeli slabo razvito železniško omrežje in komaj kakšnega pesnika, danes imamo slabo razvito železniško omrežje, zato pa se polovica Slovencev vodi za pesnike. In to le zato, ker se druga polovica vodi za pisatelje. Kakorkoli; nihče izmed tisočih slovenskih pesnikov se ni domislil, si upal ali se spomnil, da bi ob slavnostnem prihodu prvega vlaka na novi ljubljanski štacijon napisal nekaj primernih verzov. Tako ne ostane drugega, kot da se nespretno in s tresočim peresom naloge lotimo v naši skromni redakciji, kjer smo – če že ne vest ljudstva – pa vsaj vest slovenskega javnega prevoza. Tako gre … Bliža se železna cesta. Nje se Ljubljanca veseli, da iz okoliške dežele prebivalstvo izcedi. Ak je blizu tista cesta, čemu v prometu je zastoj? Ne gre pogledat tuje mesta, ne gre peljati se z menoj. Sam se po železni cesti vozil bom od nas do vas; nikogar drugega ne mika na vlaku zapravljati svoj čas. Ceste tebi ne zapéram ne v Maribor, Jesenice, Trst; ti pa mene pusti zméram da na obvoznici dvignem prst. Jaz popeljem se tje v Gazo, snubit Judnje kršene; bom priženil z ženo črno iz ulice sosedove. Jaz pa hlače bom nosila gospodar bom čez mošnjó; bom hodila na kosila, s komer meni bo ljubo. Tebi jaz ne bodem zvesta, ljubček! Ti si tiček cel; če slučajno železna pride cesta, ne verjamem, da bodeš mi ušel! Po nji peljal te ženico bom v Maribor, Jesenice Trst, zaradi časa vožnje in zamude, gvišno bo na poti – krst.
“B” is for Boyce, Ker (1787-1854). Merchant, bank president.
Zadnje dni je veliko zgražanja poklicnih dušebrižnikov in še več dušebrižnic vzbudil bivši predsednik Borut Pahor. Dal se je fotografirati v pižami vrhunskih slovenskih pižamarjev in v komentarju napisal, da gre za najboljše pižame na svetu. In da, če je ne boste kupili, vam bo nekaj v življenju manjkalo. Ali nekaj podobnega, ker kam bi prišli, če bi razumni začeli natančno navajati besedila oglasov v želji, da bi zveneli verodostojno. Kot rečeno, smo Pahorja, pa ne prvič, smešili, se zgražali in počeli podobno, kar smo z njim počeli celotno njegovo dolgotrajno in vseobsegajočo politično kariero. On pa se je na vse požvižgal in se dal kar tri desetletja demokratično izvoliti na tron troedinega demokratičnega boga, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. Zato rajtamo, da se tudi nad zgražanjem ob njegovi podobi v pižami ne vznemirja preveč. Še preden vroči in svilnati debati dodamo svoj komentar, se poglobimo v teorijo in prakso pižam. Ker smo ljudje postali amorfna mešanica vsega, se je treba za delitve zateči stran od levičarjev in desničarjev. Ker, kot vemo, je v vsakem desničarju nekaj levičarja in obratno. Pri pižamah so zadeve dosti bolj jasne. Ali jih nosiš, ali jih preziraš. Tisti, ki se oblečejo, da gredo spat, ne morejo razumeti razvlečenih majic, morebitne golote in ostalih nočnih bizarnosti. Tisti, ki pa jim je pižama nekaj tako tujega kot srednjeveška verižna srajca, menijo, da je svilena druga koža za časa nočnega počitka odmev nekih drugih, preteklih časov. Ko so bile spalnice še hladne. Tako ali drugače. Če sklepamo – nekoliko ambiciozno mogoče – bi lahko trdili, da so pižamarji bolj konservativni, tradicionalni in s tem k politični desnici obrnjeni posamezniki, nasprotno pa so opletajoči samo z majico ali celo goli, ki trosijo mikrodelce kože kar povsod okoli, bolj liberalni, svobodomiselni, se pravi bolj v levo usmerjeni sanjači. Tako je Pahorja bolj kot njegovo dolgoletno koketiranje za zmernega desničarja izdala reklamna akcija, v kateri z navdušenjem govori o svoji zavezanosti pižami. Potem naprej; iz političnih in žurnalističnih krogov je prišel očitek, da se za politika ne spodobi mazati si rok z umazanim svetom marketinga. Dajte no! Devetdeset odstotkov slovenskih politikov bi reklamiralo še kaj drugega kot pižame, le da bi jim bil kdo voljan takšen šiht ponuditi. Pa trgovci niso neumni in bolj zaupajo igralcem, pevcem in podobnim javnim osebam. Ker, kar pa je spet značilno; če bi recimo pižamo reklamirala ali Janša ali Golob, bi šla fabrika kmalu na kant. Ker pri marketingu je treba presegati politično sredino, če že ne kaj drugega. In če smo še bolj analitični; kaj pa je Pahor, skupaj s stotnijo Slovencev, ki se profesionalno ukvarja s politiko, delal kot predsednik parlamenta, predsednik vlade in predsednik republike? »I, kaj? Reklamiral je ideje!« Včasih leve, včasih desne, vsekakor pa ideje, ko niso zrasle na njegovem zeljniku. Od arbitraže do pižame se zdi na dnevnopolitični ravni ogromen korak, na načelni pa sploh ne. Bivši predsednik je sicer nekaj mesecev nazaj malo pojamral, da država ne skrbi lepo za njega, zato mora na trg, da preživi. In gosti podkaste, predava ter reklamira pižame … Vse to za ljubi kruhek. A kot tak le nadaljuje početje, ki mu je bil zvest kot politik. Pahor samo je, in to je dovolj, da ga ljudje kupujejo. Je namreč čeden, tako v temni obleki, enako v pižami. Samo peščica slovenskih šestdesetletnikov zmore kaj takega. In s tem, ko služi, ker obstaja, se pridružuje novi industriji vplivnežev, ki počnejo prav to. Obstajajo in s tem služijo. Družboslovje, sploh tisto bolj angažirano, je nad novo pogruntavščino zgroženo, kajti po njihovem sta srp in kladivo še vedno nujna za to, da se opravlja neko delo; a če smo povsem realni, je vplivništvo najčistejša mogoča industrija. Profit s pomočjo ljudi, kot je Pahor, nastaja iz nič, ob tem pa ne nastajajo nobeni stranski proizvodi, ki bi bremenili naše okolje, ali pač še poglobili splošno blaznost, v kateri smo. Pred koncem pa še k podrobnosti, ki je Pahorjeve kritike razbesnela, njegove apologete pa spravila v zadrego. Na večini fotografij oglasne kampanje je solo, z zamišljenim pogledom atenskega misleca; le na eni fotografiji mu dela družbo golo, brezimno dekle brez obraza, modrih las, ki ga na pol objema. In dušebrižniki z začetka so se nad to fotografijo še posebej usajali, ker naj bi imela senzualni naboj, ki se nikakor ne spodobi za funkcijo predsednika, akoravno bivšega. Ampak po natančnem preučevanju fotografije lahko v naši redakciji pojasnimo zmoto, ki je vodila do tega vizualnega nesporazuma. Noben od začetkov, še manj koncev standardnega koitusa ne prinese situacije, v kateri sta se znašla predsednik in brezimna blondinka. Enostavno položaji telesa in ostale okoliščine ne podpirajo teze, da gre za napeljevanje k spolnosti. Ko natančno pogledamo okončine, položaj ženske, njeno krčevito oklepanje predsednikovega torza, smo povsem prepričani, da gre za klasičen položaj reševanja utopljenca. Pahor je znan kot navdušen plavalec in položaj rok, tako njega kot ženske, brez dvoma nakazuje na pravilno izvedeno reševanje iz vode. Kaj je hotel predsednik na razkošni postelji v razkošni pižami s tem sporočiti? Dovolite, da vam sporočilo predamo v obliki oglasa. »Svilanit! Elegantni tudi v izrednih razmerah!«
Zmaga s sporočilom. In karakterjem. In borbo. In smislom. Po derbiju tri res nujne točke. Zakaj nujne? Ker tako se igra. Ni lepo, je pa uspešno. Pogledala sva malo o bekih, pa malo v prestopni rok, pa kdo bi šel, pa kdo bi ostal, pa ... Taki, klasično nabriti Zic.
Današnje razmišljanje bo polno netočnosti, površnosti in nerazumevanja tematike, o kateri bomo razmišljali. Ampak obstaja dejstvo, da zaradi pomanjkanja bolj kompetentnih razlag nekdo mora seči v osje gnezdo. Gre pa tako. Zadnje čase se kot javnost in ostareli prdci čudimo blaznostim, ki jih počne naša mladež. V Zagrebu so požgali nebotičnik, pri nas nastavljajo predmete na tire, norosti najstnikov v prometu se stopnjujejo še in še … Organi ta novi trend podivjanosti stlačijo pod klasični vandalizem, medtem ko se med najstniki natančno ve, da gre za fenomen, imenovan "Tik tok izziv". Zelo na kratko in kot rečeno brez empiričnih podatkov, ki bi trditve podprli. Začelo se je dokaj benigno, akoravno butasto do korenin. Na vedno eno in isto glasbeno podlago so mladi na platformah najprej plesali en in isti ples, potem so se s filmsko montažo preoblačili, nato so začeli izvajati tudi potencialno nevarne potegavščine, ki pa seveda niso bile dovolj, da bi jih omrežja prepovedala. Ne drži pa, da se niso trudila. A nov potencialno nevaren izziv se lahko širi s hitrostjo gozdnega požara in preden umetna inteligenca, vgrajena v platforme, zazna potencialno nevarnost, po spletu kroži že tisoče kopij, kar sledi preprosti digitalni logiki, da je viralnost pomembnejša od varnosti. Ob tem pa je mladina pametna, kot le kaj, in zna omejitve objav posnetkov, ki so potencialno nevarni, tudi zaobiti. Kot so včasih zapisali: pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni … Na začetku so ljudje drug drugemu na glavo kot presenečenje zlivali čebre vode in posnetki presenečenih so potovali na popularno družbeno omrežje. A kot vse v življenju, so se posnetki počasi prelevili v ekstreme; izmikanje stolov, snemanje sebe nad prepadom in bog ve, kaj še vse. Mladina je začela živeti po diktatu algoritmov in starejšim se še sanjalo ni, kakšna je njihova realnost. Izziv, tudi drznost, ki sta temelj odraščanja, sta iz rok tradicije ali navad povsem prešla v roke kolektivne digitalne histerije. Kot primer: na medmrežju kroži govorica, da mladi, ki so požgali nebotičnik v Zagrebu, trdijo, da so vanj vstopili z namenom posneti video, ki na družbenem omrežju prikazuje skupine najstnikov, kako raziskujejo zapuščene stavbe. Zaneten ogenj naj bi jim prinesel več ogledov. Poznati pa moramo vsaj dva bistvena motiva, skrita v ozadju predmetov na naših tirih … Platforme ali niso, ali pa so zelo ohlapno pravno odgovorne za vsebino objav; in seveda, kot vedno, je v ozadju denar. Algoritem nagrajuje ekstremne, dramatične, adrenalinske vsebine, število ogledov je nato povezano z reklamami; vse to skupaj je v končni konsekvenci rodilo razred mladih, imenovanih »vplivneži, ki jim je objavljanje vsebin na internetu dobro plačan poklic«. Ker zgledi vlečejo, je najstnikom ideja klasične službe, s šefi, delovnim časom in obveznostmi skrajno tuja … Kakorkoli se zdi bizarno in analognemu razumu tuje, je trditev, da nekdo meče stara kolesa na železniško progo v upanju, da bo to postalo njegov poklic, med mladimi povsem legitimna. Ampak to še ni vse v tej težko razumljivi šlamastiki. Istočasno s pojavom vedno bolj ekstremnih potegavščin, ali pač enostavno snemanju ekstremnih podvigov, ki jih mi razumemo kot vandalizem, se je v vso zgodbo vpletel še nov element. Gre za manipulacije video ali avdio posnetkov s pomočjo umetne inteligence. Prav v tej oddaji smo se pred nekaj tedni za las izginili komentarju o tragediji jokajočih ukrajinskih vojakov, ki v uniformah med vožnjo na fronto svojim domačim še zadnjič pošiljajo obupane klice na pomoč. Pozneje se je izkazalo, da gre za povsem digitalno generiran posnetek in vi kot poslušalci bi skoraj dobili komentar, ki bi temeljil na neresnici. Tako moramo med navalom vandalizma, ki ga, kot slišimo, preiskujejo celo tajne službe, postaviti osnovno vprašanje: »Kaj je resnično? Kaj dejansko obstaja v realnem času in prostoru in kaj je samo produkt strojev?« Naivnost in nepoučenost naših generacij, ki pa še vedno držimo vzvode oblasti, nas vodi v neizogibni spopad z generacijami, ki živijo v vzporednem univerzumu in so jim šege in navade tukajšnjih plemen povsem nerazumljive. Po našem skromnem mnenju smo naredili celoten krog, od primatov sem. Kajti spet se čudimo in sprašujemo, ali je realnost, ki jo vidimo, slišimo in doživljamo, sploh realnost … Ali pač gre za umetno generirano realnost, ki jo srkamo kot nezavedne žrtve nekih zlobnih imperijev. Edina resničnost se zdi dejstvo, da so utopije, prikazane v znanstveni fantastiki izpred pol stoletja, postale resničnost. In medtem, ko smo starejše generacije pasivne žrtve, je naša mladina aktiven konzument ter istočasno tudi gorivo za razraščajočo se blaznost. Odzvali smo se, kot je bilo pričakovati. Klici k prepovedi mobilnih telefonov v šolah so do neke mere meso postali, minister za šolstvo pa se je zavzel proti prepovedi orodij umetne inteligence v šolah, nekateri starši po svojih najboljših močeh omejujejo čas pred zasloni. A vse to je pljunek v morje in človeštvo, ki ne zna ustaviti sovraštva iz mesa in krvi, se seveda ne bo zmoglo upreti sovražniku, ki ga niti ne vidi.
Zdravo. Stvar je tokrat resna. Retrogradni Merkur bo ta teden onemogočil mirno in sproščeno zapravljanje na črni petek. Ker vemo, da ko je Merkur retrograden, ni priporočljivo opravljati večjih nakupov, vam bo denarnica več kot hvaležna!Mi pa tudi. Za vas smo tokrat pripravili poseben črnopetkasti popust (-17% in brezplačni preizkus). hvalazavseribe.siV epizodi tudi o kričeči tišini, odločbi, ki pride v najslabšem času, Pelijevem obisku policijske postaje in sodni obravnavi, spomnimo se tudi na balkansko omaro, dnevno sobo in Marles kuhinjo, risanje ure, plesne korake in sklenemo, da smo ljudje vse prevečkrat le čredica strahopetnih zdravorazumskih goven. Ne pozabimo niti na leteče ribe, kokos in Boga.
Dvokorak je načeloma košarkarski podkast, ampak, ker radi “deviiramo” od popularne kulture, smo tokrat posneli epizodo za bejbe. Ker mamo radi bejbe in ker je stvar recipročna, če veš, kaj mislm. Vroči tipčki o vročih temah. Ne, sej ne. Petrol nam je omogočil, da smo zopet zagnali rubriko SKREEET, v kateri razdelamo predvsem to, kako […]
Zic na torek. Na martinovo. Na naše novo leto. Ker je bila včeraj gužva. Ker praskava cajt in drobiž, da delava točno to. Kar imamo rdai. Oddaja, ki bi bila v ponedeljek zagotovo drugačna. Ampak je zato v torek toliko bolj, no, naša. Po naše. Maribor je iz Radomelj prinesel le točko. Tudi o tem, seveda. Ampak tudi o intenci, kot smo izvedeli. Zakaj Zic lahko nekaj naredi, kaj vse bi še lahko in kaj upava, da kdaj bo. Zaenkrat smo, kjer smo. In še vztrajamo. In upamo. Ker to smo. Fuzbal. Maribor.
Luonto-Suomi muuttuu tällä kertaa hyväntekeväisyyslähetykseksi. Keräämme varoja ikimetsien suojeluun yhdessä Luonnonperintösäätiön kanssa. Miksi ikimetsät ovat meille kaikille tärkeitä ja millaisia ekosysteemejä ikimetsät ovat? Soita lähetykseen ja kerro oma metsäkokemuksesi tai kysy asiantuntijoilta ikimetsistä ja niiden suojelusta. Mukana keskustelemassa ovat Luonnonperintösäätiöstä metsänhoitaja ja metsäekologi Petri Keto-Tokoi sekä tutkija Jenni Simkin Luonnonvarakeskuksesta. Ohjelman juontavat Kerttu Kotakorpi, Markku Sipi ja Juha Blomberg. Suoran lähetyksen aikana voit soittaa 0203 17 600 (pvm/mpm) tai lähettää WhatsApp-viestin 040 14 55 666. Kuva: Ari-Pekka Auvinen / Luonnonperintösäätiö