Podcasts about ukrajini

Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige

Ameriški predsednik Donald Trump je v nagovoru kongresu Iran znova označil za resno varnostno grožnjo in ga obtožil razvoja raket, ki bi lahko prečkale tudi ocean. Čeprav je zatrdil, da želi rešitve po diplomatski poti, so ameriške sile pred kratkim na Bližnji vzhod odpremile največ vojaških sil v zadnjih dveh desetletjih. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem sporočil, da je dogovor še vedno mogoč, če bo prevladala diplomacija. V oddaji tudi o tem: - Ob četrti obletnici vojne v Ukrajini generalna skupščina Združenih narodov poziva k miru. - Sezonskim s.p.-jem vendarle ne bo treba čakati pet let na vnovičen vstop v obdavčitev po normiranih odhodkih. - Na trasi drugega tira betonirajo še zadnje metre tira na togi podlagi.

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, njenega konca še ni na vidiku. Kamen spotike ostajajo predvsem ozemeljska vprašanja, Kijev in Moskva si poleg zračnih napadov izmenjujeta tudi očitke o odgovornosti za neuspeh mirovnega procesa. Zdi se, da mednarodni pozivi k miru vedno znova naletijo na gluha ušesa. Drugi poudarki oddaje: Vlada bo predlagala izredno uskladitev pokojnin za dodatni odstotek. Po novem električnem mrku težave na vzhodu države povečini odpravljene. Slovenski kriminalisti razkrili mednarodno kriminalno združbo.

Letos se je vse pokrilo. 40 dni brez alkohola, prvi regrat in predvolilna soočenja na slovenskih televizijah. Aktivni udeleženci v slovenskem volilnem procesu imajo smolo. Namreč vsaka vas v Sloveniji ima svojo televizijo. In potem morajo po kandidatnih listah navzdol stranke delegirati oziroma dostavljati sogovornike na televizijska soočenja. Iz časa, ko je mladi Kennedy z znojem oblil Nixona, veljajo ta soočenja kot ključna za uspeh na volitvah. In svetovalci za medijsko nastopanje so se že tudi toliko udomačili na slovenskih tleh, da zdaj gledamo elokventne politike, ki vedo, kam postavljati roko in vejice, kdaj so premori smiselni in kako se naglašujejo posamezne besede ter kaj pomenijo nekatere tujke. Poznajo tudi dejstva iz zgodovine osamosvajanja ter osnovne statistične podatke o državi. In vse to na izust! Seveda pa to ne pomeni, da so televizijska soočenja kaj bolj relevantna, kot so bila včasih. Če hočete slišati resnično bistvena in kakovostna soočenja, jih morate poslušati na radiu. Kajti na radiju ni slike in ostane samo esenca izrečenega. Poskusimo primerjati televizijsko soočenje strankarskih prvakov s kuharsko oddajo na televiziji. Kot vemo, so kuharske oddaje noro priljubljene. Če se na televizijah že ne bojujejo v Ukrajini, ne predvajajo Prijateljev ali turških nadaljevank, pa zagotovo kuhajo. Ali potujejo po svetu in jedo. Kot vemo, sta pri hrani bistvena elementa okus in vonj. Se pravi, ravno ti razsežnosti hrane, ki jih televizija ni sposobna dostaviti gledalcu. Televizija dostavi samo podobo in pa vero v jedca ali v kuharja, ki zatrdi – »Mmm, kako je to dobro.« Gledalec nima za to, da je jed okusna ali da dobro diši, v skrajnem primeru, da je sploh užitna, nobenega dokaza. Pa vendar so kuharske oddaje tako zelo priljubljene, ker je podoba edino, kar sodobnega gledalca, obsedenega z zasloni, zanima. Podobno kot s kuharskimi oddajami, je s TV soočenji. Rešimo se iluzije, da se volilno telo odloča na osnovi soočenj. V bistvu jih doživljamo kot nastope, na katerih že tako ali tako vemo, kdo je naš favorit. Ne gre za odločanje na podlagi informiranja, gre za navijanje. Ne greš gledati nogometne tekme z namenom, da se boš na sredi odločil za koga boš navijal glede na dobro igro; ali boš navijal za Olimpijo, ali za Maribor, veš že dolgo pred začetkom prenosa. Enako je s soočenjem. Odstotek tistih, ki se bodo šele med soočenjem odločili, komu bodo zaupali svoj glas glede na uspešnost, artikuliranost in relevantnost nastopa, je v resnici minimalen – če pa se že odločimo ali si premislimo, to storimo zaradi podobe. Televizije se sicer po novem pohvalno trudijo s preverjanjem izrečenega, ampak to nam samo sporoča, kdo od politikov in v kolikšni meri govori resnico in kdo laže. Ampak kot smo se žalostno naučili v mednarodni pa tudi v domači politiki – laganje pa dandanašnji res ni eden od kriterijev, ki bi politikom onemogočil dostop do oblasti. Kje je torej podobnost med kuharsko oddajo in predvolilnim soočenjem na televiziji? Kot pri kuharjih televizija ne zmore prenašati vonja in okusa, tega ne zmore prenašati niti med soočenjem. Hočemo povedati, da je slovenska politična elita brez vonja in okusa. Naučeni pajaci, vsak s svojo že zdavnaj zgrajeno podobo, od agencij naučena podalpska puščobnost in umetna ter nenaravna ostra, državniška drža. Kot uradniki iz Kafkinih romanov, ki opravljajo sprejemni izpit na AGRFT. A za razumnega so lahko ta soočenja kljub vsemu povedna. Ker gostje na veliko razpredajo o tem, kaj vse imajo, kaj bodo naredili in kaj bodo spremenili, se lahko med podrobnejšim gledanjem podučimo, česa nimajo. In to je za njih nerodno, nas pa lahko skrbi. Torej; manjka jim iskrenosti, manjka jim empatije, predvsem pa trpijo za akutnim pomanjkanjem vsakega humorja. Iskre, duhá ali kakorkoli že hočete imenovati kategorijo, ki je tako za retorika kot posledično tudi za politika bistvenega pomena. Pa s tem ne mislimo na zabavljaštvo in neumerjenost tipa Trump, temveč moledujemo za vsaj majhen odmik od puščobnosti slovenskih političnih voditeljev. Ker če pogledamo galerijo slovenske politične elite zadnjih štirih desetletij, je eden večja puščoba od drugega, kar je v bolečem nasprotju s trditvami, da smo Slovenci zabaven in vesel narod. Povedano na kratko: po grenkih izkušnjah, na čelu katerih je korakal bivši predsednik republike, predsednik vlade in predsednik parlamenta v eni osebi, je čas, da se na volitvah od podob premaknemo k vsebinam.

Papež nadaljuje postne duhovne vaje.Na baziliki Svete družine v Barceloni dokončali zvonik Jezusa Kristusa.Slovenska karitas za pomoč Ukrajini ob hudi zimi letos zbrala 100.000 evrov

Po štirih letih vojne v Ukrajini, kljub trpljenju mnogih in velikem razdejanju, mir še daleč.Vlada je napovedala, da bo predlagala izredno uskladitev pokojnin za dodaten odstotek.Na Štajerskem in v Pomurju brez elektrike le še nekaj deset odjemalcev.Vreme: Jutri bo dokaj sončno in zjutraj ponekod megleno.

Minevajo štiri leta od začetka obsežne vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Nekateri evropski voditelji so ob tej priložnosti obiskali Kijev, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je na daljavo nagovoril Evropski parlament. V Moskvi še naprej govorijo o izpolnitvi ciljev posebne vojaške operacije. Drugi poudarki oddaje: - Danes uvedene ameriške carine na uvoz z vsega sveta bodo sprva 10-odstotne. - Grosupeljski dom za starejše namerava do poletja odpreti še dve novi enoti, a opozarja na težave s kadri. - Ob saniranju omrežja ponekod na severovzhodu države znova električni mrk.

Danes mineva natanko 4 leta od začetka napada Rusije na Ukrajino. Zakaj še ni miru? Zakaj ni dogovora? Ali Rusija ni dovolj močna, da konča vojno, Ukrajina pa dovolj močna, da prepreči poraz, hkrati pa ne dovolj močna, da zmaga? 2 milijona žrtev na obeh straneh, 10 milijonov ljudi iz Ukrajine razseljenih in doseljenih, tudi to je statistika.

Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve; dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in teolog; Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

Prosvjedni vikend u Hrvatskoj: u Zagrebu protiv mega farmi i klaonica peradi u Sisačko-moslavačkoj županiji, u Korenici protiv pretvaranja napuštenog vojnog aerodroma u centar za migrante. Predsjednik SDP-a Hajdaš Dončić optužio je premijera Plenkovića za normaliziranje ustaštva i NDH. U Zagrebu je održan skup potpore Ukrajini uoči četvrte godišnjice ruske invazije.

Kakšno je stanje po snegolomu na območju Elektra Maribor, več sto uporabnikov je še vedno brez elektrike.Sobodajalci ministrstvu za gospodarstvo predali peticijo za moratorij za izvajanje zakona o gostinstvuSindikat policistov oblikoval stavkovni odbor, kakšni so razlogi?Jutri bo minilo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini.Daljši pogovor pa namenjamo paliativni oskrbi.Vreme- jutri oblačno, na vzhodu se bo začelo jasniti, sreda in četrtek večinoma sončna.

Minevajo štiri leta od začetka vojne v Ukrajini, ki ji ni videti konca kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem in sankcijam. Evropski zunanji ministri skušajo v Bruslju doseči dogovor o novem svežnju sankcij proti Rusiji in 90-milijardnem posojilu Kijevu. A Madžarska je napovedala, da bo blokirala dogovor zaradi spora z Ukrajino, povezanega s tranzitom nafte. Slovaška pa je zagrozila, da bo, če ji Kijev danes ne bo spet začel dobavljati nafte, ustavila nujno dobavo elektrike v Ukrajino. Drugi poudarki: - Na zasedanju sveta OZN za človekove pravice opozorila o njihovi ogroženosti. - Na Mariborskem še velja poziv prebivalcem, naj se ne zadržujejo v parkih in gozdovih. - Na počitnicah še šolarji z vzhoda države, na voljo številne brezplačne dejavnosti.

Na predvečer četrte obletnice začetka vojne v Ukrajini evropske države niso uspele skleniti soglasja o 20-em svežnju sankcij proti Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da so Kijevu vnovič zagotovili vso podporo, pozvala je k začetku pogovorov Unije z Rusijo. Druge teme: - Zakoni vojne so v konfliktih po svetu brutalno kršeni, opozarja visoki komisar Združenih narodov Volker Türk. - Brezstično plačevanje avtobusnih vozovnic pri nas prvič uvedeno na medkrajevni liniji. - Elektro Maribor po snegolomu zavrača očitke o slabi vzdrževanosti omrežja.

Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.

V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta

Vlada je danes na obisku v Posavju. Na terenski seji so se ministri seznanili s poročilom strokovnega sveta glede zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, ki ga javnost pozna kot Šutarjev zakon. Po podatkih pristojnih se je število kaznivih dejanj v zadnjem obdobju zmanjšalo, občutek varnosti se je okrepil. Druge teme: - Pokojnine se bodo uskladile za 4,2 odstotka. - Pogovori v Ženevi za končanje vojne v Ukrajini predvidoma brez večjega preboja. - Državo so preplavile pustne šeme.

Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce

Doze opija, ki nam jih odmerjajo naši športniki na olimpijskih igrah, so v vse manjšo pomoč pri potiskanju grozljive slutnje o tem, da 30. leta v tem stoletju prihajajo predčasno, globoko v podzavest. Izraelski morilski stroj neumorno melje, medtem ko na vzhodu Evrope tudi Rusija stopnjuje napade na civilne tarče v Ukrajini. Pri obeh omenjenih konfliktih - pa še kakšnem - ima prste vmes predsednik ZDA.

V teh dneh je naša pozornost usmerjena zlasti v zimske olimpijske igre Milano Cortina, še ene, na katerih je Mednarodni olimpijski komite ruskim športnikom nastope dovolil le pod nevtralno zastavo. Kako igre spremljajo v Rusiji in kako je prepoved sploh vplivala na ruske športnike? Z moskovsko dopisnico Heleno Ponudič tudi o boju ruske dume proti zahodnim sankcijah na drugih področjih ter poteku vojne in pogajanj o njenem končanju le nekaj dni pred četrto obletnico začetka ruskih napadov na Ukrajino.

Pred začetkom tradicionalne varnostne konference v Münchnu so vnovič vzniknile napetosti v transatlantskih odnosih. Evropski voditelji vse bolj odkrito govorijo o nujni strateški avtonomiji na področju obrambe in industrije. Prizadevanja za čim prejšnje končanje skoraj 4-letne vojne v Ukrajini spremljajo stopnjevanje ruskih napadov in pritiski na Kijev, naj pripravi predsedniške volitve. V diplomatskem ozadju pa potekajo tudi previdni poskusi obnovitve dialoga med Teheranom in Washingtonom. Do odprtja zimskih olimpijskih iger na severu Italije nas loči le še en dan, a poročila s terena kažejo, da priprave še zdaleč niso povsod končane. Med gradbišči, prometnimi ozkimi grli in logističnimi izzivi organizatorji lovijo zadnje roke, hkrati pa stopnjujejo tudi varnostne ukrepe — tako na prizoriščih kot v digitalnem prostoru, kjer so preprečili več kibernetskih napadov. O vzdušju v Milanu in o tem, kako blizu so igre tisti pravi olimpijski podobi, smo se pogovarjali z našo dopisnico iz Italije Mojco Širok, ki se je iz Rima začasno preselila v prestolnico Lombardije.

Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.

V Bruslju zasedajo obrambni ministri članic zveze Nato. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je pred srečanjem znova opozoril na dolgoročno grožnjo Rusije. Spomnil je na njene okrepljene vojaške dejavnosti in zanimanje Kitajske za območje Arktike. Ponovil je, da bodo danes razpravljali predvsem o izvajanju dogovorov, doseženih na lanskem vrhu v Haagu, oziroma povečanju vlaganj Kanade in Evrope v obrambo. Po njegovih besedah bodo govorili še o podpori Ukrajini. V oddaji tudi o tem: - Voditelji Unije o krepitvi konkurenčnosti povezave - V Gorjah znova opozarjajo na neurejena razmerja pri upravljanju soteske Vintgar - Oblast v Cerknici na debeli četrtek prevzemajo Butalci.

Odsotnost ameriškega obrambnega ministra na zasedanju preostalih kolegov v severnoatlantskem zavezništvu v Bruslju bi lahko pomenila nasprotno, a generalni sekretar NATA Mark Rutte zagotavlja, da so Združene države trdno usidrane v zavezništvu ter da mu odnosi v zavezništvu vlivajo optimizem. Druge teme: - Po dveh smrtih in številnih protestih ameriška vlada končuje operacije proti nezakonitim priseljencem v Minnesoti. - Državnega podjetja za urejanje voda letos ne bo, ministrstvo o konceptu njegove organizacije še odloča - Tudi v Mariboru pomisleki o graditvi sežigalnice odpadkov, napovedano je tudi odločanje na referendumu.

Železniki dvajset let po uničujočih poplavah dobili zadrževalnik Pod Sušo.V Sloveniji strokovnjaki Nata, ki preverjajo uresničevanje naših obljub v zavezništvu.Mira Milavec: Letošnja zima v Ukrajini je najhujša, odkar se je začela vojna.Vreme: Ponoči večinoma oblačno; jutri bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji deževalo.

Vlada je z nekaterimi ukrepi res prišla naproti gospodarstvu, a obenem z dodatnimi obremenitvami poslabšala njegovo konkurenčnost na mednarodnih trgih. Zaradi velikega povečanja stroškov dela je ogroženih 16 tisoč podjetij s skupno 66 tisoč zaposlenimi, v katerih je dodana vrednost manjša od stroškov dela zaposlenega z minimalno plačo. Tako kažejo izračuni Gospodarske zbornice. Po njenih podatkih so se stroški dela v zadnjem polletju v Sloveniji povečali za več kot petino. Kot pravijo, grozi izguba produktivnosti in delovnih mest ter selitev nekaterih podjetij v tujino. Druge teme: - Dispečerji na številki 112 podpisali stavkovni sporazum z vlado; o še neizpolnjenih zadevah se bodo skušali dogovoriti do konca prihodnjega leta. - Rusija odgovornost za napad na namestnika vodje obveščevalne službe pripisuje Ukrajini in Poljski. - Prebivalci Štepanjskega naselja v Ljubljani opozarjajo, da je parkirnih mest bistveno premalo, županu ponujajo predloge za rešitve.

Končana stavka zaposlenih v klicnih centrih za obveščanje; vlada delno ugodila njihovim zahtevam.Gospodarska zbornica opozarja: Zaradi naraščajočih stroškov dela pred težkimi odločitvami približno 16 tisoč podjetij.V SDS kritični do sprejemanja zakonov po nujnem postopku tik pred volitvami.Iniciativa za Štepanjsko naselje: S svojimi denarnicami nočemo odgovarjati za zgrešeno urbanistično politiko.Mira Milavec: Letošnja zima v Ukrajini je najhujša, odkar se je začela vojna.ŠPORT: Drevi olimpijska preizkušnja skakalcev na srednji napravi v Predazzu. Prvi favorit Domen Prevc.Vreme: Oblačno, občasno bo ponekod rahlo deževalo ali rosilo.Letna stopnja inflacije januarja navzdol na 2,6 odstotka.V Sloveniji živi dvajset tisoč ljudi z epilepsijo. Veliki večini zdravila pomagajo, za druge iščejo ustrezne pristope.ŠPORT: Darko Jorgić drugi na turnirju 16-ih najboljših evropskih namiznoteniških igralcev

Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado. Poglavja: 00:00:47 Za razliko od kakega drugega bivšega predsednika ne objavljate veliko zgodb na socialnih omrežjih. Vam ta svet ni všeč? 00:05:05 Svet pretresajo konflikti, pri tem pa so številni zelo kritični do trenutne vloge ZN. Kako jo ocenjujete vi? 00:09:42 Kako gledate na zadnje dogodke v Venezueli? Je to še en poraz mednarodnega prava? 00:20:23 Kako gledate na to in druga dejanja ameriškega predsednika, ki zase pravi, da ne potrebuje mednarodnega prava in da ga lahko ustavi le njegova morala. Bo Grenlandija ostala Grenlandija ali bo spremenila lastništvo in se bo preimenovala? 00:23:46 Se je Evropa v 'boju za Grenlandijo' nekako spet povezala? 00:29:06 Je tudi v Evropi težava v njenem vodstvu? 00:37:30 Je vlaganje v oboroževanje prava smer? 00:40:43 Palestinci so lani dočakali nov obsežen val priznanj v Združenih narodih. Iz Gaze pa še naprej poročajo o smrtonosnih napadih. Na kateri točki tega konflikta smo, vidite možnost dokončne rešitve, bosta na koncu tam vendarle dve državi? 00:51:24 Bo nekoč zaradi vojnih grozodejstev v Gazi prišlo do novih nürnberških procesov? 00:53:40 Kako ocenjujete domačo politiko? Kaj po vašem pomeni razdeljenost volilnega telesa in nenehno iskanje novih obrazov v politiki?

Neskončna pogajanja o miru v Ukrajini so se ta teden nadaljevala v Abu Dabiju. Rezultatov še ni, čeprav naj bi bili strani povsem blizu dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump pritiska na Iran in mu hkrati grozi z vojaškim napadom, pogajalski ekipi sta se sestali v Omanu. Tudi Trump je večkrat omenjen v obširni zbirki dokumentov o spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu, zaradi njih pa glava boli še marsikoga, ne le v ZDA, pač pa tudi v evropskih političnih krogih. Svetlo točko bi lahko iskali v zimskih olimpijskih igrah, ki bodo naslednja dva tedna skrbele za razvedrilo. A tudi pri tem dogodku lahko bolj kot pozitivna sporočila razberemo bolezni sodobnega časa.

Medtem ko so Ukrajinci v primežu nizkih temperatur in izpadov elektrike ter ogrevanja, bodo ukrajinska, ruska in ameriška delegacija danes v toplem Abu Dabiju nadaljevale pogovore o koncu vojne. Kako napredujejo, ni znano, a zunanje ministrstvo Združenih arabskih emiratov trdi, da so pogovori konstruktivni. Druge teme: - Jutri v Omanu začetek pogajanj med Iranom in Združenimi državami. - Zaradi dolgih čakalnih vrst je urgenca za številne bližnjica do zdravnika. - V Italiji vse nared za jutrišnji začetek 25-ih zimskih olimpijskih iger.

Jutri preneha veljati Novi start, zadnji sporazum, ki je omejeval kopičenje in razvijanje jedrskega orožja v Rusiji in Združenih državah Amerike in ga je povozil čas. Eden od vzrokov, da ga velesili ne podaljšata, je vojna v Ukrajini. Še bolj verjeten vzrok pa je vse večja dostopnost jedrske tehnologije tudi državam, ki so se še nedavno spopadale z revščino, predvsem Kitajski. Na jedrska vrata trka tudi Iran in vrsta drugih držav, za katere niti ne vemo. Bi dogovor o kriznih žariščih in vplivnih območjih med Združenimi državami Amerike in Rusijo lahko vzpostavil novo zaupanje in nov sistem jedrskega nadzora, ki bi vključeval tudi druge države? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: dr. Jelena Juvan, FDV Univerza v Ljubljani; mag. Miroslav Gregorič, strokovnjak za jedrsko varnost; poslanec Svobode v državnem zboru; Jožef Kunič, upokojeni veleposlanik Republike Slovenije Karmen Švegl, dopisnica RTV Slovenija iz Bližnjega vzhoda. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Ustanovitev urada za izgone migrantov, ki jo je včeraj napovedal opozicijski poslanec Žan Mahnič v primeru vlade pod vodstvom SDS-a, nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek vidi skozi prizmo predvolilnega dogajanja. Kot dodaja, je naša država na tem področju vezana na evropski pravni red, izven katerega ne vidi možnosti delovanja. Druge teme: - Nenadzorovane migracije so med Slovenci na prvem mestu zaskrbljenosti zaradi varnostnih vprašanj, drugod v Evropski uniji pa na petem. Državljane povezave sicer najbolj skrbijo konflikti in vojne v bližini. Za končanje tiste v Ukrajini so se njeni, ruski in ameriški predstavniki znova sešli v Abu Dabiju. - Bela hiša in Kremelj, pa tudi Peking, sicer ogrožajo mednarodni red, menijo v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch. Demokratične države, ki spoštujejo človekove pravice, zato pozivajo k oblikovanju strateškega zavezništva v boju proti šrijenju avtoritarnega vala. - Čeprav prispevek za dolgotrajno oskrbo že več kot pol leta plačujemo vsi, so zneski na položnicah prebivalcev domov za starejše nižji samo za tiste, ki so že vstopili v sistem. Za številne, ki še vedno čakajo na odločbe, pa so še vedno visoki. Za pomoč prosijo v centrih za socialno delo.

V Abu Dabiju se je končal prvi dan novih pogovorov med Ukrajino, Rusijo in Združenimi državami o končanju vojne v Ukrajini. Vpletene strani so o podrobnostih redkobesedne, ukrajinska stran je pogovore označila za vsebinske in plodne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je nakazal, da bo tako še nekaj časa. Dokler ne bo pravega preboja, verjetno tudi ne bomo slišali kaj dosti o napredku, je dejal Rubio. V oddaji tudi o teh temah: - Ameriška migracijska agencija ICE iz Minnesote umika dobro četrtino pripadnikov. - Država energetsko intenzivnim podjetjem ponuja 30 milijonov evrov pomoči. - Idrijski zdravstveni dom bo moral poiskati koncesionarja za sanitetne prevoze.

Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.

Ukrajina in Rusija se za zdaj držita prekinitve napadov na energetsko infrastrukturo, ki naj bi se sicer iztekla danes. Njuni predstavniki in ameriški pa se bodo po napovedih znova sešli v Abu Dabiju. Osrednje odprto vprašanje naj bi bilo še vedno ozemeljsko. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenska podpora kandidaturi Meddržavnega sodišča za Nobelovo nagrado za mir - Problematika slabšanja dostopnosti do storitev ponekod na podeželju - Teniški igralec Žiga Šeško zmagovalec mladinskega odprtega prvenstva Avstralije

Ob jutrišnjem zvišanju zagotovljenih in invalidskih pokojnin ekonomisti opozarjajo, da gre le za kratkoročne popravke in ne sistemske rešitve, s čimer se nevarno približujemo izenačevanju v revščini. Kot dodaja Marko Jaklič, dolgoročno sistem ne bo vzdržen brez obljubljenih strukturnih reform. Drugi poudarki: - Zunanji ministri Unije znova o posojilu Ukrajini, pa tudi o nasilnem zatrtju protestov v Iranu. - Washington napoveduje začetek druge faze premirja v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa. - Košarkarji Olimpije po napeti končnici izgubili v Benetkah, odbojkarji ACH-ja nemočni v Ankari.

Ameriška, ruska in ukrajinska delegacija so v Združenih arabskih emiratih opravile prvi krog pogovorov o vojni v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so v središču ozemeljska vprašanja, a bo pred kakršnimi koli sklepi treba počakati na današnje nadaljevanje pogovorov. Medtem iz Ukrajine poročajo o novih ruskih napadih. Drugi poudarki oddaje: - Misija Evropskega parlamenta po obisku Srbije napovedala vnovični obisk. - Večji del Združenih držav bo zajel ledeni primež. - Domen Prevc lovi prvi posamični naslov svetovnega prvaka v poletih; rokometaši na evropskem prvenstvu prvič izgubili.

Na sinočnjem izrednem vrhu evropskih voditeljev je bilo slišati o enotnosti Unije ob nedavnih grožnjah ameriškega predsednika Trumpa. Premier Golob je govoril o previdnem optimizmu. Druge teme: - Rusija po pogovorih z ameriško stranjo o vojni v Ukrajini: končnega dogovora ne bo brez rešitve ozemeljskih vprašanj. - Slovenija od danes razdeljena na šest zdravstvenih regij za lažje povezovanje med zdravstvenimi zavodi - Odbojkarji ACH-ja v Ligi prvakov premagali Tours, 10-kratnega francoskega prvaka

Odpovedi štirih maksilofacialnih kirurgov na ljubljanskem kliničnem centru bodo, kot kaže, obveljale. Današnji sestanek ni bil uspešen, saj razširjeni strokovni kolegij ni pristal na pogoje, ki so jih postavili kirurgi. Generalni direktor Marko Jug je dejal, da so jim ponudili drugačno organizacijo, kar bodo storili znova, težko pa bodo v kratkem zgradili novo maksilofacialno kliniko. Druge teme: - Finančna uprava bo nadaljevala izvršbe na socialno pomoč dolžnikom, saj je prepričana, da za to ne potrebuje predhodne presoje na centrih za socialno delo. Kot uspešne ocenjuje tudi skupne patrulje s policijo, ki jih izvaja od novembra, pravi generalni direktor Fursa Peter Grum. Kot dodaja, so tako nekaterim prekrškarjem zarubili skupno 44 vozil. - Končalo se je zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki ga je zaznamoval predvsem ameriški predsednik Donald Trump. Prav njegova nepredvidljivost je največja skrb tudi za slovenske gospodarstvenike. Evropa bo uspešna, če stopi skupaj, meni pravnik Miro Cerar, in sicer tako da pokaže svojo moč, a ne zaostruje konflikta, kar je po njegovem domača naloga za evropske voditelje. - Ozemeljska vprašanja so ključni dejavnik za končanje vojne v Ukrajini, sporoča Moskva. V ospredje postavlja umik ukrajinskih sil iz Donbasa. Kot je dejal svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov, si želijo diplomatske rešitve, a bodo, dokler ni dosežena, tudi na bojišču sledili svojim ciljem.

Premijer Andrej Plenković ponovio nakon sastanka Koalicije voljnih za pomoć Ukrajini održanog u Parizu da Hrvatska nastavlja pomagati Ukrajini, i da neće tamo slati vojsku, kao što nikada nije ni planirala. To da je prošla turistička godina u plusu izvukle su predsezona i posezona, a politika da se za dva ljetna mjeseca zaradi za cijelu godinu više ne postoji, poručio je resorni ministar Tonči Glavina. Inflacija u prosincu malo usporila, ali i dalje smo među najgorima u Europskoj uniji. Desni oporbeni populistički Most tražit će da se ustavnim amandmanom zaštiti plaćanje gotovinom.

Po 10-tih letih je zlati orel novoletne skakalne turneje, kot rečeno, spet v slovenskih rokah. Uspeh Domna Prevca je včeraj v Bischofshofnu pospremilo tudi več tisoč slovenskih navijačev, ki so prišli navijat in čestitat junaku turneje. Druge teme: - Predsednica republike bo danes sporočila ime novega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Povojno varnost v Ukrajini bodo zagotavljali tudi francoski in britanski vojaki, so sklenili voditelji koalicije voljnih. - Protesti po Iranu se ne umirjajo; po ocenah človekoljubnih organizacij po državi v 10-ih dneh ubitih skoraj 40 ljudi.

O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in KitajskeEvropska unija, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi se razvile v goreči želji njenih prebivalcev po vzpostavitvi suverenosti evropskega kontinenta, ki je bil v tistem času tako in tako v veliki meri razdeljen na vplivni sferi Združenih držav in Sovjetske zveze. Zato morda ni nenavadno, da iz Bruslja tudi več kot pol stoletja za tem, že v 21. stoletju, ni bilo slišati veliko razmislekov o evropski avtonomiji od svetovnih velesil, pa naj je šlo za gospodarsko in energetsko odvisnost od Kitajske in Rusije ali pa za tehnološko, gospodarsko, tako rekoč popolno vojaško in v veliki meri tudi politično-strateško odvisnost od Združenih držav.In vendar so v preteklih nekaj letih spričo političnih premikov na vseh celinah tudi evropski voditelji morali začeti razmišljati o tem, kakšno vlogo lahko Evropa sploh igra v svetu velesil, ki so ji vedno manj samoumevno naklonjene in od katerih je odvisna na tako rekoč vseh področjih. Če je razmislek o strateški avtonomiji skozi vojno v Ukrajini in vedno manj rožnate odnose z ZDA nenazadnje le prišel v ospredje razmislekov v Bruslju, pa to seveda še ne pomeni, da je ta avtonomija na dosegu roke. Kakšnim miselnim premikom smo priča in koliko so želje po vojaški, gospodarski, tehnološki in politični suverenosti sploh uresničljive v evropskih državah, ki imajo vsaka svoje partikularne gospodarske in politične interese, ki so tehnološko marsikje v zaostanku, ki so dolga leta zanemarjale aktivno industrijsko politiko, ki v evropski komisiji nimajo najbolj učinkovitega in še manj legitimnega vodstva in imajo na svojih tleh na tisoče ameriških vojakov? To so nekatera od vprašanj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo filozofa in politologa dr. Sašo Furlana z ljubljanske Filozofske fakultete ter dr. političnih znanosti Jašo Veselinoviča, podoktorskega raziskovalca na Svobodni univerzi Amsterdam. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay  

Inflacija v Sloveniji tudi ta mesec vztraja nad povprečjem območja z evrom, k čemur je največ prispevala podražitev storitev in hrane. Povišana stopnja inflacije je odmev krize iz časa epidemije koronavirusa, medtem pa v gospodarstvu zaradi negotovih razmer svarijo pred morebitno novo krizo. Drugi poudarki oddaje: - Zdravstveno ministrstvo želi z novim pravilnikom ugotoviti dejansko obremenjenost zdravstvenih delavcev. - Rusija v Ukrajini od začetka vojne izgubila najmanj 160 tisoč vojakov, kaže analiza BBC-ja. - Med potapljanjem v Škocjanskih jamah naj bi umrl jamar.

V javnih zdravstvenih zavodih opozarjajo na številna odprta vprašanja glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Pri tem ni nepomembno, da so standardi in normativi v javnem zdravstvu po večini zastareli, opozarjajo. Drugi poudarki oddaje: Promet pod Karavankami kljub marčnemu odprtju druge cevi še ne bo dvosmeren. Rusija mir v Ukrajini pogojuje z nadzorom nad Doneškim bazenom. Hrvaško nebo bodo od novega leta varovali lovci rafal in droni

Na Floridi se bosta danes sešla ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski ter govorila o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski se je pred današnjim srečanjem o ključnih vprašanjih pogovarjal z voditelji Unije. Po njegovih besedah so se pogovori osredotočili na stališča glede teritorialnih vprašanj, jedrskih elektrarn, varnostnih jamstev in gospodarske podpore. Večina predlaganih točk je v veliki meri usklajena. Zelenski je poudaril, da so varnostna jamstva prednostna naloga. V ospredju pogovorov Trumpom naj bi bila namreč zlasti varnostna jamstva za Ukrajino in njene morebitne ozemeljske koncesije. V oddaji tudi: - Na Kosovu predčasne parlamentarne volitve, zmaga se znova obeta Kurtiju - V veljavi novela zakona o ohranjanju narave, ki omogoča interventno ukrepanje zaradi zveri - Domen Prevc novoletno turnejo štirih skakalnic odpira kot vodilni v pokalu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo pogajanja za končanje vojne v Ukrajini nadaljevala ta konec tedna. Jutri naj bi se na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Na srečanju se bosta pogovorila o varnostnih garancijah in teritorialnih vprašanjih. Medtem iz Kijeva poročajo o novih ruskih napadih. Ostali poudarki oddaje: - V Siriji počasna in težavna integracija Kurdov v državne ustanove. - Projekt Drugi tir zamuja za več kot leto dni. - V prazničnih dneh bo po delu Notranjske krožil Mrazomobil.

V Miamiju na Floridi so se včeraj nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci. Na Florido je včeraj prispel tudi odposlanec Kremlja Kiril Dmitrijev, ki se je tam srečal s predstavniki Bele hiše, neposredna pogajanja z Ukrajinci pa je ta konec tedna zavrnil. Zamisel o tristranskih pogovorih je sicer podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a zaenkrat še ne na najvišjem nivoju. V oddaji tudi o tem: - Ameriške sile ob obali Venezuele zajele še en naftni tanker - Zaključila se je modernizacija vojaške ladje Triglav - S projektom Irrigavit postavili temelje za razvoj goriškega vinogradništva

Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.

Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška

Policija je zagotovila, da so predkazenski postopek v primeru Šutar izvedli ustrezno, potem ko je novomeško sodišče glavnega osumljenca izpustilo iz pripora zaradi pomanjkanja dokazov. Na občini so nad dogajanjem ogorčeni, v vladi bolj zadržani. Drugi poudarki oddaje - Evropa v teh dneh središče pogovorov za končanje vojne v Ukrajini. - Kambodža in Tajska v nasprotju z napovedmi nadaljujeta medsebojne napade - Planinska zveza pred bližajočimi se prazniki poziva k previdnosti v gorah

Britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merc so se včeraj po telefonu pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o končanju vojne v Ukrajini. Ob živahni izmenjavi mnenj, kot je pogovor označil Trump, ga je trojica pozvala, naj v Evropo na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim konec tedna pošlje svoje predstavnike. Danes se bodo po napovedih preko videopovezave sešli tudi voditelji tako imenovane koalicije voljnih - držav, ki podpirajo Ukrajino. Cilj pogovorov je doseči napredek glede varnostnih jamstev za Kijev. Ta medtem Washingtonu še ni predstavil posodobljenega mirovnega načrta, ki so ga skrajšali z 28-ih točk na 20. To naj bi storil v kratkem. V oddaji tudi: - Srbski predsednik v Bruslju poleg pomoči pri energetski krizi tudi o širitvi Unije. - Nadaljevanje prenove ljubljanske avtobusne in železniške postaje prinaša spremenjen režim. - Brežiški porodnišnici predali grelno-reanimacijske posteljice za novorojenčke.