Podcasts about ukrajini

Po 10-tih letih je zlati orel novoletne skakalne turneje, kot rečeno, spet v slovenskih rokah. Uspeh Domna Prevca je včeraj v Bischofshofnu pospremilo tudi več tisoč slovenskih navijačev, ki so prišli navijat in čestitat junaku turneje. Druge teme: - Predsednica republike bo danes sporočila ime novega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. - Povojno varnost v Ukrajini bodo zagotavljali tudi francoski in britanski vojaki, so sklenili voditelji koalicije voljnih. - Protesti po Iranu se ne umirjajo; po ocenah človekoljubnih organizacij po državi v 10-ih dneh ubitih skoraj 40 ljudi.

Inflacija v Sloveniji tudi ta mesec vztraja nad povprečjem območja z evrom, k čemur je največ prispevala podražitev storitev in hrane. Povišana stopnja inflacije je odmev krize iz časa epidemije koronavirusa, medtem pa v gospodarstvu zaradi negotovih razmer svarijo pred morebitno novo krizo. Drugi poudarki oddaje: - Zdravstveno ministrstvo želi z novim pravilnikom ugotoviti dejansko obremenjenost zdravstvenih delavcev. - Rusija v Ukrajini od začetka vojne izgubila najmanj 160 tisoč vojakov, kaže analiza BBC-ja. - Med potapljanjem v Škocjanskih jamah naj bi umrl jamar.

Bo prisotnost ameriških vojakov v Ukrajini del varnostnih jamstev zanjo? Ukrajinski predsednik Volodimir Zeleneski je s tem predlogom seznanil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki na to še ni odgovoril. Po znova nekoliko intenzivnejših pogajanjih in ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco želi Zelenski stopnjevati prizadevanja za končanje vojne, zato je za soboto napovedal srečanje zaveznikov v Ukrajini, ki se bodo nato čez nekaj dni srečali še v Franciji. Druge teme: - Po množičnih protestih v Teheranu iranski predsednik napovedal monetarne reforme. - Znova nekoliko višjo inflacijo najbolj poganjala dražitev hrane in brezalkoholih pijač. - Reševalci potrdili smrt jamarja, ki se je med potapljanjem ponesrečil v Škocjanskih jamah.

V javnih zdravstvenih zavodih opozarjajo na številna odprta vprašanja glede možnosti dela zdravnikov pri zasebnikih. Pri tem ni nepomembno, da so standardi in normativi v javnem zdravstvu po večini zastareli, opozarjajo. Drugi poudarki oddaje: Promet pod Karavankami kljub marčnemu odprtju druge cevi še ne bo dvosmeren. Rusija mir v Ukrajini pogojuje z nadzorom nad Doneškim bazenom. Hrvaško nebo bodo od novega leta varovali lovci rafal in droni

Mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini pretresa nov incident. Rusija Ukrajino obtožuje poskusa napada na rezidenco predsednika Putina v Novgorodu. Moskva bo zato preučila svoje pogajalsko izhodišče, je sporočil ruski zunanji minister Lavrov. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe označil za lažne. Drugi poudarki oddaje: - Direktorji javnih zdravstvenih zavodov opozarjajo na še vedno nejasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom. - Ugotovitve o slabo vzdrževanem električnem omrežju po snegolomu v Halozah. - Na Reki tudi letos veliko zanimanja za študij slovenščine.

Nadaljujejo se okrepljena prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Po besedah tamkajšnjega predsednika Volodimirja Zelenskega je Washington na včerajšnjih pogovorih ponudil trdna varnostna jamstva Kijevu. Ta zagotovila pa niso za nedoločen čas - za zdaj veljajo 15 let z možnostjo podaljšanja, a si Kijev želi daljšega obdobja, je še povedal Zelenski. Med odprtimi vprašanji sicer ostajata prihodnost Donbasa in nuklearke v Zaporožju. Več po teh poudarkih oddaje: - Kitajska z vojaškimi vajami blizu Tajvana simulira zavzetje otoka. - Davčni zavezanci lahko še do srede namenijo odstotek dohodnine za donacije. - V koprsko občinsko blagajno bo pritekala tudi turistična taksa potnikov s potniških ladij.

Na Floridi se bosta danes sešla ameriški in ukrajinski predsednik Donald Trump in Volodimir Zelenski ter govorila o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski se je pred današnjim srečanjem o ključnih vprašanjih pogovarjal z voditelji Unije. Po njegovih besedah so se pogovori osredotočili na stališča glede teritorialnih vprašanj, jedrskih elektrarn, varnostnih jamstev in gospodarske podpore. Večina predlaganih točk je v veliki meri usklajena. Zelenski je poudaril, da so varnostna jamstva prednostna naloga. V ospredju pogovorov Trumpom naj bi bila namreč zlasti varnostna jamstva za Ukrajino in njene morebitne ozemeljske koncesije. V oddaji tudi: - Na Kosovu predčasne parlamentarne volitve, zmaga se znova obeta Kurtiju - V veljavi novela zakona o ohranjanju narave, ki omogoča interventno ukrepanje zaradi zveri - Domen Prevc novoletno turnejo štirih skakalnic odpira kot vodilni v pokalu

Doma po božičnih praznikih in v pričakovanju novega leta vlada zatišje. Pogled svetovne javnosti pa je uprt v prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski pred srečanjem z ameriškim kolegom Trumpom zagotavlja, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, za dosego miru, zaveznike pa poziva k večjemu pritisku na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: V Srbiji velik odziv na študentsko akcijo zbiranja podpisov za predčasne volitve Thompson na koncertu v Zagrebu pozval k strmoglavljenju mestnih oblasti Umrla francoska filmska ikona Brigitte Bardot

Oči svetovne javnosti so uprte v rezidenco ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi. Nocojšnje srečanje z Volodimirjem Zelenskim bi lahko pomembno vplivalo na razrešitev vojne v Ukrajini. A vprašanje za evropske zaveznice ostaja - ali ameriški predsednik ovire do miru vidi na ukrajinski ali ruski strani? Trump je namreč sporočil, da se je pred srečanjem najprej po telefonu konstruktivno pogovoril z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. V oddaji tudi: - Ameriški kongres v sprejetem zakonu izpostavil korupcijo v Srbiji in republiki Srbski - Srbski študenti beležijo množičen odziv na akcijo za predčasne volitve - Prevc z kvalifikacijsko zmago začel lov za zmago na novoletni skakalni turneji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bodo pogajanja za končanje vojne v Ukrajini nadaljevala ta konec tedna. Jutri naj bi se na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Trumpom. Na srečanju se bosta pogovorila o varnostnih garancijah in teritorialnih vprašanjih. Medtem iz Kijeva poročajo o novih ruskih napadih. Ostali poudarki oddaje: - V Siriji počasna in težavna integracija Kurdov v državne ustanove. - Projekt Drugi tir zamuja za več kot leto dni. - V prazničnih dneh bo po delu Notranjske krožil Mrazomobil.

Papež Leon XIV., ki je maja nasledil pokojnega papeža Frančiška, je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov Mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, v Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas. V oddaji tudi o tem: - Ukrajinci božič že četrtič zapored preživljajo v vojni. Rusija v mirovnih pogovorih vidi napredek - Pristojno ministrstvo po požaru v Domu za starejše občane Notranje Gorice napovedalo pomoč - V Postojni in v soteski Mlačca znova na ogled žive jaslice

Papež Leon 14-i je z osrednje lože bazilike svetega Petra v Vatikanu podelil prvi božični blagoslov mestu in svetu v svojem pontifikatu. Opozoril je na trpljenje ljudi v Gazi, Ukrajini in drugih delih sveta, kjer divjajo vojne. Pot do miru je po njegovih besedah tlakovana z odgovornostjo vsakega od nas.

Kristjani se z obiskom večernih maš, blagoslovom domov in večerjami v krogu bližnjih pripravljajo na jutrišnji božič. V Vatikanu bo polnočnico prvič v svojem pontifikatu vodil papež Leon XIV. Pred tem je pozval k božičnemu premirju v Ukrajini in po svetu, vsaj za en dan. Pri nas je danes odmevala odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti neustaven. - Zdravstvena ministrica odločitve sodišča ne jemlje kot nezaupnico. - Na več kot 100 voliščih razveljavili predčasne volitve za predsednika Republike Srbske. - Turistične zmogljivosti na Pohorju bodo v prazničnem času večinoma polne.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je danes v javno obravnavo poslalo predlog nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje do leta 2035. Cilj je v desetih letih zgraditi približno 20 tisoč dodatnih dostopnih stanovanj. Prav toliko jih ta trenutek na trgu tudi primanjkuje. V oddaji boste slišali tudi: - Nadomestilo za brezposelnost bo odslej vezano na višino minimalne plače. - Delavska svetovalnica poziva k ureditvi pokojninske reforme na invalidskem področju. - Ob nadaljevanju vojne v Ukrajini ponekod narašča nestrpnost do ukrajinskih beguncev.

Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik

Maša za domovino bo nocoj ob 18.30 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.Parlamentarne volitve bodo 22. marca prihodnje leto, 12. januarja naj bi stekla volilna opravila.Savinjska dolina v pričakovanju celovitega reševanja poplavne ogroženosti. Javna razgrnitev načrtov in razprava do 6. februarja 2026.EU Ukrajini izplačala 2,3 milijarde evrov za podporo Ukrajini za okrevanje, obnovo in večje projekte v energetiki.Gregor Trebušak iz Kluba slovenskih podjetnikov: Podjetniki potrebujejo predvidljivo okolje, ne novih ovirŠport: Pred avstrijskim Semmeringom dobro razpoloženje v ženski slovenski smučarski vrsti.

S pomočjo poslanke Romane Tomc, ki prihaja iz SDS, ki sodi v Evropsko ljudsko stranko, smo osvetlili večletni finančni okvir, ki ga postavljajo v tem času in bo začel veljati z letom 2027, ki je že sprožil proteste evropskih kmetov, pogledali, kako kaže s pomočjo Ukrajini in se dotaknili tudi resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Kako gleda na demografske izzive in migracije?

V Miamiju na Floridi so se včeraj nadaljevali pogovori o končanju vojne v Ukrajini med ameriškimi in ukrajinskimi pogajalci. Na Florido je včeraj prispel tudi odposlanec Kremlja Kiril Dmitrijev, ki se je tam srečal s predstavniki Bele hiše, neposredna pogajanja z Ukrajinci pa je ta konec tedna zavrnil. Zamisel o tristranskih pogovorih je sicer podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a zaenkrat še ne na najvišjem nivoju. V oddaji tudi o tem: - Ameriške sile ob obali Venezuele zajele še en naftni tanker - Zaključila se je modernizacija vojaške ladje Triglav - S projektom Irrigavit postavili temelje za razvoj goriškega vinogradništva

V Miamiju so se nadaljevali pogovori ruskih in ameriških pogajalcev o možnosti in pogojih končanja vojne v Ukrajini. Za zdaj ni videti, da bi bila rešitev na dosegu roke, a pogajalske delegacije pogovore vseeno ocenjujejo kot plodne. Kremelj je zanikal možnost tristranskih mirovnih pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA, je pa ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogovore s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom.

Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik

Papež na zadnjo sobotno avdienco svetega leta: Ostali bomo romarji upanja.Gorenak o policiji in sodnih postopkih za zakonito ravnanje; Mesec po glasovanju o interpelaciji ostaja na ministrskem položaju.Ruski odposlanec prispel v Miami na pogovore o Ukrajini.ZDA v Siriji izvedle vojaški napad na skrajno skupino Islamska država.Novi newyorški nadškof bo nadzoroval tudi sklad v višini 300 milijonov dolarjev za odškodnine žrtvam spolnih zlorab.Na praznik dneva samostojnosti in enotnosti shod harmonikarjev na Prešernovem trgu.Vreme: Jutri bo v gorah in na Primorskem pretežno jasno, drugod povečini oblačno ali megleno.Slovenija ostaja na povprečni ravni digitalne zrelosti. Največ težav v malih in srednjih podjetjih.Nedavno na Hrvaškem zabeležili prvi primer gobavosti po več kot 30 letih.ŠPORT: Skakalka Nika Prevc v Engelbergu z drugim mestom za las zaostala za zmago.

Te dni so na mednarodnem političnem parketu znova v ospredju diplomatskimi pogovori glede možnosti za končanje vojne v Ukrajini. Z namenom novih razprav z ameriško delegacijo je na Florido dopotoval ruski odposlanec Kiril Dmitrijev. Ta je izključil možnost, da bi se sešel tudi z ukrajinskimi pogajalci, ki so se z ameriškimi predstavniki srečali že včeraj.

Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju.

Po maratonskem zasedanju so voditelji članic Evropske unije v Bruslju davi ob tretji uri dosegli dogovor, ki bo omogočil financiranje najnujnejših potreb Ukrajine v prihodnjih dveh letih. Ker se voditeljem ni uspelo dogovoriti o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja, so našli kompromisno rešitev. 90 milijard evrov za pomoč Ukrajini bodo financirali s skupnim evropskim zadolževanjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstvo kritično do zvišanja minimalne plače, ki ga je napovedal minister Mesec; tega danes čaka interpelacija. - Nekateri odvetniki bodo ob dnevu pravne pomoči in prazniku Odvetniške zbornice ponujali brezplačno pravno pomoč. - Nogometašem Celja se po sinočnjem remiju s Shelbournom ni uspelo neposredno uvrstiti v osmino finala konferenčne lige.

Zakon o prostornom uređenju, koji velikim investitorima ostavlja i mogućnost izvlaštenja, izazvao velike prijepore i među političarima, i u javnosti. Prema oporbi, Hrvatska i dalje, pod navodnicima, vozi u dvije brzine, a drugoj su i umirovljenici kojima će pred blagdane Vlada isplatiti mirovinski dodatak. Inflacija u Hrvatskoj, stara priča s novim brojevima. U vanjskoj politici Vlada Andreja Plankovića zagovara čvrsto stajalište Europske unije o agresorskom ratu u Ukrajini, a predsjednik Republike Milanović, ima svoje stajalište. Kreću pozivi za vojni rok, a nastavlja se naoružavanje hrvatske vojske. Investiranje u sport, u Hrvatskoj, po novom zakonu, uz još veće porezne povlastice, a uz povlastice i do jeftinije karte za Svjetsko nogometno prvenstvo.

Živela je ob reki, za katero pravi, da je široka kakor morje. Vajena je bila vožnje mimo brezmejnih poljan rumenih sončnic. Njen pogled je na modrem nebu večkrat uzrl nepregledne jate žerjavov. Mesto Dnipro, ki je pred vojno štelo blizu milijon prebivalcev, je bila primorana zamenjati za gorenjsko vasico Moškrin, kjer vse prebivalce pozna po imenu. Upokojena ukrajinska učiteljica Vita Šnurova v svoji hvaležnosti in skromnosti pravi, da se počuti, kakor da bi živela v švicarskem sanatoriju. Toda želja, da bi se nekoč lahko vrnila domov, še vedno tli.

Kijev pozdravlja preboj v pogajanjih za mir, čeprav ozemeljska vprašanja ostajajo odprta. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zadovoljen, da so Združene države pripravljene sodelovati. Če bodo Američani Ukrajini dali varnostna zagotovila in bi jih Putin kršil, to pomeni le, da si ne želi končati vojne, je dodal Zelenski. V oddaji tudi: - V razpravi varnostnega sveta različna mnenja o tem, kakšen naj bo nov generalni sekretar Svetovne organizacije - Državni zbor danes o predlogu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa - Ljubljanski mestni svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek odloka o prostorskem načrtu Roška

Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se stopnjujejo. Po pogovorih v Berlinu je danes v Haagu konferenca. Ukrajinski predsednik Zelenski je bil znova kritičen do ruskih ozemeljskih zahtev, ob tem je poudaril, da pri pogovorih ne gre le za diplomacijo in fizično varnost. Gre tudi za to, da se Rusija končno nauči živeti po načelih pravne države. In to bo delovalo le, če bo resnična možnost, da bo kaznovanje agresorja neizogibno, je poudaril Zelenski. Druge teme: - ZPIZ je več kot 11 tisoč stanovalcem v domovih za starejše začasno ustavil izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo. Razlog je prevedba v nov sistem dolgotrajne oskrbe. - Slovenski kmetje so na poti v Bruselj, kjer se bodo v četrtek udeležili vseevropskega protesta. Razlog je ostro nasprotovanje podpisu prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom, saj bo ta po njihovem škodoval evropskemu kmetijstvu, saj da ne bodo konkurenčni. - V središču Ljubljane so do konca leta prepovedani vsi spontani ulični nastopi, kar velja tudi za trubače, harmonikarja na Prešernovem trgu in nastopajoče na Šuštarskem mostu. Kot je pojasnil župan Zoran Jankovič, inšpektorji že izvajajo nadzor.

Bo tožilstvo v zadevi Šutar preganjalo še enega osumljenca? Prvotni je na prostosti zaradi sprememb izjav določenih prič. Policija je ravnala ustrezno in zakonito, pravi notranji minister Branko Zlobko. Novi načelnik generalštaba Boštjan Močnik želi najti rešitve za pomanjkanje kadra in posodobitev Slovenske vojske. Pogovori o miru v Ukrajini v Berlinu in Bruslju. Slovenija želi ustrezno rešitev za pokritje novega posojila Kijevu. Avstralske oblasti po včerajšnjem strelskem napadu v zaostritev orožarske zakonodaje.

Policija je zagotovila, da so predkazenski postopek v primeru Šutar izvedli ustrezno, potem ko je novomeško sodišče glavnega osumljenca izpustilo iz pripora zaradi pomanjkanja dokazov. Na občini so nad dogajanjem ogorčeni, v vladi bolj zadržani. Drugi poudarki oddaje - Evropa v teh dneh središče pogovorov za končanje vojne v Ukrajini. - Kambodža in Tajska v nasprotju z napovedmi nadaljujeta medsebojne napade - Planinska zveza pred bližajočimi se prazniki poziva k previdnosti v gorah

Skakalka Nika Prevc je v Klingenthalu slavila že 25. zmago v svetovnem pokalu. Z jubilejno zmago je v letošnji sezoni odprt boj za rumeno majico skupaj z Japonko Nozomi Maruyama. Na lestvici slovenskih zmagovalcev svetovnega pokala je na čelu prehitela tekmovalno upokojenega brata Petra Prevca, ki je dosegel 24 zmag. Pri nas je sicer še vedno v ospredju zadeva Šutar. Zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi so iz zapora včeraj izpustili glavnega osumljenca: Teme: - Policija zagotavlja, da je bil predkazenski postopek ustrezen. - V Berlin na pogajanja za mir v Ukrajini tudi ameriška delegacija, najtrši oreh varnostna jamstva. - Tudi v Evropi pobude o strožjih omejitvah za mladoletne pri uporabi družbenih omrežij.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića je danes zaslišala preiskovalna komisija Državnega zbora o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri graditvi povezovalnega kanala C0. Po končanem zaslišanju je pred novinarji zavrnil očitke o nepravilnostih pri gradnji kanala, pa tudi očitke o domnevnem podkupovanju, ki so jih včeraj razkrili na TV Slovenija. V oddaji tudi: - Po spornem nakupu 20 let stare vetrnice za elektrarno v občini Loški Potok odstopil direktor Dravskih elektrarn. - Članice Unije naj bi se še danes dogovorile o rabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. - Inšpektorat ob razkritju v Mariboru opozarja na nevarnosti nezakonitih estetskih storitev.

Britanski premier Keir Starmer, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merc so se včeraj po telefonu pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o končanju vojne v Ukrajini. Ob živahni izmenjavi mnenj, kot je pogovor označil Trump, ga je trojica pozvala, naj v Evropo na srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim konec tedna pošlje svoje predstavnike. Danes se bodo po napovedih preko videopovezave sešli tudi voditelji tako imenovane koalicije voljnih - držav, ki podpirajo Ukrajino. Cilj pogovorov je doseči napredek glede varnostnih jamstev za Kijev. Ta medtem Washingtonu še ni predstavil posodobljenega mirovnega načrta, ki so ga skrajšali z 28-ih točk na 20. To naj bi storil v kratkem. V oddaji tudi: - Srbski predsednik v Bruslju poleg pomoči pri energetski krizi tudi o širitvi Unije. - Nadaljevanje prenove ljubljanske avtobusne in železniške postaje prinaša spremenjen režim. - Brežiški porodnišnici predali grelno-reanimacijske posteljice za novorojenčke.

Združene države in Rusija različno ocenjujejo uspešnost mirovnih pogovorov v Moskvi. Kot pravijo oboji, je dialog dober znak, a preboja ni bilo. Ameriški pogajalci bodo danes znova gostili predstavnike Ukrajine, je napovedal predsednik Volodimir Zelenski. V oddaji tudi: - Putin gre na prvi obisk v Indijo po štirih letih, Macron je obiskal svojega kitajskega kolega - Policija nesrečo 6-kolesnega oklepnega vozila v Pesnici, v kateri se je poškodovalo šest vojakov, obravnava kot prekršek - Neža Klančar na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v disciplini 50 metrov delfin sedm

Danes po vsej državi praznujemo Ta veseli dan kulture. Na obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove že tradicionalno odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačen vstop. Novosti letošnjega veselega dne sta nova grafična podoba in razširitev dogajanja na več dni. Drugi poudarki: - Po petih urah ameriško-ruskih pogovorov iz Moskve sporočili, da bo pot do miru v Ukrajini še dolga. - Ameriški kongres ugotavlja, ali je vojni minister Pete Hegseth zagrešil vojni zločin. - Invalidi ob svojem mednarodnem dnevu opozarjajo, da enako kot drugi državljani prispevajo k razvoju družbe.

Na ta veseli dan kulture je upravni odbor Prešernovega sklada razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu Mächtigu. Druge teme: - Evropa začenja pot do popolne energetske neodvisnosti od Rusije. V Bruslju predstavili tudi mogoči rešitvi za financiranje 90-milijardnega posojila Ukrajini. - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi napovedal delno odprtje mejnega prehoda Rafa. - Mednarodni dan invalidov priložnost za osvetlitev dobrih načinov ravnanja pri zaposlovanju ranljivih skupin.

Državni zbor bo na izredni seji potrjeval novelo zakona o orožju, ki predvideva, da imetniki nezakonitega orožja in streliva ne bodo kaznovani, če tega predajo do 31. januarja prihodnje leto. Imetniki bi strelivo ali orožje izročili policiji po predhodni napovedi in postalo bi last države, razen če bi ugotovili, da je bilo ukradeno oziroma izgubljeno. Del orožja bodo uničili, lahko pa ga bodo podarili muzeju ali pa ga bo policija uporabljala za izobraževalne namene. Drugi poudarki: - Najnovejšo različico ameriškega načrta za končanje vojne v Ukrajini bo odposlanec Witkoff v Moskvi predstavil ruskemu predsedniku Putinu. - Nemčija zavrača plačilo vojne odškodnine Poljski, ta upa vsaj na poplačilo še živečim neposrednim žrtvam. - Slovenski košarkarji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo po uvodnem porazu proti Estoniji sinoči premagali Švedsko.

Od danes veljajo vse pravice iz dolgotrajne oskrbe, med drugimi se jim je pridružila pravica do oskrbe v domovih za starejše. Na prostor v njih po starem sistemu čaka skoraj 40 tisoč ljudi. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Slovenija zadnji mesec mandata v Varnostnem svetu začenja drugo predsedovanje temu najmočnejšemu telesu organizacije Združenih narodov - Obrambni ministri Evropske unije, ki je letos Ukrajini dostavila največ orožja od začetka vojne, danes o nadaljnji vojaški pomoči - Začenja se 22-ta Animateka, na kateri bo do konca tedna na ogled 300 animiranih filmov za vse generacije

Danes začenjata veljati zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: pravica do oskrbe v instituciji, torej v domovih, in pravica do denarnega prejemka. Od začetka lanskega leta je mogoče izbrati oskrbovalca družinskega člana. Ključna pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je začela veljati prvega julija, a so jo začeli izvajati v komaj nekaj primerih. Prav tako od poletja vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Drugi poudarki oddaje: - Pravica do plačevanja z gotovino je odslej ustavna pravica, bodo to popoldne razglasili v državnem zboru. Omejitve za plačevanje s kovanci in bankovci so lahko le tehnične ali varnostne. - Sodeč po sporočilih Bruslja, Washingtona in Kijeva bi lahko bili blizu mirovnemu dogovoru o Ukrajini. Moskva je, pred jutrišnjim obiskom ameriškega odposlanca Steva Wittkofa, bolj zadržana. - Nogometna zveza - po odhodu Matjaža Keka - išče novega selektorja. Kot najresnejšega kandidata omenjajo nekdanjega Kekovega pomočnika Boštjana Cesarja.

Nagrado čuvaj/watchdog za prispevek k razvoju slovenskega novinarstva letos prejme Ervin Hladnik Milharčič. Kot je zapisala porota, so ga nagradili za desetletja vrhunskih reportaž, lucidnih kolumn, pronicljivih komentarjev, nepozabnih intervjujev in poročil o dogajanju doma in po svetu. Za izstopajoče novinarske dosežke je med drugimi nagrado dobil tudi naš dopisnik Boštjan Anžin, ki je v minulem letu posebej opozarjal na politične napetosti v Srbiji. V oddaji tudi o tem: - Bi lahko ZDA za dosego miru priznale ruski nadzor nad zasedenimi ozemlji v Ukrajini? - Papežev večdnevni obisk Bližnjega vzhoda v znamenju obsodb nasilja in pozivov k mirnemu sobivanju. - Po Mariboru in Ljubljani bodo praznične luči danes prižgali tudi v Celju.

V mestih so prižgali lučke, vi pa prižgite radio in poslušajte novo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija, ki jo bo tokrat vodil Uroš Slak skupaj z robotom, nutrijo, polžem in oslom Rožmarinom, pogovarjali pa se bodo seveda o Ukrajini. Premierno bomo slišali dokumentarec Turneja luči o prižigu prazničnih lučk, o njih pa bodo govorili premier Golob, župan Janković in nadškof Stres. RTV se je odločil, da na tekmovanju za pesem Evrovizije prihodnje leto ne bo nastopil, a to ne pomeni, da je Slovenija že vrgla puško v koruzo, saj Jan Plestenjak, Jože Potrebuješ in Helena Blagne pripravljajo plan B. Janša, Hojs in Grims bodo risali novi slovenski domoljubni strip, družina Strojan bo začasno prevzela Ljubljansko borzo, da jo ubrani pred Hrvati, Martelanc in Serpentinšek pa bosta pri La Toyi izterjala dolg do Fursa. Vse to razen ene stvari v petek dopoldan na Prvem.

Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov za starejše oddajo soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. S ponedeljkom namreč začenja veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v domovih. Domovi za starejše soglasja oddajajo na vstopno točko na Center za socialno delo Ljubljana, kjer bodo izvedli prevedbo za vseh skoraj 20 tisoč stanovalcev domov. Natančnih podatkov, koliko so jih prejeli, še nimajo, saj soglasja prihajajo ves čas. Menijo pa, da jih je več kot 17 tisoč in da se bo večina odločila za prevedbo v nov sistem. V tega bodo vstopili, ko bodo v domu za starejše podpisali še osebni načrt. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Novi vladni ukrepi zaostrujejo nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, morali pa bi se ukvarjati z razlogi zanje, menij sindikati - Premier Golob in nemški kancler Merz na srečanju v Nemčiji za pravičen mir v Ukrajini. - V povezavi s smrtonosnim požarom, ki je zajel sedem stolpnic v Hongkongu, prijeli več ljudi. - Nagrado Maruše Krese za najboljše kratke zgodbe leta na knjižnem sejmu prejela Ana Svetel.

Po več tednih mirovanja se je diplomatska aktivnost v smeri mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino spet povečala. Tako blizu miru še nismo bili, pravijo ameriški predstavniki in pogajalci. Pa je temu res tako? Večjih sprememb v zbliževanju stališč glede ključnih vprašanj pri obeh državah v vojni ni opaziti, je pa tem bolj za dogovor zainteresiran ameriški predsednik Donald Trump. Ob tem Evropska unija na ameriške pobude zgolj odgovarja, vloge vodilnega mirovnega posrednika pa ne more zasesti, tudi če bi hotela. O različnih scenarijih za mir v Ukrajini, rdečih črtah in morebitnih posledicah njihove uresničitve bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00.

Diplomacija je v minulih dneh dobila pospešek pri iskanju rešitev za končanje vojne v Ukrajini. Načrt, ki ga je Rusija najprej sprejela z odobravanjem, so Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili ter s tem znova sklenili začaran krog. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je načrt namreč zdaj označil za nesprejemljiv. Druge teme: - Washington na trgovinskem področju od Evropske unije pričakuje spremembo predpisov o urejanju digitalnega trga in storitev. - Opozorila o nedopustnosti nasilja nad ženskami v ospredju mednarodnega dneva. Nasilje na podlagi spola je v Uniji doživela vsaka tretja ženka. - Schwentnerjeva nagrada v roke Andreju Blatniku za celovit in trajen prispevek k razvoju slovenskega založništva

U intervjuu za RSE generalni sekretar NATO-a Mark Rute, ocjenjuje da je američki mirovni prijedlog približio Kijev i Vašington u naporima da se okonča rat u Ukrajini. Analiza rekordno niske izlaznosti na prijevremenim izborima u jednom entitetu BiH.

Nasljednik Milorada Dodika, Siniša Karan osvojio najveći broj glasova na izborima za predsjednika Republike Srpske. Analitičar iz Vijeća za demokratizaciju politike iz Brisela Toby Vogel smatra da političku moć ima upravo Dodik. Mirovni plan SAD o okončanju rata u Ukrajini tema pregovora u Ženevi.

Države morajo sprejeti predlog ukrepov, ki je na mizi, je pred zadnjim dejanjem podnebne konference v Braziliji dejal evropski komisar za podnebje Wopke Hukstra. Po njegovih besedah je dogovor korak v pravo smer, vseeno pa je priznal, da je Evropa pričakovala več. Ostali poudarki oddaje: Ameriški predlog za mir v Ukrajini po mnenju voditeljev G20 dobra osnova. Stroka opozarja na znižanje standardov v novem zakonu o psihoterapevtski dejavnosti. Pri vasi Snežeče v Goriških brdih po deževju postavljajo temelje začasnega mostu.

Tudi podnebne na sfiženem vrhu COP 30 v Braziliji. Tudi geostrateške, zadane v najnovejšem ameriškem predlogu mirovnega sporazuma za končanje vojne v Ukrajini. In če smo prejšnji teden z napovedanim koncem še zadnje slovenske ladje govorili o smrtno ranjeni Sloveniji kot pomorski državi, smo ta teden dočakali še pogreb Slovenije kot alpske, smučarske in nogometne države.

Nalivi in plazovi so v Goriških Brdih povzročili ogromno škodo, tudi na cestah: prebivalci Kožbane so odrezani od preostalih povezav. Tik za mejo, v Bračanu v Furlaniji Julijski krajini, po plazu iščejo moškega in žensko; iz vasi Vrša zaradi obsežnih poplav pospešeno umikajo prebivalce. Drugi poudarki oddaje: - Poslanci bodo to popoldne na izredni seji pretresali predlog Šutarjevega zakona s številnimi dopolnili. - Slovenija bo končala leto z eno-odstotno gospodarsko rastjo, napoveduje Evropska komisija, ki je prepolovila dozdajšnje napovedi. - Se bo Unija za dodatno pomoč Ukrajini zadolžila kot celota, se bodo zadolžile posamične članice ali pa bodo skupaj posegle po zamrznjenem ruskem premoženju?

Madžarska bo za eno leto oproščena ameriških sankcij v povezavi z uvozom ruskih energentov. Bela hiša je izjemo za Budimpešto napovedala po včerajšnjem obisku madžarskega premierja Viktorja Orbana pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu. Ta je dejal, da Madžarska težko dobi nafto in plin z drugih območij, saj nima morja in pristanišč. Voditelja sta med drugim govorila o vojni v Ukrajini in odnosih z Rusijo, pri čemer je Orban zatrdil, da Zahod glede tega ni enoten. Drugi poudarki oddaje: - Na srečanju voditeljev pred podnebno konferenco slišati opozorila pred posledicami vojn na podnebje. - Vlada in sindikati javnega sektorja še brez soglasja o izplačevanju delovne uspešnosti po novem. - Startna mesta na pohodu po Levstikovi poti od Litije do Čateža odprta še dve uri.