Podcasts about ukrajini

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini.

Kmetje, ki so zaradi izredno hude suše marsikje ob velik del pridelka, nadaljujejo pozive državi za čim hitrejšo pomoč. Kmetijsko gozdarska zbornica še letos pričakuje ukrepe po vzoru tistih izpred štirih let ob začetku vojne v Ukrajini. Poleg izpada pridelka kmetom grozijo tudi visoke cene krme. V oddaji tudi: - Japonska zaradi Putinovega obiska Kurilov predala protestno noto. - Kopanje pri izolskem Svetilniku ni več odsvetovano. - Kristjan Čeh nocoj v obrambo naslova evropskega prvaka v metu diska.

Papež Leon po opoldanski molitvi pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini in Sudanu ter zaščiti civilnih žrtev.Ministrstvo za finance v javni obravnavi prejelo veliko odzivov na osnutek zakona o demografskem skladu, ta bo kmalu tudi na mizi socialnih partnerjev.Na italijanski strani na meji s Slovenijo gori, gasilcem pri gašenju težave povzroča veter.Do konca leta se obetajo menjave na še 13 slovenskih diplomatskih predstavništvih.Mladifesta v Medžugorju se je preteklem tednu udeležilo rekordnih 70 tisoč mladih z vsega svetaJože Kopeinig po 58 letih zaključil delo kot rektor Katoliškega doma prosvete v Tinjah.Šport: 16-letna atletinja Živa Remic svetovna mladinska prvakinja v teku na 800 m.

Poslanke in poslanci na izredni seji razpravljajo o predlogu odloka o razpisu referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Z razpisom referenduma, ki bo 11. oktobra, se strinjajo vse poslanske skupine, se pa ne strinjajo v tem, ali bo novi zakon pripomogel k učinkovitejšemu delovanju preiskovalnih komisij ali pa odpira pot za zlorabe in obračunavanje s političnimi nasprotniki. Drugi poudarki: - Poslanec Resnice Mijić svoje podjetje, ki dolguje državi in delavcem, podaril Roku Snežiču. - Po srečanju ruskega in ameriškega zunanjega ministra brez znakov optimizma za mir v Ukrajini. - Sobodajalci opozarjajo, da zelene nalepke za označevanje nastanitev neposredno kršijo ustavo

Vatikanski tajnik za odnose z državami nadškof Paul Richard Gallagher v Ukrajini.Na praznik Karmelske Matere Božje je bilo posebej slovesno pri karmeličankah v samostanu v Sori in v Mirni Peči.V župniji Ljubljani – Štepanja vas bo nocoj sveta maša za onkološke bolnike.Pri Založbi Emanuel je izšla četrta, popolnoma prenovljena izdaja projekta 50+ vprašanj.

Tatarstan je ena tistih avtonomnih republik znotraj Rusije, v katerih Moskva rada pokaže, kako naj bi v teoriji delovala njena federacija: več narodov, več religij, močna regionalna identiteta, a brez političnega odmika od središča in želje po osamosvojitvi. V času vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij je ta podoba za Kremelj še pomembnejša, zlasti kot razstavni prostor ruske evrazijske ideje, na katero vse bolj stavi. Po vrhu BRICS-a je v glavnem mestu republike Kazanu potekal še vrh Rusije z državami Združenja jugovzhodne Azije ASEAN. Obrat proti Aziji namreč ni samoumeven in še vedno zahteva iskanje novih poti, dobaviteljev, prilagojenih plačilnih sistemov in pogajanj z državami, ki si zaradi sodelovanja z Rusijo ne želijo nositi bremena sekundarnih sankcij.

Španci še drugič postali svetovni prvaki v nogometu, slavje na ulicah mest trajalo dolgo v noč, sledi sprejem v domovini.Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca osvojila naslov na domačem evropskem prvenstvu.Kallasova po posredovanju nove vlade preklicala nominacijo Fajonove za predstavnico Evropske unije za Sahel.Pogonska goriva se občutno dražijo, liter dizla bo dražji za več kot 13 centov, 95- oktanskega bencina pa za dobrih 6 centov.Britanija dobila novega premierja, sledi oblikovanje vlade. Kaj bodo njene prioritete?Ruski napadi v Ukrajini znova terjali smrtne žrtve; obisk Kijeva zaključuje tajnik Svetega sedeža za odnose z državami.Za podjetja v kritičnih panogah spet na voljo subvencije za shemo skrajšanega delovnega časa.Kmetijski minister Cigler Kralj pozval k čimprejšnji pripravi nove odločbe za odvzem rjavega medveda.Bolniki in invalidi zaključujejo romanje v Lurd; nadškof Turnšek: na njihovih obrazih odseva sprememba.Vreme: Popolne še večinoma sončno s kakšno ploho, jutri bolj nestanovitno z nevihtami.

V oddaji smo prebrali zapis teologa in cerkvenega pravnika dr. Stanislava Slatineka o dveh pismih duhovniške bratovščine Pija X. Ta je 13. julija sporočila, da je pri Dikasteriju za nauk vere vložila zahtevo za preklic ali popravek izdane odločbe o izobčenju šestih škofov te bratovščine. Slišali ste tudi več o slovesni umestitvi novega goriškega nadškofa in obisku papeževega odposlanca v Ukrajini.

Kardinal Zuppi končal misijo v Ukrajini.Nobelovi nagrajenci in drugi voditelji ter raziskovalci podpisali rimsko izjavo o razorožitvi in ogovorni uporabi umetne inteligence.Francoski škofje ostro nad sprejeti zakon o pomoči pri samomoru.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Romarski shod na Gori pri Sodražici ob obletnici rojstva Magdalene Gornik.

Evropska unija je imela izredni vrh glede podpore Ukrajini. Njeni voditelji so tudi prišli v Kijev na ukrajinski državni praznik. Novic o iskanju miru med Ukrajino in Rusijo v zadnjem času ni. Propadlo je tudi premirje med Iranom in ZDA. Poleg vojnih žarišč, Evropo prizadeva tudi naravni ogenj. Zaradi visokih temperatur in suše je veliko gozdnih požarov.

Koalicija začrtala delo do konca leta: Prednost zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in gospodarstvu.Žakelj in Bregantova o katastrofalni zapuščini Golobove vlade.Zakon o tako imenovanem Skoku naletel na nemalo kritik, predvsem se nanašajo na postopek priprave predloga.Pri pregonu korupcije in organizirane kriminalitete potrebujemo spremembe, saj zdajšnji sistem ni učinkovit, je jasen nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec.Vlada socialni dialog jemlje resno, je socialnim partnerjem zagotovil minister Logar.Kardinal Zuppi končal mirovno misijo v Ukrajini. Obljubil nadaljnjo pomoč Svetega sedeža na humanitarnem področju. Vreme- danes neurja možna na severovzhodu, jutri oblačno, še možne nevihte, v nedeljo jih bo manj.Komentar bližnjevzhodnega analitika Nejca Krevsa o provokacijah iranskega režima.Poljski predsednik vložil veto na zakon o civilnih partnerskih zvezah, ki bi omogočil civilno zvezo istospolnih parov.V finalu nogometnega svetovnega prvenstva bo sodil slovenski sodnik Slavko Vinčić.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je po nedavnih napadih na policiste napovedal predlog sprememb zakona o kazenskem postopku za prednostno obravnavo kaznivih dejanj napadov na policiste. Po njegovih besedah so težava počasni postopki na tožilstvu ali sodiščih, zato je treba sistem naravnati tako, da bo hiter in učinkovit. Kot je pojasnil, bo predlog zakona določal rok, v katerem mora tožilstvo odločiti o kazenski ovadbi, sodišče pa razpisati glavno obravnavo. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji držav jugovzhodne Evrope v Kijevu o krepitvi sodelovanja v podporo Ukrajini. - Festival Zmaj ma mlade v Postojni bodo pripravili kljub izpadu obljubljenih sredstev. - Kolesarska povezava med Bledom in Bohinjem uradno odprta.

Kardinal Zuppi v Ukrajini obiskal ruske zapornikeBolniki in invalidi na romanje v LurdV večnost odšla s. Anica Žagar

Kako o Ukrajini in razmerah po svetu ob robu obiska Janše v Kijevu razmišlja strokovnjak dr. Bogomil Ferfila?Evropski poslanec Tonin zadovoljen, odbor mu ni odvzel imunitete, končna odločitev je v rokah celotnega Evropskega parlamenta.Bo poslanec Mijič še poslanec? Za zdaj kaže, da bo moral zapustiti stranko, o vrnitvi mandata še nič.Nova zagovornica enakosti Barbara Zupančič.Vreme – vroče bo še naprej, zvečer nevihte, jutri bodo manj verjetne.

Janez Janša se v Kijevu udeležuje vrha Ukrajine in držav jugovzhodne Evrope.Bogomil Ferfila: Evropa bi morala malce stopiti na zavoro in doseči prekinitev spopadov v Ukrajini.Notranji minister Franci Matoz napoveduje prednostno obravnavo napadov na policiste.Gospodarski krog poziva vlado k razvojnemu dogovoru.Zoran Stevanović po aferi o zavajanju z izobrazbo zahteva izključitev poslanca Borisa Mijiča.Predsednica po vladi sprejela še predstavnike opozicije, komentar Martina Nahtigala.Šport: Drevi drugi polfinale nogometnega svetovnega prvenstva med Anglijo in Argentino, včeraj Španija zlomila Francijo.Vreme: Popoldne znova nevarnost močnejših neviht, velika tudi požarna ogroženost.Na poti v Lurd tudi slovenski bolniki in invalidi.V vročinskem valu v zahodni Evropi približno 14.000 presežnih smrti.Šport: Tadej Pogačar z zmago še povečal prednost v skupnem seštevku Toura.

Voditelji tako imenovane koalicije voljnih so včeraj v Parizu razpravljali o okrepitvi podpore Ukrajini v vojni z Rusijo. Kot je povedal premier Janez Janša, se pripravljenost držav za pomoč Ukrajini povečuje. Ukrajina je ob robu srečanja skupaj z devetimi evropskimi državami napovedala ustanovitev koalicije za obrambo pred balističnimi izstrelki, francoski predsednik Emmanuel Macron pa vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. V oddaji tudi o tem: - Glasovanje o kandidaturi Tanje Fajon za posebno predstavnico Unije za Sahel še pod vprašajem - Slovenija prvič dobila enotno strategijo razvoja biotehnologije in farmacije do leta 2035 - Veliko pšenice bo zaradi nizkih cen končalo v živalski krmi.

Ukrajina lahko računa na še močnejšo podporo Evrope, je sporočilo včerajšnjega pariškega srečanja koalicije voljnih držav, ki so napovedale okrepitev ukrajinske zračne obrambe ter skupne vojaške vaje večnacionalnih sil, ki bi jih v primeru premirja z Rusijo napotili v Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je to označil za ključno odločitev. Kot je napovedal, bodo prve skupne vaje s sodelovanjem francoskih in britanskih enot potekale jeseni na Poljskem. V oddaji tudi o tem: - ZDA napovedale pobiranje pristojbin za varnost v Hormuški ožini, Združeni narodi proti - Janković zatrdil: Kljub neuspelemu referendumu odloka o parkirnem režimu ne bo - Pomisleke glede uvedbe turističnega evra imajo tudi sobodajalci, opozarjajo na preobremenjenost z dajatvami

Referendum v Ljubljani ni uspel, a skoraj 40 tisoč glasov proti je županu Jankoviću poslalo jasno politično sporočilo: potrebujemo spremembe.Rezultati splošne mature primerljivi lanskim, 324 zlatih maturantov.Opolnoči krepka podražitev dizla in kurilnega olja.Poslancu Svobode Žavbiju opomin zaradi izjav na račun zagovornika načela enakosti.ZDA ponoči izvedle obsežen napad na Iran, ki vztraja pri pravici do samoobrambe.Koprski škof Štumpf poudarja, da dekret o premestitvah ni nikoli lahek, a se zahvaljuje vsem za zaupanje.V Parizu bo potekala koalicija voljnih s ciljem okrepiti napore za prekinitev ognja v Ukrajini.Matoz: Policija kljub kadrovski podhranjenosti uspešno varuje ljudi in premoženjeŠport: Športni plezalec Luka Potočar je osvojil prve stopničke v tej sezoni; mladi košarkarji premagali Izrael.Vreme: Pred nami je nov vročinski val, jutri popoldne krajevne nevihte.

Zunanji ministri držav članic Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso dosegli dogovora o 21-em svežnju sankcij proti Rusiji. Po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas vse države članice po več kot štirih letih vojne v Ukrajini menijo, da je treba okrepiti pritisk za končanje spopadov. Zunanji ministri so razpravljali tudi o predlogih Evropske komisije o omejitvi uvoza blaga z nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu ter o razmerah na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Druge teme: - Trump napoveduje ameriško upravljanje Hormuške ožine in uvedbo pristojbin za njeno prečkanje. - Francoski predsednik Macron pred vojaško parado ob državnem prazniku za večje sodelovanje v evropski obrambni industriji. - Predlagani ustanovitvi podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo soglasna podpora pristojnega odbora.

Zunanji minister Tone Kajzer se je na svojem prvem dvostranskem obisku v Nemčiji sešel s tamkajšnjim kolegom Johannom Wadephulom. Razpravljala sta o krepitvi sodelovanja med državama ter potrdila zavezanost širitvi Unije in krepitvi podpore Ukrajini. Ob tem veliko priložnosti za krepitev sodelovanja vidita predvsem na področjih avtomobilske industrije, obrambe, vesolja in naprednih tehnologij. Ostali poudarki oddaje: Kaj je pokazala analiza kakovosti v slovenskem zdravstvu? Iran zatrjuje, da je končanje konflikta z ZDA prednostna naloga, vendar vztraja pri pravici do samoobrambe. Španija z zmago proti Belgiji v polfinale svetovnega nogometnega prvenstva.

Vrh zveze Nato v Ankari je prinesel nove zaveze h kolektivni obrambi in obljube o obilni vojaški pomoči Ukrajini. Ameriški predsednik Trump si je spet zaželel ozemlje Grenlandije in poskrbel za šov na vrhu tudi z drugimi izjavami. In medtem ko se je v Iranu milijonska množica poslovila od vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, sta se Teheran in Washington znašla na robu nove vojne. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Domači politični parket te dni zaznamujejo predvsem finance. Na pristojnem parlamentarnem odboru danes pretresajo upravljanje javnih financ pod prejšnjo administracijo, očitki pa so obojestranski. Medtem v javnosti odmeva napoved o nižanju pogodbeno že odobrenih sredstev za kulturo. Nekdanja ministrica Asta Vrečko zagotavlja, da so ministrstvo predali z najvišjim proračunom, dodaja pa še, da to ni pravi trenutek za grožnje in reze sredstev tistim, ki so jim sredstva že bila odobrena. Očitke, da gre za pritiske, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc zavrača in dodaja, da ne gre za nikakršno obračunavanje s kulturniki. Druge teme: - Predsednik državnega zbora Stevanovič kritičen do sredstev, obljubljenih Ukrajini; zavzema se za izvedbo referenduma o članstvu v Natu - Iran po silovitih ameriških napadih nadaljuje obstreljevanje zaveznic ZDA v regiji - Propadli dve tretjini vzorcev celic Biobanke, odvetniki prizadetih družin napovedujejo tožbo

V Ankari se je popoldne končal vrh Nata, na katerem so se poenotili glede okrepitve kolektivne varnosti in se zavezali, da bodo Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči. Slovenija ji bo letos po besedah premiera Janeza Janše namenila 50 milijonov ameriških dolarjev. V oddaji tudi o tem: - Pogajanj med Iranom in ZDA je za zdaj konec, Trump napovedal nove napade - Gospodarstvo zaradi geopolitičnih pretresov poziva k pripravi nove razvojne strategije za Slovenijo. - Civilna iniciativa želi referendum o kulturnem domu Nova Gorica.

Voditelji članic Nata sklenili vrh v Turčiji, ena ključnih zavez iz Ankare je nadaljnja vojaška podpora Ukrajini, Slovenija ji bo letos namenila približno 44 milijonov evrov, je sporočil premier Janez Janša.15. novembra bomo v 212 občinah v naši državi volili župane in svétnike.Mineva 36 let od spominske maše v Kočevskem Rogu, škof Anton Jamnik opozarja, da je bila povabilo na dolgo pot sprave.Vreme: Jutri bo sončno in zelo toplo

Vrh Nata v Turčiji se začenja v senci napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo. Ob pritiskih Washingtona na zaveznice, naj prevzamejo večji del stroškov, generalni sekretar Nata Mark Rutte pričakuje izpolnitev zavez lanskega vrha, da bodo do leta 2035 zvišale izdatke za obrambo. V ospredju bo tudi nadaljnja pomoč Ukrajini. V oddaji tudi: - Težave v nemški avtomobilski industriji; sindikati grozijo s stavkami - V Ljubljani začetek predčasnega glasovanja na referendumu o parkiranju - V četrtfinale nogometnega svetovnega prvenstva še Španija in Belgija

Slovenija bo letos edina članica Nata, ki bo za obrambo namenila manj kot dva odstotka bruto domačega proizvoda, kažejo ocene zavezništva, objavljene tik pred vrhom v Ankari, ki se je nocoj začel z večerjo. Evropske članice Nata in Kanada bodo letos za temeljne obrambne potrebe sicer namenile približno 11 odstotkov več kot lani. Med ključnimi temami vrha je tudi podpora Ukrajini.

V Turčiji pred jutrišnjim začetkom vrha zveze Nato odmevajo predvsem številne aretacije do oblasti kritičnih posameznikov, zavezništvo pa medtem že napoveduje ključne ukrepe, ki jih namerava predstaviti. Po besedah generalnega sekretarja Marka Rutteja bosta poleg podpore Ukrajini in povečevanja obrambnih izdatkov v ospredju krepitev obrambnih in odvračalnih sposobnosti. Napovedal je, da bodo že jutri predstavili za več deset milijard dolarjev novih pogodb, ki bodo zagotovile ključno opremo za odvračanje in obrambo. Drugi poudarki oddaje: - Bo več kot sto tisoč razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic dočakalo poravnavo? - Finančna uprava bo znova za tri tedne odložila nenujne postopke. - Pogačar v ciljnem sprintu osvojil tretjo etapo dirke po Franciji.

Pogovor z Miro Milavec o razmerah v Ukrajini, kjer se napadi stopnjujejo.V gospodarskem krogu si želijo pospešitve postopka na ustavnem sodišču glede dopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih.Kako kaže z razrešitvijo problematike bančnih razlaščencev, ki svojo pravico čakajo že 12 let?Iz Maribora prihajajo spodbudne vesti, radiologi ostajajo, ministrov obisk pomagal.Županu Ljubljane Jankoviću simbolično izobesili rumeni karton.Vreme- pred nami spet bolj sončni dnevi.

Na današnji praznik, dan državnosti, obeležujemo 35-letnico samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Z dnevom odprtih vrat so ga počastili tudi v predsedniški palači. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dejala, da mora državni praznik vsake države spodbujati nacionalni ponos in vsakič znova prenesti tisto, kar je bilo narejenega v preteklosti. Osamosvajanje je zaznamovala tudi desetdnevna vojna, na katero je spomin prebivalcev še kako živ. Drugi poudarki: - Po uničujočem potresu v Venezueli številne države sveta pošiljajo pomoč. - Evropska unija Ukrajini izplačala prvi obrok iz 90-milijardnega posojila. - V minoritskem samostanu v Piranu že 48. Piranski glasbeni večeri.

Po več kot štirih letih od ruskega napada na Ukrajino v mirovnih pogajanjih ni opaziti napredka. Združene države Amerike so bolj zaposlene z Iranom in Bližnjim vzhodom. Medtem naj bi Ukrajina počasi vzpostavila ravnotežje na bojišču, z vsakodnevnimi napadi na rusko vojaško in energetsko infrastrukturo pa sprva simbolična škoda postaja vse bolj realna. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo poskusili odgovoriti na vprašanje ali se mir v Ukrajini oddaljuje ali vseeno približuje in kakšno vlogo lahko v tem procesu odigra Evropa. Gostje: dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; dr. Denis Mancevič, kolumnist in analitik; dr. Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Državni zbor bo o četrti Janševi vladi odločal v četrtek. Medtem se na delovnih telesih nadaljujejo predstavitve kandidatov za ministre in njihovo potrjevanje. Kandidat za vodenje resorja za notranje zadeve Franci Matoz je napovedal ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, socialno-varstvene storitve ter izobraževanje in kulturo. Kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer, ki je prav tako uspešno prestal zaslišanje, se ni želel izreči o tem, ali bo naša država umaknila priznanje Palestine. Med drugim se je zavzel za krepitev vloge Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato ter odnosov z Združenimi državami. Drugi poudarki oddaje: - Obsežni napadi po Ukrajini zahtevali več kot deset življenj, številni ujeti pod ruševinami, Rusija trdi, da je ciljala vojaško industrijo. - Ameriški kongres predlaga širjenje in utrjevanje vojaškega sodelovanja z Izraelom. - Ljubljanski referendum o prometu po prepričanju župana Jankovića ne bo spremenil ničesar, češ da je bil odlok že umaknjen.

Se bo o vojaških napadih vse bolj samostojno odločala umetna inteligenca? In kako nove zmogljivosti te tehnologije spreminjajo tako vojskovanje kot zagotavljanje miru.V začetku letošnjega leta je spor med podjetjem Anthropic, enim izmed vodilnih ameriških podjetij na področju umetne inteligence, in ameriškim obrambnim oziroma zdaj vojnim ministrom Petom Hegsethom zelo nazorno osvetlil razsežnosti uporabe umetne inteligence za vojne namene ter smeri, v katere se danes usmerja njen razvoj in integracijo. Vztrajanje podjetja Anthropic pri varovalkah, da se njihov model umetne inteligence Claude, ki trenutno velja za najzmogljivejšega na trgu, ne sme uporabiti za nadzorovanje Američanov ter za razvoj avtonomnega orožja, se je namreč izkazalo za nepremostljivo oviro. V tolikšni meri celo, da je Pentagon Anthropic označil za tveganje za dobavne verige, kar je oznaka, ki je bila do zdaj rezervirana za tuja podjetja s tesnimi vezmi z ZDA sovražnimi državami. Še včeraj edini izbrani ponudnik velikih jezikovnih modelov za ameriško administracijo je tako čez noč dobil popolno prepoved sodelovanja z ameriško vlado in z vsemi podjetji, ki z njo sodelujejo. Vsekakor gre za presenetljiv precedens, iz katerega pa lahko jasno razberemo, da je pri razmišljanju o mejah uporabe umetne inteligence v vojni kot tudi pri nadzoru ljudi širše prišlo do pomembnega obrata. Med drugim je postalo očitno, da polno avtonomna orožja niso več potencialna nevarnost oziroma stranpot, ampak vse bolj primarna vizija vojn prihodnosti. Seveda intenzivnejša integracija umetne inteligence za potrebe ameriške vojske poteka že vrsto let. V okviru projekta Maven je na tem področju s Pentagonom sprva – od leta 2017 – sodelovalo podjetje Google, od 2020 pa je vodilni ponudnik tovrstnih storitev podjetje Palantir. Vmes se je zgodila revolucija generativne umetne inteligence, ki je izrazito poenostavila uporabo te tehnologije in odprla vrata za njeno široko integracijo v najrazličnejših smereh, tudi seveda za razne vojaške aplikacije. Ta pospešek se danes nazorno kaže marsikje po svetu, poleg ZDA izrazito tudi na Kitajskem, v Rusiji, Ukrajini, Izraelu in tako naprej. A s široko dostopnostjo zmogljivih modelov umetne inteligence se poleg vojaško tradicionalno močnih držav zdaj povsem nove možnosti za napredne oblike napadov odpirajo tudi manjšim igralcem z najrazličnejšimi ambicijami in nameni, kar utegne v pomembni meri premešati karte moči in razmerij v že tako vse manj stabilnem svetu. Kaj pomeni nova doba umetne inteligence skozi optiko vojaške tehnologije, načrtovanja napadov in zagotavljanja miru, bo v središču današnje Intelekte. Gostje v studiu so obramboslovec prof. dr. Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani; strokovnjak za umetno inteligenco prof. dr. Matej Kristan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter načelnik sektorja za razvoj zmogljivosti Slovenske vojske polkovnik Jernej Peternel.Foto: Pixabay/Vilkasss

Sindikati so po sprejetju interventnega zakona za razvoj Slovenije napovedali zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. Kot so poudarili, je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. V oddaji tudi o tem: - Na zagovornika načela enakosti se je lani obrnilo skoraj 600 ljudi, v 13-ih primerih so potrdili diskriminacijo, kaže poročilo zagovornika Mihe Lobnika, ki se mu letos izteče mandat - V ospredju zasedanja obrambnih ministrov Evropske unije sta nadaljnja vojaška pomoč Ukrajini in krepitev skupne obrambe; med drugim skupnih nabav - Tekmovanje za pesem Evrovizije izgublja glasbeni in dobiva vse večji geopolitični pridih; letošnjo 70-to zaznamuje odstop petih nacionalnih medijskih hiš od sodelovanja

Po včerajšnji okrnjeni vojaški paradi ob dnevu zmage v Moskvi je ruski predsednik Vladimir Putin prvič namignil, da bi se vojna v Ukrajini lahko v bližnji prihodnosti končala. Izrazil je tudi omejeno pripravljenost na mehčanje odnosov z Zahodom, ob tem pa ponovil stare očitke glede podpore Ukrajini. Druge teme: - Je v Sloveniji dovolj politične volje za celovit pregon korupcije? - Jedrske velesile se ne držijo obljub o razorožitvi - Slovenski in italijanski oljkarji skupaj iščejo rešitve za številne izzive

Pred nami je pester teden na političnem parketu. Po napovedih se bo začelo usklajevanje koalicijskih izhodišč, ki so jih pripravili v SDS. Neuradno naj bi se vodja SDS Janez Janša popoldne o njih pogovarjal z vodji NSi in Demokratov, Jernejem Vrtovcem in Anžetom Logarjem. Drugi poudarki oddaje: - Po napovedih ameriškega predsednika Trumpa bodo ZDA pomagale ladjam, ki so obtičale v Hormuški ožini. - Na vrhu Evropske politične skupnosti o evropski varnosti, Ukrajini, energetiki, povezljivosti in gospodarski odpornosti. - Tadej Pogačar zmagal na kolesarski dirki po Romandiji in osvojil dvajseto etapno dirko v karieri.

Danes se bo izrisala morebitna nova vlada. Stranke, ki bodo na glasovanju v državnem zboru podprle predlog SDS o vladi, bodo namreč po napovedih Janeza Janše prejele izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. Zakonu se obeta podpora, Resnica pa ob tem napoveduje, da se o sodelovanju v vladi ne bo pogajala, prav tako ne pričakuje ločenega sporazuma. V oddaji tudi: - Evropski poslanci iz Slovenije pozdravili predlog parlamenta o 10-odstotnem zvišanju proračuna - Napetosti na Bližnjem vzhodu zvišujejo cene nafte in posledično inflacijo - Pomen Nata in podpora Ukrajini v ospredju nagovora britanskega kralja ameriškemu kongresu

Predsjednik Zoran Milanović još je jednom oštro kritizirao Europsku uniju zbog pomoći napadnutoj Ukrajini. Siščani su nastavili prosvjede protiv izgradnje megafarmi i klaonica pilića. U Zagrebu je održan skup konzervativaca, govornici zagovarali novi ustroj BiH.

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani). Povezave: Fant, pobratim smrti, 1. del Fant, pobratim smrti, 2. del FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil? Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov MMC podrobno: 40 let Černobila Poglavja: 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo? 00:05:30 Kaj se je zgodilo 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija 00:25:33 Vpliv na zdravje 00:36:20 Vpliv na gozdove 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss 01:01:07 Kaj smo se naučili

Pogajanja za končanje vojne med Združenimi državami in Iranom se nadaljujejo, so sporočili iz Bele hiše in dodali, da bo nov krog najverjetneje vnovič v pakistanski prestolnici Islamabad. Zavrnili so navedbe, da so ZDA zahtevale podaljšanje premirja. Washington na Bližnji vzhod, tudi v luči ta teden vzpostavljene blokade Hormuške ožine, pošilja dodatne ladje in več tisoč vojakov, teh je v regiji že zdaj 50 tisoč. Druge teme: - Obrambni ministri kontaktne skupine se strinjajo z nadaljnjo pomočjo Ukrajini, Velika Britanija ji bo namenila 120 tisoč novih dronov. - Ob vse večjem širjenju tujerodnih rastlin strokovnjaki pripravili prvi semafor invazivnosti, na katerem so tudi okrasne rastline. - Na svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Goriških brdih zbrani najboljši reševalni pari iz 20-ih držav.

Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?Bolj ko opazujemo vojni v Ukrajini in Iranu, bolj očitno postaja, da so tako imenovani robotski troti oziroma droni – se pravi brezpilotni letalniki pa tudi avtonomna kopenska in celo podvodna vozila – postali ključno novo orožje na bojiščih 21. stoletja. V tem smislu se zdi precej pomenljiva nedavna izjava belgijskega obrambnega ministra Thea Franckna, ki je daljnosežnost posledic uporabe dronov na bojnih poljih sodobnega sveta primerjal z učinki, ki jih je na evropsko vojskovanje imela vpeljava smodnika med stoletno vojno v 14. stoletju. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako se natanko pod vplivom robotskih trotov spreminjajo parametri vojskovanja tako na operativno-taktični kakor na strateški ravni. Med drugim nas je zanimalo, za kaj vse se ta orožja uporabljajo, kako težko oziroma lahko jih je izdelovati, koliko njihova proizvodnja pravzaprav stane in, nikakor ne nazadnje, kako se zaradi njih spreminjajo razmerja moči med vojskami? Je, drugače rečeno, oborožena sila, ki premore najbolj zmogljiva in sofisticirana orožja, orožja, ki praviloma niso prav poceni, a ne zna obenem dobro uporabljati dronov, še v zanesljivi prednosti pred na papirju sicer šibkejšim nasprotnikom, ki pa je vojskovanja z avtonomnimi vozili in letali že vešč? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v pogovoru z dvema obramboslovkama in dvema obramboslovcema s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani – z dr. Majo Garb, dr. Ljubico Jelušič, dr. Erikom Kopačem in dr. Miho Šlebirjem. Foto: ukrajinska vojaka aprila 2024 pripravljata brezpilotni letalnik tipa Vampir za uporabo (Wikipedija / Armijainform)

Vlada je začela pripravo interventnih ukrepov, s katerimi ob zaostrenih razmerah v svetu želi povečati odpornost naše države na več področjih. V ospredju so energenti, pri katerih naj bi se odločili za podobne ukrepe kot ob začetku vojne v Ukrajini. Minister Bojan Kumer je dejal, da se moramo pripraviti na najhujše scenarije, da bomo lahko potem hitreje ukrepali. Druge teme: - Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od jutri prilagojene dejanskemu stanju, je pred skupščino Zavoda za zdravstveno zavarovanje dejal minister Simon Maljevac. Napovedal je tudi spremembe pri izračunu pavšala, ki ga zdaj številni ocenjujejo kot napačnega. Vodja gospodarske zbornice Mitja Gorenšček je dejal, da je končna številka žal mnogo večja, kar po njegovem kaže na popolno neobvladovanje sistema. - Ljubljanska občina bo pripravila predlog za posvetovalni referendum o sežigalnici, je napovedal župan Zoran Jankovič. Zavrnil je očitke civilne družbe o nepreglednosti projekta, vsa mnenja naj bi soočili na majski javni tribuni, na katero bodo povabili tako predstavnike stroke, ki podpirajo sežigalnico, kot tiste, ki ji nasprotujejo. - Ameriška vojska je uresničila grožnje predsednika Donalda Trumpa in silovito napadla ključne energetske objekte v Iranu. Med tarčami je bil tudi pomemben obrat za razsoljevanje vode, kar je ključno za preskrbo prebivalcev.

Po nedeljskih volitvah je mogoče na delo volilnega odbora ali okrajne volilne komisije ugovarjati le še danes. Za zdaj je znano, da bo ugovore vložila SDS. O njenih očitkih, ki jih Državna volilna komisija zavrača, ustavni pravnik Saša Zagorc pravi, da narava očitkov ni takšna, da bi vplivala na končni izid. Druge teme: - Iran je po navedbah iz Pakistana, ki se ponuja za posrednika med vpletenimi v vojno, dobil ameriški predlog mirovnega načrta. V Teheranu sicer zanikajo kakršne koli pogovore z Washingtonom, so pa napovedali odprtje Hormuške ožine za nesovražna plovila. - Ob najobsežnejših rusko-ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki doslej je nekaj ukrajinskih dronov zašlo tudi v zračni prostor baltskih držav. Ob tem se zaostruje spor Kijeva in Budimpešte. Ta napoveduje prekinitev dobave plina Ukrajini. - Letalnica bratov Gorišek je uspešno prestala preizkus pred finalom svetovnega pokala. V Planici je danes najdlje - 232 metrov - poletel Jaka Drinovec

Po včerajšnjih volitvah se bo, kot kaže, v nov sklic državnega zbora uvrstilo 7 strank. Po še neuradnih izidih je največ sedežev v parlamentu, 29, osvojilo Gibanje Svoboda, enega manj SDS, z devetimi sledi trojček NSi, SLS in Fokus; SD in Demokrati Anžeta Logarja so osvojili po šest mandatov, Resni.ca ter skupna lista Levice in Vesne pa po pet. V oddaji tudi o tem: - Vlada od Petrola zahteva, naj zagotovi nemoteno oskrbo z gorivom, od SDH-ja pa revizijo poslovanja družbe - Trump zagrozil Iranu s posledicami, če ne odpre Hormuške ožine - Po pogovorih med ZDA in Ukrajino brez večjega napredka pri iskanju miru v Ukrajini

Pogovori za končanje vojne v Ukrajini niso prinesli preboja, a bi se lahko nadaljevali že prihodnji teden. Ob ameriških grožnjah z vojaškim posredovanjem v Iranu tudi pogajanja med ZDA in Islamsko republiko o njenem jedrskem programu še niso prinesla dogovora. So pa omanski posredniki sporočili, da so dosegli napredek, kar je potrdil tudi iranski zunanji minister Abas Aragči. Resno smo se lotili elementov sporazuma, tako na področju jedrskih vprašanj kot odprave sankcij, je poudaril. V oddaji tudi: - Pakistan razglasil vojno proti Afganistanu - Evropska komisija bo omogočila uporabo obstoječih sredstev za varen in dostopen splav - Nogometaši Celja v osmini finala konferenčne lige

Od ruskega napada in zaostritve vojne v Ukrajini v teh dneh minevajo štiri leta. Rusija tudi v obdobju druge svetovne vojne ni bila tako dolgo vpletena v oboroženi konflikt. Kljub pogajanjem ni videti, da bi bil mir kaj bližje, še naprej se povečuje število žrtev na obeh straneh, nadaljujejo se tudi napadi na civilno infrastrukturo. O možnostih za zbližanje stališč, iskrenosti mirovnih pogajanj, predvsem pa o stanju duha v obeh državah bomo spregovorili v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Boštjan Udovič, politolog, FDV Univerze v Ljubljani; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik iz Moskve; dr. Simon Malmenvall, rusist, zgodovinar in teolog; Helena Ponudič, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.

Javnosti se bo dopoldne predstavila kandidatka za predsednico Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Po predstavitvi bo predsednica republike Nataša Pirc Musar podpisala ukaz o njenem imenovanju. Jutri pa se uradno začenja volilna kampanja pred volitvami 22-ega marca; hkrati poteče tudi rok za vlaganje kandidatur. Predsednica Pirc Musar si želi, da bi bila udeležba na volitvah čim višja, ob tem pa ljudi poziva, naj se pred odločitvijo čim bolj seznanijo s tem, kaj imajo na voljo. Kritična je do razklanosti slovenske družbe in dodaja, da razpoloženje, v katerem se odpravljamo na volitve, ni dobro. Druge teme: - Poslanci danes o skladu za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi. - Nadaljevanje pogajanj o Ukrajini: hitrega preboja ni pričakovati, na mizi najzahtevnejša vprašanja. - Iran in ZDA naj bi se dogovorila o ključnih načelih, ki bi lahko vodila do jedrskega sporazuma.

V Ženevi se bodo nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju ZDA glede končanja vojne v Ukrajini. Moskva je napovedala širši nabor tem kot na minulih pogovorih v Abu Dabiju. V Ženevi se bodo danes nadaljevala tudi pogajanja med Iranom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Kot so sporočili iz Teherana, so v Ženevo prišli s konkretnimi predlogi za dosego pravičnega sporazuma. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija poziva Izrael, naj razveljavi ukrepe na Zahodnem bregu - Projekt drugega bloka krške nuklearke se nadaljuje, vlada v pripravo prostorskega načrta - Po državi zadnja pustna rajanja pred pokopom pusta - Na zadnji olimpijski skakalni tekmi Prevc in Lanišek peta

Nadaljevala se bo minhenska varnostna konferenca, na kateri se je včeraj znova pokazala razlika med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo glede odnosa do Združenih narodov. Mnogi evropski govorniki so poudarili, da se mora stara celina spet postaviti na lastne noge. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da moramo svetu pokazati našo neomajno zavezanost k branjenju lastnih interesov. To se seveda začne z nadaljnjo podporo Ukrajini ter nadaljuje z odpravo neupravičenih carin in zavračanjem neupravičenih zahtev po evropskem ozemlju, je poudaril. V oddaji tudi: - Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za normirance - Fakultete in srednje šole tudi danes vabijo na informativne dneve - Akvarij Piran po obsežni prenovi znova odprt za obiskovalce

Voditelji članic Evropske unije bodo na današnjem neformalnem srečanju na vzhodu Belgije govorili o poglabljanju notranjega trga in zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav. Pozive k odločnim ukrepom za ta namen je bilo slišati tudi na včerajšnjem vrhu evropske industrije v Antwerpnu, ki so se ga udeležili tako nekateri evropski voditelji kot gospodarstveniki. Drugi poudarki oddaje: - Obrambni izdatki Nata, pomoč Ukrajini in operacija Arktični stražar bodo v ospredju razpav obrambnih ministrov zavezništva. - Ob začetku novega sodnega leta bo prednostne naloge predstavil novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož. - Začenja se Berlinale; na prvem od treh velikih evropskih filmskih festivalov bo na ogled 200 del, tudi slovenska.