Podcasts about ukrajini

Donald Trump ponovno je obilježio prvi dan zasjedanja Opće skupštine UN-a. U svom govoru kritizirao je klimatske promjene, optužio UN za neučinkovitost i upozorio na migracije, ali je također iznenadio porukom da Ukrajina, uz podršku Europske unije i NATO-a, može vratiti okupirani teritorij.

Vrstijo se odzivi na mirovni načrt za Gazo, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump predstavil izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Z načrtom se strinja Evropska unija, odzvali so se tudi voditelji številnih držav - med drugimi Slovenije, Francije, Italije in Nemčije. Kot je dejal nemški kancler Friedrich Merz, je omenjeni predlog najboljši način za končanje vojne. Hamas še preučuje načrt. Drugi poudarki oddaje: Evropska unija bo Ukrajini namenila dve milijardi evrov za obrambo pred droni. Poštarju v Kopru grozi odpoved, ker je prehitro raznosil pošto. Nekdanji minister Hojs osumljen sodelovanja s Kavaškim klanom

Ustavitev ruskega predsednika Vladimirja Putina je cenejša od oboroževalne tekme, je v nagovoru generalne skupščine Združenih narodov dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Znova je ponovil, da premirja v Ukrajini še ni, ker ga Rusija zavrača. Ostali poudarki oddaje: V izraelskih napadih na Gazo od jutra ubitih več kot 80 ljudi. Zaradi množičnega izseljevanja v Romuniji primanjkuje visoko izobraženega kadra. Socialnovarstveni zavod Hrastovec seli najzahtevnejše oskrbovance v obnovljene prostore.

V New Yorku se je začelo vsakoletno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov. Svetovna organizacija deluje 80 let. Zdi se, da odnosi v svetu še nikoli doslej niso bili tako v nasprotju z njeno ustanovno listino. V tokratnem Studiu ob 17h o dveh največjih krizah, ki zaznamujeta današnji čas, bližnjevzhodni in vojni v Ukrajini, ter o vse bolj očitnem razpadanju sistema, ki je bil vzpostavljen pred 80-imi leti. Primerjamo načine reševanja svetovnih kriz, vlogo Svetovne organizacije pri tem ter ocenjujemo odnose med velesilami. Gostje: Darja Bavdaž Kuret, slovenska diplomatka; Ervin Milharčič Hladnik, komentator; dr. Mitja Žagar, Inštitut za narodnostna vprašanja. Avtor oddaje Marjan Vešligaj.

Škofijski molitveni dnevi za nove duhovne poklice.Pred jutrišnjem škofovskem posvečenjem Janeza Kozinca o njegovi odločitvi za duhovništvo.Delegati Nove Slovenije na Polzeli volijo novo vodstvo stranke. Tonin: Še enega mandata Golobove vlade si Slovenija ne more več privoščiti.Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini, saj bi zelo verjetno izgubil oblast, je ocenil doktor Aleš Maver.Izraelski napad na Hamas v Katarju: O čem sta kasneje razpravlja Trump in Al Tani?Kaj nam bo prinesla nova pokojninska reforma?Vreme: Padavine bodo jutri od zahoda postopoma ponehale.Ob izidu prvega poročila Registra otroških rakov poudarili, da je ključno dolgoročno spremljanje posledic v odrasli dobi.Plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru: Nasprotniki projekta opozarjajo na dodatno uničevanje narave.ŠPORT: Teniška igralka Veronika Erjavec na Kitajskem v polfinalu je namreč premagala Rusinjo Anastasijo Gasanovo.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je med drugim minil ob pogovorih o pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta razpravljala tudi o vojni v Gazi in Ukrajini. Vang Ji se je ločeno srečal tudi s premierom Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Z Golobom sta se zavezala krepitvi sodelovanja, s Pirc Musar pa sta poudarila pomen multilateralizma.

Temeljne obrestne mere v evrske območju so tudi po včerajšnji seji sveta Evropske centralne banke že drugič zapored ostale nespremenjene. Boj z inflacijo je, kot kaže, za zdaj uspešen, hkrati je evrsko gospodarstvo očitno dovolj odporno proti geostrateškim šokom iz okolja. Ob tem je ECB napoved za letošnjo inflacijo ohranila pri 2,1 odstotka, medtem ko je napoved za gospodarsko rast nekoliko zvišala, in sicer na 1,2 odstotka. Drugi poudarki oddaje: - Varnostni svet z izjavo podprl Katar in njegova mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu. - Rusija in Belorusija začenjata največje skupne vojaške vaje od začetka vojne v Ukrajini. - Združenje zasebnih vrtcev in starši otrok popoldne na protest zaradi napovedanih sprememb financiranja.

V svetu se vrstijo obsodbe včerašnjega izraelskega napada na pripadnike Hamasa v Dohi v Katarju, v katerem je bilo ubitih 6 pripadnikov skrajnega palestinskega gibanja, med njimi naj ne bi bilo voditeljev gibanja. Katarske oblasti so napad ostro obsodile in vztrajajo, da bodo nadaljevale vlogo mirovnega posrednika za dosego premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi. V oddaji tudi: - Prvič od začetka vojne v Ukrajini je zaradi kršitev poljskega zračnega prostora tam posredovala protizračna obramba zveze Nato. - Ursula von der Leyen bo v prvem nagovoru Evropskega parlamenta v drugem mandatu na čelu Evropske komisije začrtala njeno agendo. - Čeprav je pokojninska reforma med ključnimi zavezami koalicije, v postopku njenega sprejemanja ni naglice.

Tokrat je odmevala 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. V povezavi s tem je zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver komentiral tudi reševanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter vlogo Kitajske na mednarodnem političnem parketu. Nekaj besed je namenil še dogodku Katoliške mladine z vojaško tematiko, ki je ob napovedi dvignil precej prahu in je bil na koncu preklican.

Ukrajina se sooča s posledicami najobsežnejšega ruskega napada na to državo od začetka vojne, ki je terjal 4 smrtne žrtve. V napadu z več kot 800 droni in raketami je bil poškodovan tudi sedež ukrajinske vlade. Kot je s prizorišča povedala ukrajinska premierka Julija Sviridenko, kaže, da si Moskva ne prizadeva za mir in ni pripravljena na pogajanja. Zaveznike je pozvala, naj Ukrajini pomagajo zavarovati zračni prostor in oblikovati varnostna jamstva, ki bodo ustavila Kremelj. Ostali poudarki oddaje: Izrael poglablja ofenzivo na Gazo, napadli tretjo stolpnico v treh dneh Na bazovski gmajni so zaznamovali 95-to obletnico usmrtitve bazoviških junakov V Nemčiji nedavno zagnali Jupiter - četrti najmočnejši superračunalnik na svetu

I dalje najmanje petina stanovništva osjeća strašne posljedice inflacije u Hrvatskoj koja ne posustaje. Vlada s druge strane nabraja uspjehe koji Hrvatsku svrstavaju među sam vrh uspješnih zemalja u Europi. Među 26 zemalja koje su spremne osiguravati mir u Ukrajini, ako se postigne dogovor, nema Hrvatske. Jedan alternativni lijevi festival nije prošao, drugi je otvoren i traje bez problema. Hrvatska reprezentacija sletjela na Farske otoke gdje u petak igra kvalifikacijsku utakmicu u skupini L za odlazak na svjetsko prvenstvo u Ameriku.

Poslanci NSi in SDS so v državni zbor vložili interpelacijo zoper ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Med razlogi za razrešitev ministra so navedli nepregledno porabo in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo ter zavajanje javnosti glede storitev dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Drugi poudarki oddaje: - Država ob širjenju bolezni modrikastega jezika razmišlja tudi o sofinanciranju stroškov zdravljenja in o nadomestilu škode rejcem. - Bruselj: Države, ki so se zavezale zagotavljanju varnostnih zagotovil povojni Ukrajini, bodo to storile na različne načine, nekatere bodo tja poslale vojake, druge pa bodo pomagale pri okrepitvi ukrajinske vojske. - Slovenski nogometaši drevi v Stožicah s Švedi na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo.

U susret beogradskom Prajdu, istražujemo sa kakvim problemima se suočavaju LGBT zajednice zemalja regiona. Lica sa dosijeima čuvala prostorije Srpske napredne stranke u Srbiji. Za Vladimira Putina, zapadni vojnici raspoređeni u Ukrajini bili bi legitimne mete za napad.

V Gazi so razmere zaradi napadov izraelske vojske še vedno grozljive. O tem so govorili tudi na Blejskem strateškem forumu. Ter o vojni v Ukrajini, oboroževanju Evrope.. Kitajska je z veliko slovesnostjo proslavila uradni konec druge svetovne vojne. Na tribuni so prvič skupaj stali voditelji Kitajske, Rusije in Severne Koreje. Svet, ki že tako trpi zaradi vojn in propadanja okolja, pa sta prizadeli še naravni nesreči: potres v Afganistanu in zemeljski plaz v Darfurju

Na včerajšnjem vrhu o vojni v Ukrajini je varnostna jamstva ponudilo 26 držav, a vpleteni za zdaj niso nič bliže ustavitvi spopadov, ki bi namestitev mirovnih sil na kritične dele sploh omogočila. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč zagrozil, da bi tuje vojake v Ukrajini obravnavali kot vsako drugo grožnjo. Razporeditev tujih sil v Ukrajini in njeno približevanje Natu je eden od vzrokov za vojno - tuje vojake bomo obravnavali kot legitimne tarče, je dejal. Drugi poudarki oddaje: Izraelska vojska obvladuje skoraj polovico mesta Gaza, v podporo mirni rešitvi še Finska Vlada predvidela dvig glob za prepovedano vožnjo po naravi Vetrnico v Malem Logu bodo morali odstraniti, prezadolženi izvajalec del pod drobnogledom

Približno 30 voditeljev držav zaveznic Ukrajine se danes v Parizu pogovarja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Vrha t. i. »koalicije voljnih«, ki ga gosti francoski predsednik Emanuel Macron, se poleg koalicije voljnih, ki je pripravljena napotiti svoje sile v Ukrajino, udeležujejo številni voditelji, tudi Avstralije, Kanade in Japonske, prek video povezave sodeluje tudi premier Golob. Na drugi strani pa iz Moskve prihajajo ostra sporočila, povezana z nameščanjem pripadnikov tujih vojsk v Ukrajini. V oddaji tudi: - Ljubljanska borza prek Zagrebške v hrvaško last - Med drobnico in govedom se zelo hitro širi bolezen modrikastega jezika - Slovenske košarkarje to popoldne na evropskem prvenstvu čaka tekma z izraelskimi športniki

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v Parizu gostil srečanje tako imenovane koalicije voljnih o podpori Ukrajini. Kot je sporočil po srečanju, se je k zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu vojne zavezalo 26 držav, ki bodo sodelovale v mirovnih silah z napotitvijo vojakov v Ukrajino. Po njegovih besedah bodo sodelovale z navzočnostjo na tleh, na morju ali v zraku, da bi zagotavljale mir na ukrajinskem ozemlju po sklenitvi premirja z Rusijo. Drugi poudarki oddaje: - Pripombe energetsko intenzivnega gospodarstva na spremembe omrežninskega akta ostale preslišane - Del mariborskih svétnikov za opredeleitev con omejitev hitrosti in lokacij radarskega nadzora - Košarkarji na evropskem prvenstvu z Izraelom; zmaga bi jim prinesla tretje mesto v skupini

Napovedujemo nocojšnje dogajanje na 73. festivalu Ljubljana: v Križankah bo znova zaživel muzikal, ki že vrsto let polni dvorane po vsem svetu, Nesrečniki, ki ga je navdihnil roman Victorja Hugoja iz leta 1862. Obiskali smo Galerijo Photon, kjer so sinoči v sodelovanju s poljskim veleposlaništvom v Sloveniji odprli razstavo Oči vojne, ki dokumentira vojno v Ukrajini od njenega začetka leta 2022, in Galerijo Kresija, kjer predstavljajo nova dela Joni Zakonjšek.

Nov zakon o medijih bi lahko vodil v kupovanje vpliva, opozarja novinar Rok Čakš.Možina o tožbi zoper Svetlano Makarovič- videli bomo, ali smo res tako daleč, da lahko nekdo brez kazni širi tak nestrpni sovražni govor. Nsi zahteva izredno sejo odbora za kmetijstvo o posledicah bolezni modrikastega jezika, SDS o odpravi posledic poplav iz avgusta 2023Na Portugalskem dan žalovanja, v sinočnjem iztirjenju vzpenjače umrlo 17 oseb, tudi več turistov.V Parizu srečanje koalicije voljnih, Rusija nasprotuje namestitvi tujih sil v Ukrajini.Skorajšnja kanonizacija bl. Petra Jurija Frassatija: Razumel je, kako biti srečen v običajnih življenjskih okoliščinah in v ljubezni do ubogih.Vreme: Jutri bo večji del dneva sončno, pozno popoldne bodo nastajale plohe in nevihte.

Varnostna jamstva za Ukrajino po morebitni sklenitvi mirovnega dogovora z Rusijo so v ospredju srečanja koalicije voljnih v Parizu. Vroč kostanj v žerjavici ostaja možnost napotitve vojakov na ukrajinsko ozemlje, svojo pripravljenost sta doslej med drugimi potrdili Francija in Velika Britanija. Rusija ne bo razpravljala o tujem posredovanju v Ukrajini v nobeni obliki, medtem odločno poudarja predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Pogovori o Ukrajini medtem potekajo tudi v Pragi. Drugi poudarki oddaje: - Po smrtonosni nesreči vzpenjače na Portugalskem dan žalovanja - Bo več ameriških trgovinskih sporazumov razveljavljenih? - Umetnina renesančnega umetnika Carpaccia vrnjena v Piran

Neurje znova prizadelo Obalo in Istro, izdano celo rdeče opozorilo.Vlada do danes pobrala že 44 milijonov evrov za dolgotrajno oskrbo, prvih odločb pa še vedno ni.Na Bledu znova o širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan in tudi o pomenu enotnega delovanja.Veleposlanik ZDA pri Natu: Evropa bi morala prevzeti več odgovornosti za končanje vojne v Ukrajini.Cene elektrike v Sloveniji še vedno konkurenčne, JEK 2 ne bo izvedljiv brez sodelovanja države, poudarjajo v skupini Gen.Vreme- nevihte se bodo širile na vzhod države. Jutri čez dan naj bi ponehale, spet se bo zjasnilo.Krajani vasi Mihovica pri Šentjerneju so ministra Mesca zaradi Romov pozvali k ukrepanjuFazaniranje spremljalo včerajšnji prvi šolski dan, kako na to gleda dr. Dan Podjed?šport: Slovenska košarkarska reprezentanca popoldne proti Islandiji.

Na 20. Blejskem strateškem forumu se nadaljujejo razprave, ki potekajo v senci zaostrenih geopolitičnih razmer oziroma vojnih žarišč, predvsem v Ukrajini in Gazi. Protestnih akcij, usmerjenih k nujnosti iskanja miru v Gazi, ki so zaznamovali včerajšnji začetek BSF, danes ni.

Ime tedna je postal Nick Vovk, diplomirani filozof, kulturni antropolog, etnolog, magister razvojnih študij na Univerzi v Cambridgeu in predvsem humanitarec. Kot sodelavec nevladne organizacije Danski svet za begunce je specializiran za področje eksplozivnih ubojnih sredstev. Že večkrat je v Gazi pomagal žrtvam eksplozivnih orožij in pri razdeljevanju najnujnejše pomoči. Pred tem je deloval tudi na drugih kriznih žariščih, predvsem na Kosovu in v Ukrajini. Foto: Arhiv Nicka Vovka Kandidatki sta bili še: Maja Žugič, odgovorna urednica Cicibana, najstarejše slovenske otroške revije, ki letos praznuje 80 let. Maja Žugič je tudi pobudnica akcije, v okviru katere so danes vsi prvošolci, tudi v zamejstvu, brezplačno prejeli svoj izvod tematske številke Ciciban gre v šolo. Od prve številke leta 1945 je doslej izšlo že več kot 900 številk revije, ki velja za enega ključnih stebrov mladinske in otroške književnosti. Vesna Guštin, kulturna delavka, pisateljica, predsednica Kulturnega društva Kraški dom in duša Kraške ohceti, ki aktivno sodeluje pri pripravi ter ohranjanju tega največjega etnografskega praznika na Tržaškem Krasu. Je tudi avtorica knjige Živio kraška ohcet!, v kateri je leta 2018 popisala in ovrednotila pol stoletja Kraške ohceti. To tradicijo je leta 1968 ponovno oživela zadruga Naš Kras, odtlej jo prirejajo vsaki dve leti; ta konec tedna so poročili 28. par.  

Zaradi neurja v slovenski Istri približno 100 intervencij, zaprti del železniške proge in državna cesta.Promet po hitri cesti prek Rebernic proti Italiji bo omogočen za tovorna vozila v tranzitu.UKC Ljubljana nekatere obtožbe o razmerah na urgenci označilo za neresnične in zavajajoče. Zdravstveni sistem je dober, a neuravnotežen, pravi direktor Jug.-Triodstotna inflacija v državi, najbolj so k njej prispevale cene hrane.Urad vlade za komuniciranje in protikorupcijska komisija z različnim pogledom glede zaposlitve Črnčeca v SDH-ju.Kallas na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov EU: Unija bi lahko Ukrajini pomagala z urjenjem vojakov.Vreme - danes nalivi, jutri še možne plohe, v nedeljo več sonca.Slovenski diplomati o pomenu gospodarske diplomacije in razvojnega sodelovanja.ZZZS pravi, da bodo cene storitev po novem temeljile na podatkih o dejanskih stroških slovenskih bolnišnic.ŠPORT: Košarkarji Slovenije evropsko prvenstvo začeli s porazom. V Katovícah so soorganizatorji prvenstva Poljaki zmagali s 105:95.

Evropsko košarkarsko prvenstvo se nocoj začenja tudi za Slovenijo. Za uvod bodo naši košarkarji igrali proti Poljakom, ki so slovensko reprezentanco pred tremi leti v Berlinu izločili v četrtfinalu. Selektor Aleksander Sekulić se izziva zaveda, kot pravi, gre za specifično tekmo za uvod prvenstva proti gostitelju prvenstva, pričakuje težko delo in veliko pritiska na Luko Dončića, ki ga bodo morali prenesti. Druge teme: - Ukrajinski zunanji minister na posvetu slovenske diplomacije: za mirovna prizadevanja ključna prekinitev ognja v Ukrajini. - Bruselj v okviru dogovora z Washingtonom predlaga znižanje carin na uvoz iz ZDA. - Tudi današnji sestanek brez konkretnih rešitev za zastoje na primorski avtocesti, a avtoprevozniki z dialogom zadovoljni.

Mineva natanko 1281 dni od takrat, ko je svet zatresla vojna v Ukrajini. O ruski invaziji zadnja tri leta v medijih beremo o pogajanjih, zaostritvah, dobljenih in izgubljenih območjih. Po podatkih evropskega statističnega urada se je iz Ukrajine v Evropsko unijo preselilo 4,3 milijona ljudi. Mnogi so našli dom v Sloveniji, tudi Iryna Delina in Olena Kuscheva z otroki. Njihovo zgodbo spremljamo že tretje leto.

Zadržani optimizem, ki ga je bilo moč čutiti ob srečanju med predsednikoma Združenih držav in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, je po tednu dni popolnoma izpuhtel. Rusija vztraja pri svojih zahtevah, za nova srečanja na najvišji ravni ne kaže zanimanja. Ukrajina medtem zavrača ruske ozemeljske zahteve. Druge teme: - Kmetovanje mladih tudi letos med poudarki sejma Agra - Hrvaška bi za tuje delavce uvedla obvezno znanje osnovne ravni hrvaščine - Na sarajevskem filmskem festivalu nagradi za slovensko koprodukcijo in najboljšo žensko vlogo

Trepetamo pred vojno v Ukrajini, lakoto v Sudanu in genocidom v Gazi. Pred tišino ob nasilju na poti do športnega cilja. Pred položnicami. Pred nevihtami in realnostjo. Ampak, kakor pravi pesnik Gojko Božović: “Če nas bičajo isti vetrovi in nas zaliva isti dež, se vprašajmo tudi o vetrovih in udarcih zgodovine, ki si jo delimo in skozi katero bomo v vsakem primeru šli skupaj, ne glede na to, kakšne meje bodo postavili med nas.” Skupaj lahko premagamo tudi trepetanje.

Medijsko odmevna srečanja ameriškega predsednika Trumpa z ruski predsednikom Putinom, nato pa še z voditelji Ukrajine in najpomembnejših članic Nata so minila brez konkretnega odziva Rusije. Kot nakazuje tudi Trump, se Ukrajina ne bo mogla izogniti prepustitvi izgubljenega ozemlja Rusiji. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da je za Kijev v pogovorih o ozemlju najprej pomembno vedeti, s kakšnimi varnostnimi zagotovili bodo preprečili, da bi Putin še kdaj poskusil napasti dele Ukrajine. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zdaj ne kaže namena, da bi končal vojno v Gazi, na predlog premirja se še ni odzval. - Zasebni detektivi ugotavljajo, da je zlorab na področju bolniških odsotnosti zelo veliko. - Ob prometnih kolapsih očitno, da smo o sodobni železniški infrastrukturi začeli razmišljati prepozno.

Na naslovnicah številnih medijev so udeleženci srečanja v Beli hiši na visoki ravni, ki ni prineslo potrditve, da sta Ukrajina in Rusija kaj bliže premirju. A v Washingtonu so bili vodje petih evropskih držav, Evropske komisije in Nata, kljub siceršnji politični neenotnosti, soglasni v podpori Ukrajini - in v tem, da bi Evropa, v zameno za varnostna zagotovila Kijevu, v njegovem imenu kupila večje količine ameriškega orožja. Druge teme: - Hamas za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in postopno izmenjavo talcev - Delodajalci se sprašujejo, kam bo šel denar za dolgotrajno oskrbo. - Hrvaška med članicami Unije na vrhu po krepitvi inflacije

V treh letih in pol od napada ruske vojske na Ukrajino mir še ni bil tako blizu. Po srečanju Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je bilo bolj malo konkretnih sporočil, zdaj pa se že kažejo prvi obrisi morebitnega prihodnjega dogovora. Več ur trajajoči pogovori med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in sedmerico evropskih voditeljev so se sinoči v Beli hiši končali z nenatančno določenimi varnostnimi zagotovili Ukrajini ter napovedjo pogovorov v dveh formatih. Tako naj bi se kmalu sešla Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin Čemu se bo morala odpovedati Ukrajina, čemu – če sploh čemu – Rusija in kakšno ceno bodo za sklenitev miru plačale Združene države Amerike in Evropa? Gostje: Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Katja Geršak, direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Ruske federacije; Andrej Stopar, dopisnik RTV Slovenija iz ZDA. Avtor Matej Hrastar.

Vsak mirovni sporazum o Ukrajini mora zagotoviti tudi varnost Rusije, je tamkajšnji zunanji minister Sergej Lavrov poudaril po včerajšnjih pogovorih evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tem je poudaril, da so izmenjave ozemlja vedno bistveni del razreševanja konfliktov, in dodal, da njihovi cilji v Ukrajini nikoli niso bili ozemeljske narave. Kot je dejal, je njihov cilj zaščita Rusov, ki tam živijo že stoletja. Drugi poudarki: - Ob svetovnem dnevu humanitarnosti pozivi k zaščiti humanosti. - Tudi primorska in mariborska univerza ne bosta začenjali novih sodelovanj z izraelskimi. - Zaskrbljenost gospodarstvenikov nad polletnimi rezultati.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Washington, kjer se bo danes srečal z ameriškem kolegom Donaldom Trumpom. Ta je pred pogovori poudaril, da Zelenski lahko konča vojno z Rusijo, če to želi. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je medtem sporočil, da so na petkovih pogovorih med Trumpom in Putinom dosegli napredek pri iskanju soglasja, a da je razhajanj veliko. Da bi dosegli mirovni sporazum, mora biti Ukrajina vključena v pogovore, je še dejal. Drugi poudarki oddaje: - Bruselj ob ameriških carinah in azijski konkurenci napoveduje zaščitne ukrepe za jeklarsko industrijo. - Poenostavljeni postopki usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Stroka za celovitejšo prenovo zakonodaje. - Ptuj znova središče pesniškega dogajanja. Začenja se festival Dnevi poezije in vina.

Nakon sastanka "Koalicije voljnih" hrvatski premijer Andrej Plenković kaže da Ukrajini trebaju dugoročna sigurnosna jamstva. Država je pokrenula progon novinarke Danke Derifaj zbog ulaska na posjed pjevača Marka Perkovića Thompsona. Katolici su proslavili Veliku Gospu. Biskup Mate Uzinić upozorio je na zlouporabu vjere za interese koji s vjerom nemaju veze.

Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini gostil ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega, nato pa še evropske voditelje. Za to bi se po Trumpovem mnenju Kijev moral odpovedati polotoku Krim in članstvu v zvezi Nato. Ob dejanskih izgubah ozemlja bi v zameno lahko dobil varnostna zagotovila po zgledu petega člena pogodbe zveze Nato o kolektivni obrambi. Koliko bi ta zagotovila sploh bila vredna, pa ni jasno glede na Trumpove pretekle izjave na to temo. Drugi poudarki: - Izrael izvaja silovite napade na mesto Gaza, na izraelskih ulicah pa protesti. - Bodo koroški Slovenci zaradi racije pri Peršmanu pravico poiskali na evropskih sodiščih? - Pretepeni slovenski turisti s Hrvaške zanikajo, da bi sprovocirali incident.

Konstruktivno in produktivno. S tema besedama sta ruski in ameriški predsednik označila srečanje na Aljaski. Vladimir Putin je izrazil upanje, da je pomenilo uvod v končanje konflikta v Ukrajini. Donald Trump je dejal, da bo z vsebino seznanil ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega in zvezo Nato. Sporazumela sva se o veliko točkah, a med njimi ni najpomembnejše, je dejal Trump. Po njegovih besedah imata sicer dobre možnosti, da jima uspe tudi pri tem. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Vse manj zanimanja za postavitev malih sončnih elektrarn - Ob povečevanju števila nesreč v gorah policisti in reševalci pozivajo k previdnosti - Košarkarji do 16 let za evropski bron, člani izgubili tudi na tretji prijateljski tekmi

Na Aljaski bo danes potekalo prvo osebno srečanje ameriškega in ruskega predsednika po začetku ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema pogovorov, pri čemer Donald Trump pričakuje, da bo Vladimir Putin pristal na končanje vojne, sicer Rusiji grozi z zaostritvijo sankcij. Kremelj Trumpova prizadevanja za mir pozdravlja, podpisov kakršnih koli dogovorov pa ne pričakuje. Že po nekaj minutah bo jasno, ali bo sestanek uspešen, napoveduje Trump. Če bo, bo to dober obet za mir in novo srečanje, na katerem si želi tudi prisotnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Drugi poudarki oddaje: Za Srbijo še ena noč nasilnih protestov. Donacij iz naslova dohodnine v lanskem letu za skoraj 17,4 milijona evrov. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja številna romanja, na cestah pričakovati gnečo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki Nata opozoril, da Rusiji grozijo hude posledice, če se predsednik Vladimir Putin po njunem jutrišnjem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možnost tristranskega sestanka: Če bo prvi sestanek uspešen, bo hitro sledilo srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Če bosta želela, bom prisoten tudi jaz, je dejal Trump. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Srbijo zajel nov val protivladnih protestov, ponekod spopadi s policijo, več aretiranih - V gospodarstvu in politiki po slabem prvem četrtletju, v drugem pričakujejo gospodarsko rast - Evropski nogometni superpokal osvojili nogometaši PSG-ja

Nekateri evropski voditelji in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek videopovezave prav zdaj razpravljajo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o Ukrajini, pri čemer želijo predvsem preprečiti, da bi Washington in Moskva sprejemala pomembne odločitve brez njih. Ruske sile so medtem v zadnjih dneh dosegle nekaj opaznejših uspehov v regiji Doneck, čeprav so po navedbah ukrajinske vojske pri tem izgubile veliko vojakov. Druge teme: - Izraelska vojska odobrila novo ofenzivo v Gazi - Zoper nekdanje nadzornike Luke Koper že potekajo izvršbe - Operativci kritični do naročenih reševalnih helikopterjev

Zunanji ministri članic Evropske unije so včeraj prek videopovezave med drugim govorili o ameriških prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Sočasno je ameriški predsednik Donald Trump v Beli hiši predstavil načrt predvidenega petkovega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Drugi poudarki: - Peking in Washington za 90 dni podaljšala trgovinsko premirje. - Dan mladih: za svet nujni pri podnebnem boju, za Slovenijo v prostovoljstvu. - Tako po Evropi kot pri nas bo še naprej sončno in vse bolj vroče.

Međunarodni kazneni sud zadužen je za istraživanje ratnih zločina, zločina protiv čovječnosti i genocida. No, umirovljeni australski odvjetnik čiji je rad pomogao u njegovu osnivanju 2002. godine, kaže da neki svjetski čelnici potkopavaju sposobnost suda da pozove odgovorne na odgovornost. Graham Blewitt je deset godina bio zamjenik tužitelja suda za ratne zločine u Haagu , i razmišlja o tome kako bi se mogli istražiti navodni zločini u sukobima poput onih u pojasu Gaze i u Ukrajini.

Evropska zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas je za danes sklicala izredno videokonferenco zunanjih ministrov Unije o prihodnosti Ukrajine. Pred srečanjem ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski, napovedanim za petek, so konec tedna, kot rečeno, tako evropski voditelji kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opozorili, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez te države ter da mora biti mir pravičen in trajen. V oddaji tudi o tem: - Med ubitimi v izraelskih napadih v Gazi znova novinarji - Približno tisoč ljudem z oviranostmi, ki živijo v stanovanjskih skupnostih, še vedno grozijo izselitve - Slovenski košarkarji znova izgubili proti svetovnim prvakom, a popravili vtis

Ali je predsednik vlade Robert Golob politično pritiskal na policijo, kot trdita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji prvi policist Boštjan Lindav? To preverja komisija za preprečevanje korupcije. V osnutku ugotovitev, ki ga je KPK Golobu poslala pred mesecem dni, naj bi bila ugotovitev, da se je to zgodilo. Njegov zagovornik Stojan Zdolšek pa vztraja, da kršitve integritete ni bilo, in pričakuje, da bo komisija postopek ustavila. Drugi poudarki oddaje: - Rusija naj bi za konec vojne v Ukrajini ponudila zamenjavo ozemelj. Kijev svari pred popuščanjem Moskvi. - Združeni narodi obsojajo poboje novinarjev Al Džaire v Gazi. Izrael trdi, da so bili povezani s Hamasom. - Novi trener nogometašev Olimpije je Nizozemec Erwin van de Looi

Nadaljujejo se prizadevanja za mir v Ukrajini. Šest evropskih voditeljev je skupaj s predsednico Evropske komisije von der Leyen sporočilo, da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez nje. Poudarili so tudi, da mednarodnih meja ni mogoče spreminjati s silo. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozdravil njihova prizadevanja, včerajšnje pogovore ameriških, britanskih in evropskih svetovalcev za nacionalno varnost pa je označil za konstruktivne. Drugi poudarki oddaje: Vse več kritik na Netanjahujev načrt o zavzetju Gaze, kjer se povečuje število mrtvih zaradi lakote. Libanonska vlada namerava do konca leta razorožiti gibanje Hezbolah. V Posočju zadovoljni z obiskom turistov, ki jih privlači predvsem neokrnjena narava.

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Na ministrstvu za obrambo so predstavili strategijo razvoja obrambne industrije. Cilj ustanovitve obrambnega holdinga, ki je doživel nekaj nasprotovanja, je po besedah pristojnega ministra Boruta Sajovica, da čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost proizvedemo doma. Kot še ocenjujejo, bodo trije odstotki BDP-ja za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju izpolnili potrebe po posodobitvi Slovenske vojske. Drugi poudarki oddaje: - Julija nekoliko večje število brezposelnih, Zavod ne zaznava krize v kovinsko-livarski industriji. - Vse več evropskih držav dobavlja ameriške sisteme protizračne obrambe za pomoč Ukrajini. - Izrael po napovedi premierja Netanjahuja o okupaciji celotne Gaze krepi smrtonosne napade na enklavo.

Slovenija ostaja zanesljiva partnerica Ukrajini tudi v prihodnje, zaradi dozdajšnjega sodelovanja ji ukrajinska vlada ponuja tudi priložnosti pri obnovi države, kljub omejitvam zaradi vojne pa je na številnih področjih tudi poslovnih priložnosti v Ukrajini več kot kadarkoli prej. To je nekaj sporočil podpredsednika vlade in finančnega ministra Klemna Boštjančiča po pravkar končanem dvodnevnem delovnem obisku v Kijevu in Buči. Med drugim se je sešel s podpredsednikom Oleksijem Kulebom in ministri za finance, gospodarstvo ter evroatlantske integracije in s slovenskimi gospodarstveniki, ki poslujejo v Ukrajini. Ostali poudarki oddaje: - Izraelska blokada dobave humanitarne pomoči v Gazi zahteva vse več življenj. - Se bodo ranljive skupine prebivalcev od jeseni lahko prednostno opredelile pri osebnem zdravniku? - Društva za zaščito živali in kmetje na nasprotnih bregovih zaradi zakonske spremembe glede kastracije pujskov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sinoči sporočil, da je Kijev Moskvi predlagal nov krog mirovnih pogajanj prihodnji teden. V Kremlju se na predlog še niso odzvali, sporočili pa so, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na mirovno rešitev za Ukrajino. Druge teme: - Eden osrednjih prihodnjih izzivov Unije pridobitev virov tudi za krepitev obrambnih zmogljivosti - Vrstijo se pozivi človekoljubnih organizacij Izraelu, naj dovoli dostavo pomoči v Gazo - Pristojni opozarjajo na tveganja, ki so jim izpostavljeni motoristi

Poslanci bodo zadnji dan redne seje pred počitnicami največ časa razpravljali o podnebnem zakonu, ki med drugim prinaša širitev sheme trgovanja s kuponi na cestni promet in stavbe. Cena izpustov bo višja, a vlada miri, da drastičnih podražitev ne bo. Okoljevarstveniki imajo glede zakona številne pomisleke, pripombe imajo tudi v Združenju in Skupnosti občin. Drugi poudarki oddaje: - Trump Rusiji zagrozil z visokimi carinami, če v 50-ih dneh ne bo miru v Ukrajini. - Zunanji ministri Unije o ukrepih proti Izraelu, a malo verjetno, da bi katerega sprejeli. - Tri leta po najhujšem požaru pri nas kraška planota pod stalnim nadzorom.

Evropska unija - po oceni njenih očetov simbol povezanosti - je očitno razdeljena. To je odseval tudi včerajšnji vrh povezave: Bruselj še premišlja glede dogovora o carinah z Washingtonom; zaradi žuganja Madžarske je podpora Ukrajini pri pridruževanju Uniji le načelna, glede Izraela pa je ob diplomatskem rezanju mnenj ostal le poziv k takojšnji dobavi človekoljubne pomoči Gazi. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa svari, da Izrael v Gazi - kjer so humanitarne razmere katastrofalne - sistematično krši človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Številni popravki novele, ki omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj - Ob dnevu slovenske policije opozorila na težave in izzive bodočih policistov - Odmev preteklosti: v Narodnem muzeju odprli razstavo Neandertalčeva piščal