Podcasts about kopru

Slovenska košarkarska reprezentanca se je zbrala v Kopru, kjer je opravila prve treninge pred nadaljevanjem kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2027. Slovenija se bo konec tedna dvakrat, doma in v gosteh, pomerila z reprezentanco Češke. Prva tekma bo v petek v koprski dvorani Bonifika.

V Kopru je na ogled razstava o karnevalski in pustni dediščini Istre in Brkinov z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Novo razstavo so odprli tudi v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. V Zavodu sv. Stanislava pa že od ponedeljka poteka 55. revija ljubljanskih pevskih zborov.

Ostali poudarki oddaje: - Javna obravnava OPPN-ja za novo urbano cono v Kopru ni požela veliko zanimanja prebivalcev. - Kulturni praznik je pred nami, zato prinašamo zajeten šopek kulturnih vsebin. - V dolenjski prestolnici, ki je povezana tudi s Prešernovo muzo, bo tradicionalni koncert simfoničnega orkestra. - Pestro dogajanje ob kulturnem prazniku napovedujejo v Ribnici, kjer je Prešeren kot odličen učenec zapisan v zlato knjigo. - Novogoriški Šolski center zaznamuje kulturni praznik s prav posebno Kosovelovo razstavo. - Pogledamo pa tudi k 'Ljudem ob Muri', gre za prenovljeno stalno razstavo v Murski Soboti.

Maševal je Ervin Mozetič.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

Maševal je Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Maševal je Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je zbor Sv. Marko.

Maševal je Ervin Mozetič, somaševal pa Ciril Bajt.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je ansambel Sv. Marko.

Na drugo nedeljo med letom po cerkvenem koledarju bomo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Maševal bo župnik Ervin Mozetič, pri maši bo sodeloval pevski zbor svetega Marka.

Maševal je domači župnik Ervin Mozetič.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je Ansambel sveti Marko.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Rojstvo je temeljni življenjski dogodek, zaznamovan z upanjem, skrbjo in močjo novega začetka. Pomembno vlogo pri tem imajo babice porodničarke, ki s svojim znanjem, izkušnjami in človeško bližino že stoletja spremljajo ženske in njihove družine. Pokrajinski muzej Koper je v sklopu projekta (Ne)vidne ženske postavil razstavo Ob zibelki - zgodba babištva v Istri. Avtorici Tina Novak Pucer in dr. Meliha Fajić sta v ospredje postavili pogosto prezrto, a izjemno pomembno skupino žensk - babice, tiste, ki so kot varuhinje novega življenja ter zdravja mater in otrok, več stoletij zaznamovale življenja številnih generacij in oblikovale podobo naše skupnosti. Razstava skozi pripovedi, arhivske vire in izbrane predmete odpira vpogled v dediščino, odstira svet babiškega poklica, šeg in navad ter številnih praks, ki so spremljale rojstvo otrok tako v Kopru kot na njegovem podeželju od 18. stoletja pa vse do prve polovice 20. stoletja.

Maševal je Ervin Mozetič, somaševal pa Ciril Bajt.

Sv. mašo je daroval domači župnik Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, prepeval je ansambel Sveti Marko.

Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je zbor sv. Marko.

Maševal je Ervin Mozetič.

Piše Iztok Ilich, bereta Jure Franko in Lidija Hartman. Celovec: Mohorjeva založba; Ljubljana: FF Znanstvena založba, 2025 Na prvih straneh nove sijajne knjige Nataše Golob se pesnik Boris A. Novak v navdihujočem pozdravu zahvali avtorici s parafrazo naslova, ki ga je dala svoji raziskavi: Zahvaljena, ti, Nataša, ki bereš in pišeš … Nagovarja jo kot vrhunsko in mednarodno priznano avtoriteto na področju umetnostne zgodovine srednjega veka, še posebej iluminiranih rokopisov, ter obenem vsestransko podkovano in lucidno umetnostno zgodovinarko. Priznava ji, da je z novo, po ugotovitvah prelomno raziskavo zapolnila globoko vrzel v našem poznavanju srednjeveške knjižne kulture na Slovenskem in z njo bistveno spremenila dosedanje predstave o zgodovini kulture na slovenskih tleh. Novak, ki se je v prepesnitvah pomembnih del srednjeveške poezije izkazal za mojstra besede, ki občuti in razume veličino ustvarjanja v besedilih in podobah v sploh ne mračnem srednjem veku, v tem povzetku pove tisto najpomembnejše, zaradi česar se mora bralec pokloniti novi raziskavi, s katero Nataša Golob nadgrajuje svoje delo, objavljeno v monografijah Srednjeveški rokopisi, S črnilom in zlatom ter že prej v drugih znanstvenih publikacijah in prikazano na odmevnih tematskih razstavah. Najpomembnejše sporočilo razkošne knjige s podnaslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo je na dolgoletne raziskave oprta ugotovitev Nataše Golob, da ohranjena slovenska srednjeveška literarna kultura obsega vsaj trikrat toliko primerkov, kot sta jih leta 1931 v Katalogu srednjeveških rokopisov s 161 enotami v naših javnih knjižnicah in arhivih dokumentirala Milko Kos in France Stele. V ta seznam pri nas ohranjenih listin in kodeksov je vnesla nekaj popravkov, predvsem pa ga je razširila z rokopisnimi dokumenti, nastalimi v tukajšnjih skriptorijih, ali vključenimi v samostanske in plemiške knjižnice, ki pa so jih pozneje odnesli iz naših krajev. Na pogosto izražene dvome, da bi Paolo Santonino ob obisku v Žički kartuziji mogel videti 2000 rokopisov, odgovarja, da je ta številka morda celo prenizka. Avtorica, prepričana, da kolofoni, pripisi, zgodovinske beležke in druge prvine potrjujejo slovenski izvor rokopisov, v njih vidi gradnike na poti do celovitega razumevanja ohranjenih pisnih spomenikov, njihove primerjave z lastnostmi rokopisov iz slovenskih javnih zbirk pa so ji dale trdnejše časovne in delavniške okvire. Pri tem ni upoštevala le rokopisov z vpisanimi besedami slovanskega izvora, kot je bilo v navadi pri literarnih spomenikih, pomembnih za razvoj slovenskega jezika. Pogled je razširila na vso knjižno kulturo, povezano z našim prostorom. Odločila se je starejše sezname dopolniti z rokopisi, ki so, kot je pojasnila, zdaj v tujini, a jih kolofoni, pripisi, zgodovinske beležke itd. dokumentirajo kot rokopise iz naših krajev. V preverjenih dokumentih s tem skupnim imenovalcem je odkrivala gradnike »na poti do celovitega razumevanja ohranjenih pisnih spomenikov, neposredne primerjave z lastnostmi rokopisov iz slovenskih javnih zbirk pa so dale trdnejše časovne in delavniške okvire.« Nataša Golob nasprotuje pogostim navedbam v starejši literaturi, da so bili ljudje v srednjem veku nepismeni, zapisovalci pa kvečjemu »beležkarji«, tako da znanje v knjigah ni imelo veljave. Nasprotno, je prepričana, »v različnih samopredstavitvah so osebe, ki so sedele za rokopisi, sporočale svoja imena, misli, občutke, celo šale in uganke. To so bili najpogosteje prepisovalci, a prav tako korektorji, urejevalci, večkrat tudi bralci in lastniki.« Ohranilo se je namreč blizu sto imen, od meniha Bernarda iz Stične do več deset drugih kopistov in knjižnih slikarjev, ki so ob svojem imenu zapisali, da so doma, na primer v današnjih Slovenskih Konjicah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Kopru itn. Delo sledi spoznanjem v novejšem času, da vsebine, ki so jih kopičili izobraženi in radovedni bralci, niso bila samo liturgična in teološka besedila, podrejena potrebam Cerkve in posvetnih oblasti. Pogled usmerja tudi na povezave med literaturo in vsebinami iz listin in dokumentov ter na doslej ne prepoznan vpliv takih, sekundarnih, zapisov na tedanjo likovno in glasbeno umetnost. Z branjem doslej manj znanih besedil, dodaja Nataša Golob, se zdaj začenja jasniti razmerje med govorjeno in zapisano besedo. Množica spomenikov t. i. pragmatične pismenosti pa še čaka na podrobnejše popise in analize. Raziskava s skoraj 1800 opombami in 60 stranmi slikovnih prilog je v knjigi strnjena v osem poglavij. Avtorica predstavlja nastajanje, razvoj in posebnosti rokopisne dediščine, piše o šolah, študentih in pišočih, o skriptorijih, rokopisnih delavnicah in prepisovalcih pa o starejših knjižnicah in popisih knjižnih del zlasti v Sloveniji, z njimi v zvezi tudi o pisarskih oznakah, ekslibrisih, glosah in signaturah, o pozni antiki in krščanskih motivih, Brižinskih spomenikih, Legendariju iz Gornjega Grada in rokopisih iz Stične. Zadnje poglavje govori o poznem srednjem veku ter prinaša opombe k slovarskim in leksikalnim delom, pravnim spisom, epiki, liriki, nabožnemu pesništvu, pridigam itn. Vsak rokopis je enkraten, tudi če je prepis – če nič drugega, so v vsakem drugačne napake, pravi Nataša Golob. In še: Knjiga kot objekt, narejen po človekovi volji, iz človekovega znanja in hotenja, je izhodišče za vsakovrstna miselna in čustvena stanja … S knjigo lahko povežemo skoraj vse, kar se človeku zgodi in kar je v človeku; od pohlepa, zasvojenosti, nečimrnosti, ljubezni, čaščenja do prezira, sovraštva in zavržnih idej.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, s petjem pa je sodeloval Zbor sv. Marka.

Na drugo nedeljo po božiču neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič, sodeluje Zbor sv. Marka.

Maševal je Ervin Mozetič.

Maševal je Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič, s petjem in igranjem pa je sodeloval Ansambel sv. Marko.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je domač zbor župnije sv. Marko.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor Sveti Marko.

V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Mariborska ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, ki deluje v okvirih nadškofijske Karitas, je dopolnila 20 let delovanja. V tem času je osebje njenih prostovoljcev oskrbelo okoli tisoč ljudi iz kar 39 držav, čeprav je bila več kot polovica pomoči potrebnih državljanov Slovenije. Podobne »pro bono« ambulante delujejo še v Ljubljani, Kopru in Kranju. V tokratnem Studiu ob 17ih se bomo seznanili z njihovim delovanjem, pa tudi z upadom zanimanja mladih zdravstvenih delavcev za takšno delo, čeprav obeti kažejo, da obolelih brez zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti zanesljivo ne bo manj. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.

So ponedeljki in so ponedeljki po taki nedelji. Ko je in ko ni. Ko je igra in ko ni točk(e). Maribor je v Kopru izgubil z 1:0. Pa ocena, da je bila to najboljša tekma v sezoni? Je? Ni? Zakaj so bile Viole igralec tekme, zakaj je Jan Repas enkrat pogrešljiv, drugič pa se pozna, ko ga ni, kakšen je Benjamin Tetteh letos, zakaj in kakšna krila ima Maribor. In zakaj 2014/15 Maribor "premaga" tistega iz 1999/2000? Pa čestitke mestu Maribor! To pa!

Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije. Marsikdo se znajde v labirintu slovenskega zdravstvenega sistema. Kadar ustrezne rešitve svojega problema ne najde, se po pomoč lahko obrne na enega od dvanajstih zastopnikov pacientovih pravic. Svoje pisarne imajo v Murski Soboti, Mariboru in Celju, v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, v Kopru in v Novi Gorici. V Ravnah na Koroškem pa izbor zastopnika ravnokar poteka. Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj je v svojem poročilu za leto 2024 zapisal, da je bilo lani največ kršitev na področju družinske medicine; sledita pediatrija in psihiatrija. Mnogi so mu poročali tudi o zapletenih in počasnih postopkih pri ugotavljanju invalidnosti, o zapletih pri uveljavljanju napotnic, o težavah s (pre)hitrim odpustom v domačo oskrbo. Ali imate tudi vi težave z zdravstvenimi storitvami?

Članstvo Gibanja Svoboda se bo v Kopru zbralo na volilnem kongresu. Edini kandidat za predsednika stranke je njen aktualni prvak in premier Robert Golob. Na kongresu, namenjen predvsem pregledu opravljenega dela in spodbudi članstvu pred spomladanskimi državnozborskimi volitvami, bodo odločali tudi o 25 članih sveta stranke. Drugi poudarki oddaje: - Izrael stopnjuje napade v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu. - Bodo na Hrvaškem uvedli zaporne kazni za črnograditelje? - V Stični bo potekal festival Stična mladih z geslom Poglej gor.