Opravičujemo se za vse nevšečnosti

Zdravo! V 300. epizodi sta nas obiskala Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek, ki sta nam skozi usodo Najin in Fatu (zadnjih dveh severnih belih nosoroginj) servirala brutalno lekcijo iz geopolitike in nas popeljala skozi "klavnico" neustavljivega napredka najbolj krute živalske vrste. Izvedeli smo, kako češki AK-47 in kitajske vraže o čudežnem prahu zlijejo v koktajl, ki je izbrisal (ne samo eno) živalsko vrsto. Naučimo se tudi da je afriška svetovna vojna kirva za smrti na desetine milijonov ljudi in tudi da so znanstveni dočakali biotehnološki čudež, ki pa so ga odnesle podnebne spremembe. Tragično. Za konec pa preprost plan za preživetje: beri, sprejemaj naravo in ne jej mesa.

Zdravo, tokrat za začetek lotimo politike, družbenih razmer in popkulture. V osrednjem delu s kančkom domišlije izumimo filmski scenarij o "dramatičnem" pobegu mlade Melanije iz komunistične Jugoslavije v "svobodni" svet, pri čemer ironično prepletamo zgodovinska dejstva s klasičnimi filmskimi akcijskimi elementi. Razprava se dotakne tudi propada politične realnosti, kjer omenimo tako Sokrata kot Trumpa in populizem kot grožnjo demokraciji, hkrati pa analiziramo prihodnost nevladnih organizacij in vlogo državnega premoženja pri bogatenju milijarderjev. V resnici epizoda ni nič drugega kot satirična družbena kritika, ki skozi komično prizmo in neformalni dialog vzpodbuja poslušalce k udeležbi na volitvah in kritičnemu razmišljanju o svetu.

Zdravo. Tokrat začnemo v Cutty Sarku, se preselimo v Cutty Sark, ugotovimo da cene v mehiških restavracijah niso prav nič mehiške, načrtujemo izlet v Islington, napovemo prvi letošnji retrogradni Merkur, povemo dobro novico ali dve in obiščemo srebrnohrbto gorilo v njegovi dnevni sobi. Sklenemo, da so namere nesramno bogatih Zemljanov, ki bi radi kolonizirali druge planete, še najbolj podobne begu iz slabega odnosa. Namesto da bi se trudili popraviti napake, je pač lažje zbežati in upati, da tam ni davkov. Spomnimo se tudi stare modrosti, znižanja, delo, Latvijo in 300.

Zdravo. V tokratni epizodi se zapletemo v kulinarično filozofsko razpravo marcipanu, grozinah in jagodni čokoladi. Ugotovimo tudi, da je najboljša študentska hrana vodka, ker je najbolj poceni alkohol in ne vsebuje oreščkov. Nato preidemo na geopolitične debate in se spomnimo na ameriško zastavo, ki bo kmalu potrebovala prostor za dodatne zvezdice. V drugem delu pa se resno lotimo poglavja. Douglas in ekipa končno ugledajo gorsko gorilo, mi pa tudi o pozitivnih učinkih goriljega turizma, kolonialnih muzejih in preživetju planeta. Skratka: klasična epizoda o življenju, vesolju in sploh vsem. ;)

Zdravo. Tokrat začnemo s klubom 3000 milijarderjev, svetovnimi valutami in občutkom, da nas kuhajo počasi, kot žabo. Vmes obdelamo obcestne politične plakate, naredimo plan za napad na Ciper in nacionalizacijo njihovih bank, ker te stvari že znamo. Preden se vrnemo h gorilam iz 3. poglavja, Helmutu in Kurtu, mačetám in tipom gozda, slišimo tudi Pelijevo izpoved o ljubezni do Excela - orodja, ki ga je izpopolnil predvsem v oziru kalkulacij količin tvarin za dober žur. Nato pridemo do prve sledi goril (njihovo posteljo), skupaj z znanstveno razlago, kje in zakaj gorile puščajo, kar pač puščajo.

Zdravo. Začnemo v bunkerju, dobesedno in metaforično, se pogovarjamo o korporacijah, ki prodajajo strah pred vojno in o prihodnosti, ki ni več tako daleč, kot se morda zdi. Razdelamo tudi razliko med hvaležnostjo in srečo, izumimo priprošnjavanje in ugotovimo, da dnevnik hvaležnosti deluje tudi po apokalipsi. Ko se prebijemo k 3. poglavju, se tokrat posvetimo nosačem, ki nosijo kupe Dickensovih knjig in dvema preveč poštirkanima študentoma. Avtor pravi, da sta latvijska, mi pa vemo, da sta nemška. Nadaljujemo z geografijo, geni, ponosom, stereotipi in končamo pri šotorih in ljubezni, ki je tudi tokrat odgovor na vse.

Zdravo. Tokrat slalomiramo med vojno, starimi slovenskimi pregovori, šefi in predelom, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, ter dejstvom, da je treba biti tudi za živahen metabolizem hvaležen. Vsekakor je praksa dnevnika hvaležnosti nekaj, za kar bi nedvomno lahko bili hvaležni. Potem se pa preselimo v Afriko, na poti proti našim najbližjim sorodnikom, gorilam. Ne izostanejo niti birokracija, evropski Balkanci in čudežna zdravila. Zakaj človeštvo bolj skrbi, da so rakete pokončne, kot pa to, da vrste izumirajo. Tudi o ščurkovi zadnji desni nogi.

Zdravo. V prvi epizodi novega leta ugotovimo, da med politični komentatorji in komiki praktično ni več razlike, da so politični bonbončki večni in da je gužva predvsem v glavi. Obelodanimo kdaj bo letos “svetil” retrogradni Merkur, se pogovorimo o suhem januarju in o tem, zakaj je povsem legitimno, da božične smreke sploh ne pospraviš. Lotimo se tudi drugega dela pregleda leta 2025: resničnost se zatika, bogovi in birokracija sta tudi letos priljubljeni temi. Zaključimo s spoznanjam, da je pesimizem najboljša življenjska strategija in da se svet sicer že dodobra maje, ampak še stoji. Da bo svet malce lepši, potrebuješ brisačo, sočloveka (za pogovor ali topel objem) in malo potrpežljivosti. Hvala, ker ste z nami. Radi se imejte.

Zdravo. V letošnji novoletni epizodi se z vso resnostjo lotimo (prvega dela) pregleda leta in ga že kaj kmalu tudi sami sabotiramo. Začnemo s stvarnikom, goloto, silikonskimi joški, kraguljčki, nadaljujemo z optimizmom, depresijo, svetlečo prihodnostjo, električno mobilnostjo in se ustavimo pri jezeru, ki se je delalo, da je gin s tonikom.Aljo razkrije šokantno novico povezano s Tjašo in parkirnimi angelčki, mi pa nadaljujemo s teorijami zarote, birokracijo, religijo in ostalimi letošnjimi temami. Zapomnite si tudi nasvet, ki vam bo na delovnem mestu prišel še kako prav: "manj delaš, manj zajebeš". Srečno 2026

Zdravo, v tokratni epizodi začnemo s pozabljivostjo, spomnimo se na Festivus, na Dan JLA in mimo mehkega prehoda pridemo do verskih čustev, ki bodo, če bomo v 8. sezoni brali Sveto pismo, zagotovo užaljena. Vprašamo se tudi, ali je število sledilcev merilo uspeha in se spomnimo na modela iz Nazareta, ki jih je imel v primerjavi s svojimi sodobniki skoraj nič (dvanajst). Preden se zapodimo v birokracijo, tudi o tem, da smo sami sebi največji sovražnik in da je zadnja klop na avtobusu skoraj vedno dobra izbira, sledi pa vprašanje, ali je birokracija gonilna sila ali slepo črevo družbe. Naši junaki se proti prestolnici peljejo v taksiju brez sklopke, Douglasovo iskanje zobne ščetke pa se sprevrže v nadrealistično eksistencialno krizo polno kokoši, fotokopircev na ulici in čudnih lekarn. Ker se bliža konec leta, končamo z zvrhanim košem ljubezni: objemite svoje bližnje in se imejte radi. Lepe praznike vsem.

Zdravo. Tokrat začnemo z gumbi ZX Spectruma, anekdoto o ekvatorju in "dejstvu", da je Zemlja ravna in resničnem dejstvu, da je Festivus, praznik za vse nas, navdihnjen po resničnih dogodkih. Ne pozabimo niti na decembersko dozo žurov, utrujenosti in se sprašujemo, kakšna bo novoletna epizoda letos. Gala obleke, da ali ne? Tokrat se tretjič vrnemo k 3. poglavju knjige, kjer pristanemo v Zairu. Obdelamo kartice za pospeševanje turizma, ki jih domačini ne znajo prebrati, brutalne številke, spoznamo teorijo prahu, humanoidno Roombo, leopardov klobuk maršala Mobutuja, prečrtane obrazce in carinike, ki jim je bolj všeč avtomobilska revija kot računalnik. Zaključimo z razmislekom o časopisih, retro momentih in vprašanjem, ali se kdaj vrnejo, tako kot so se plošče in kasete.

Zdravo. Kitajci trkajo na vrata, Rusi rožljajo z orožjem, mi pa najdemo rešitev, ki bo Evropo rešila pred gotovim propadom. Rešitev je preprostejša, kot bi se razmišljujočemu zdelo in mi verjamemo, da nam bo z jeklenimi jetri in močno voljo tudi uspelo. Ugotovimo tudi, da mladina ne pije več (oz. pije bistveno manj), manj je socialna in je vedno več na mobilnih telefonih. Zato je čisto logično, da predlagamo evropski renesančni program, ki vključuje petdnevni vikend, pivske ekskurzije, tečaje zmernega pitja alkohola in podobno. V nadaljevanju poglavja se naši junaki znajdejo v kavlju 22 afriške birokracije.

Zdravo. Tokrat se iz nedolžnega 3,5 konektorja rodi nova nagrada (Zlati Toni). Ugotavljamo ali je 30 centimetrov res 30 centimetrov, sprehodimo se do starega dobrega analognega Netflixa (videoteka pr' cerkvi) in se spomnimo, da prihaja čas, ko bomo spet poslušali Mariah Carey. Kar se tiče *Zadnje priložnosti*, smo pri 3. poglavju in misijonarjih, spomnimo se tudi na Hararija in njegovo štorijo o skupnih pravljicah, skupnih zgodbah, prek katerih pridemo do afriške birokracije, leopardovega klobučka in se odpravimo na pot proti gorskim gorilam in skoraj izumrlim severnim belim nosorogom. Globalnega direktorja logistike že imamo, regionalne direktorje pa še iščemo. Oglasite se na Discordu!

Zdravo. Stvar je tokrat resna. Retrogradni Merkur bo ta teden onemogočil mirno in sproščeno zapravljanje na črni petek. Ker vemo, da ko je Merkur retrograden, ni priporočljivo opravljati večjih nakupov, vam bo denarnica več kot hvaležna!Mi pa tudi. Za vas smo tokrat pripravili poseben črnopetkasti popust (-17% in brezplačni preizkus). hvalazavseribe.siV epizodi tudi o kričeči tišini, odločbi, ki pride v najslabšem času, Pelijevem obisku policijske postaje in sodni obravnavi, spomnimo se tudi na balkansko omaro, dnevno sobo in Marles kuhinjo, risanje ure, plesne korake in sklenemo, da smo ljudje vse prevečkrat le čredica strahopetnih zdravorazumskih goven. Ne pozabimo niti na leteče ribe, kokos in Boga.

Zdravo. Za začetek ugotovimo, da je deloholizem družbeno sprejemljivejši od alkoholizma, trpljenje družin enih ali drugih pa je več kot primerljivo. Ne pričakujte doprsnega kipa v preddverju. Tokratno (revolucionarno) Aljotovo dejstvo se glasi: "V službi delaj ravno toliko, da te ne odpustijo, ker ravno toliko te tudi plačujejo." Presedlamo na debato o simulaciji in božjem Tinder (OnlyFans) profilu, potem pa končno skočimo na Komodo. Tam ugotovimo, da se opazovanje komodskih zmajev sprevrže v ceneno, a krvavo turistično atrakcijo. Zvonček, drobovje, mačeta, ... vse to privede do debate o smiselnosti tovrstne turistične ponudbe.

Zdravo. Epizodo začnemo s predvolilnimi temami, kot so božičnica, regres, november in veselje do dela. Izvemo, da je za uspeh na delovnem mestu bistveno predvsem veselje do dela. Ko obdelamo litostrojske štrajke v 90-ih, skočimo k ortodoksnim martinovalcem in napovemo našo bodočo selitev v klet na Trstenjakovo. Namesto na Komodo se preselimo v Rim, kjer najdemo zlata (sveta) vrata. Tam ti odpustijo vse grehe, še posebej, če še nisi krščen. Spoznamo tudi megapoda, letečo kuro, ki ne želi sedeti na jajcih. Douglas pove, da rad programira, čeprav traja programiranje precej dlje, kot če bi stvari izračunal "na peš". Ampak saj veste: važno je predvsem veselje do dela!

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

Zdravo. Tokrat se z Apostoli žura, bogovi, zmaji, Branetom, bogom lubezni in ostalimi mnogoboštvi pripravljamo na epski konec sveta, ki vas vse, ki smo / ste bili cepljeni proti COVID-u 19, čaka jutri, ko bo, če verjamete dobro znani teoriji zarote, na svoj rojstni dan, Bill Gates, lastnoročno pomoril dve tretjini prebivalstva planeta. Hvala, ker ste nas poslušali do bridkega konca.

Zdravo. Tokrat začnemo s filozofsko razpravo o tem, ali je svet res padel s tečajev, odkar nas je zapustil David Bowie?! Vmes so se zgodili Trump 1, COVID, Ukrajina, Gaza, Trump 2, Bill Gates pa za dve tretjini planeta 28. oktobra "načrtuje" očarljiv skupinski samomor. Mi pa nadaljujemo z debato o kapitalizmu, distribuciji hrane ter razmišljamo o vplivu medijev na človeško psihologijo in pogled na svet nasploh. Sledi razglas o dvelovniku: našli smo trgovino, ki je odprta LE dva dni na teden. Bravo. Potem pa preidemo k razpravi o delavskem razredu, poštenem plačilu, malicah, ... na koncu se vse skupaj nežno zlije v debato o hrani v nepokvarljivi oblik (nedolžni zajec), svetovni politiki in Revolutu. ⏰ Do konca sveta je še 8 dni.

Zdravo. Tokratno epizodo z vami delimo v celoti, ker v Predigri (bonus epizodi, ki jo pred glavno epizodo ponavadi dobijo naši podporniki) na vse pretege temeljito znanstveno analiziramo čustvenčke, predvsem najljubše kose “zelenjave” in kako se prikazujejo na različnih mobilnih operacijskih sistemih. Čudoviti svet čustvenčkov prekine dejstvo, da je do rojstnega dneva Billa Gatesa še dobra dva tedna (15 dni). Za nepoučene: to je dan, ko bomo vsi cepljeni proti COVID-19 končno končali tostransko trpljenje. Za tiste, ki bi še radi živeli, imamo nasvete: uporaba kisa in aluminijaste folije kot zaščite pred 5G žarki ter bunker, ki naj bo vsaj 7 metrov pod zemljo. Dotaknemo se tudi nasvetov o gledanju v sonce (zjutraj!) in razpravljamo o dvomljivi učinkovitosti kreme za sončenje. Potem spet odrinemo v Ladin Gaj, kjer divje zveri pojejo pozno v noč, na obzorju pa je končno Komodo. Vmes razmišljamo o izgubljenem občutku čudenja. Končamo z apelom: bodite prijazni, hvaležni in uživajte, dokler lahko. Naslednjih 14 dni bo ključnih.

Zdravo. Tokrat snemamo v “črni sobi”, brez glasbene podlage, v težkih pogojih, ki so podobni snemanju igralcev pred “green screenom” in tudi mi čutimo podobne vrste pritiske. Medtem ko se navajamo na nov studio, elegantno zdrsnemo v oglasni blok (prijazno vas povabimo na hvalazavseribe.si). Sledi poročilo iz Berlina: navijači na steroidih, medalja z leskom in taktični izračun, kako maraton preživiš z malo teka in veliko ponosa. Nato se čudimo letalski logiki iz Floresa, štejemo tovornjake in še vedno čakamo tisti famozni “šalter” za potnike, ki so zgrešili Avstralijo. Tudi o Zadnji priložnosti: Kiri, Moose (ne los!) in večno zamujajoči gospod Čondo, piščanci namesto koz ter soba, ki se izkaže za … hodnik. Komodo? Še ne še. Najprej spanje, naslednjič pa zmaji.

Zdravo. Tokrat mimo betona in štange skočimo do ideje o naši stolpnici v Londonu z velikim sijočim napisom na vrhu, Aljo se spomni na velike ognjene črke nad Innsbruckom (Innsbruck, pripravi bencin in hlode, ali pa LED-trak, odvisno od regulacij). Množični turizem mora postati bolj trajnosten in to bo za nas storil kapitalizem. To se bo zgodilo takrat, ko bo vse tako drago, da nihče od nas ne bo mogel več nikamor! Mi se vrnemo k knjigi, ekipa je v zraku, najprej morajo prileteti do Labuan Baja, a se zdi, da se vozijo z letali Air Uganda. Polovica kabinskih merilnikov ne dela - kar je super, ker imata pilota polovico manj skrbi, kaj bi lahko šlo narobe. Zabavajo nas tudi letališki terminali (kolibe), pristanki in prtljaga. Še ena epizoda polna potopisnega kaosa, Douglasovega humorja in naših nebuloz.

Zdravo. Tokrat snemamo na daljavo. Ima kdo od nas COVID-19 ali smo pač bankrotirali in nimamo niti za bencin do studia (če ta sploh še obstaja)? ⁠hvalazavseribe.si⁠ vas pričakuje. V epizodi začnemo z modro mislijo, da nikoli ne moreš toliko s telesom naredit', kot lahko z usti zafrkneš, zato le treniraj tudi ti na ⁠telovadec.si⁠. Oglasi se tudi naš dopisnik za Bali in poroča, kakšno je stanje insta turizma na otoku (visoka), kakšno je stanje žur turizma (še višje) in še nekaj malega o knjigi. Če se vam zdi, da vam notranji glas govori preveč čudne stvari, raje ne sprašujte za nasvet Chat GPT-ja. Pokličite 24 urno linijo 116 123, povezave na druge oblike pomoči pa v zapiskih … in ne pozabite: "Lepo se imejte in radi se imejte!"

Zdravo. Tokrat z vami delimo nasvet največjega strokovnjaka za strupene ugrize in pike smrtonosnih živali, dr. Struana Sutherlanda, ki je bolj enostaven, kot bi se vam sprva mogoče zdelo. Po uvodni debati o klapah, odštevanju, pevskem zboru, videu in še čem, ustanovimo še Združenje za zaščito plena in se preselimo v Avstralijo. Tam ugotovimo, da narava ni prijazna babica, ampak bolj mačeha iz kakšne stare pravljice. V epizodi se posvetimo drugemu delu 2. poglavja, če vam bo zmanjkalo tem za kavomat, komodski zmaj in njegove prehranske navade zagotovo rešijo zadrego. Zahvalimo se tudi za 42 ocen na Apple Podcasts in vas rotimo, da nam ne dajete več ocen, še manj pa recenzij. Hvala lepa.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično: spomnimo se daljinca na kabel, prvih igralnih konzol iz konca 70-ih in 80-ih, ter (ker je september) študiramo, katere podkaste je najbolje poslušati v gneči na cesti. Iz te debate nas katapultira do drznega teološkega vprašanja, ali res obstaja bog prometnih kolon in ali ga slučajno častimo vsakič, ko hupamo. Ali pa hupanje deluje kot cerkveni zvon? Sveta Feltna ali Sveti Hupko, usmili se nas. Namesto nas najde rešitev za manj gneče Roman Mars, mi pa brainstormamo, kateri podkast najbolj pomirja na začetku kolone na Celovške, potem pa čudežno preidemo na 2. poglavje knjige Zadnja priložnost. Tri leta po dogodkih iz 1. poglavja so naši junaki na lovu za komodskim zmajem. Mi pa razmišljamo, zakaj so nam plazilci manj simpatični od kosmatih mesojedcev.

Zdravo telovadke in telovadci, raziskovalke in raziskovalci ter štoparke in štoparji. Tokrat (bo)ste priča izumu novega telovadnega podkasta telovadec.si, kjer vas bomo vsak dan (ali teden) motivirali, da se boste gibali vsaj 5 minut tudi vi. Poslušali boste lahko tudi nasvete kot so: ali je ledena kopel zdrava (ali pomaga le proizvajalcem in prodajalcem). Izvedeli boste tudi, da je gluteus maximus največja mišica v telesu in kako preprečiti ponovitev plantarnega fascitisa.Pozor: če boste pred poslušanjem sedli v avto, ne delajte telovadnih vaj med vožnjo!Mi pa smo v epizodi obdelali tudi novi Pelijev heroin, nizkocenovna očala, goli tek in njegove slabosti in pa tudi zadnji del 1. poglavja knjige, kjer spet obiščemo Madagaskar in tokrat celo uzremo aj-aja.

Zdravo. V epizodi na trdem stolu razmišljamo, kako smo iz (pre)obilja, v katerem živimo, prostovoljno zgradili in splezali v ledene kadi trpljenja in zakaj, zdaj ko “imamo vse”, silimo sami sebe v plavanje v mrzli vodi ali pa v puščavske triatlone, gorske ultramaratone in kar je še teh. V imenu rasti, zdravja, boljše različice sebe … ali pa samo zato, ker je naš ego še vedno večji od nas samih? Preden nadaljujemo z dogodivščinami Douglasa in Marka, ki spita kar na betonu, zaidemo tudi k vse večjem oboroževanju in govoru o vojni. Mogoče bi bilo dobro, da govorimo tudi o miru. Da bi vsaj več govorili o miru kot o vojni. Beseda nanese tudi na splošni ljudski odpor, investiranje v orožarska podjetja, učenje otrok streljanja, francoski kolonializem in še kaj.

Zdravo. Tokrat se ogrevamo s telovadbo iz nekdanjega vzhodnega bloka in preverimo zakaj so te osnovne vaje, ki smo se jih (vsaj mi) naučili v osnovni šoli, res najboljši življenski trik. Za boljše rezultate v pogovor vmešamo še kreatin in nekaj kapljic mistične vode v obliki “tekoče smrti”, da bodo rezultati res osupljivi. V začetku prvega poglavja nas na Madagaskarju pričakata Douglas in Mark - brez dveh Land Roverjev, brez helikopterja in z veliko količino kaosa. Za še “večje udobje” pri ekspediciji pa so poskrbeli Kitajci, ki so se v osemdesetih letih prejšnjega tisočletja na Madagaskarju učili asfaltiranja cest. Na koncu pa ugotovimo, da so vsi ti križi in težave šele uvod v to, kar nas še čaka.

Zdravo! V ničti epizodi sedme sezone odpremo novo poglavje našega malega podkasta. Mogoče malo bolj resni, malo bolj raziskovalni, malo bolj izobraževalni. V 7. sezoni beremo knjigo Zadnja priložnost, ki jo je skupaj z zoologom Markom Carwardineom napisal naš ljubi Douglas Adams! Knjiga govori o izumirajočih živalskih vrstah - Mark je prispeval svoje izkušnje, Douglasova vloga pa je bila: “da bi bil skrajno neveden nezoolog, ki naj bi ga prav vse, kar bi se zgodilo, popolnoma presenetilo.” Mi smo v uvodu v knjigo slalomirali med Bobom, Jožetom, orgonskimi topovi in granatami, propadlimi starimi sortami krompirja, Monsantom, kemtrejli in dejstvom, da se neumnost lahko izmeri. V wattih. Skratka, čaka vas prvi pogovor o knjigi, ki naj bi razsvetljevala, ne reševala, pa vseeno naredi oboje. In seveda o vsem vmes. Pa še bonus: nova identiteta za poslušalce - štoparke in štoparji, pozdravite raziskovalke in raziskovalce.

Zdravo. Tokrat smo res prišli do bridkega konca. Končali smo zadnje poglavje 6. knjige iz trilogije v štirih delih, po vsem vesolju znane štoparske biblije. Ker spet ugotovimo, da srečnih koncev ni, vas opozarjamo, da preverite darilne bone za večerje, toplice in kar je še tega, ker zapadejo v dveh letih, lahko tudi manj. Namesto v Ortu in drugih gostilnah, ugotovimo, da te dni zapravljamo za raznorazne naročnine, Artur pa se odpravi na pot, kjer za trenutek sreča Fenchurch in konča na tisti njemu tako ljubi plaži. Ampak tam so (kvarnik!) že spet Vogoni. V 68 tednih 6. sezone smo obdelali 6. knjigo, v 272 epizodah pa celotno štoparsko sago – in zdaj nas čaka samo še koktajl z rezino limone. In zlato opeko. Lepo je bilo, nekateri smo tudi jokali.

Zdravo. Tokrat se posvetimo izobraževanju. Ker je klitoris primarni vir orgazma za veliko večino žensk in ker tega ne ve 40-60 % moške populacije, možje, fantje, moški, dedci in kar je še teh imen, preberite zapiske. Vsaj 60-40 % tistih, ki menite, da je penetracija najlažja pot do njenega orgazma. V epizodi skočimo v tuš kabino (saj veste katero), pomežiknemo nesmrtnim bogovom, se spomnimo na prodajalca motornih kosilnic, basistov iz Han Dold Cityja in ugotovimo, da bi namesto katoliškega molka potrebovali več spolne vzgoje. Če imate občutek, da svet drvi v neznano smer - nič hudega. Ko pride trelovnik (dvelovnik z dodadnim dnem) bomo vsi uživali v šlafroku ali brez njega.

Zdravo. Tokrat začnemo najbolj profesionalno, kar se da, tako da ne izostane niti primerjava med nami in RTV-jem. Toda, ker smo še vedno sami svoji kaskaderji, se zapletemo v debato o pajacih na semaforjih, identitetah, pajkicah in izumimo davek na izdihan CO₂. Vse za dvelovnik. Sledi šokantno razkritje, da ima tudi gozd (lahko) svojo identiteto in da ni nujno, da si želi biti gozd. Mogoče bi bil kdaj raje travnik. Ali pa morje. Od gozda se premaknemo k paradam: od vojaških hitro preidemo na parado divjih štosov, kakršno bi imel Zaphod, ki se ta teden poslavlja od Forda. Ugotovimo tudi, kdo je bog armagedona in zakaj nimamo novih očal.

Zdravo. Tokrat začnemo debato o natančnem merjenju časa na belih strminah, se prestavimo v filozofsko smučino, kjer se vse vrti okol' jeb**e sredine in srečnih koncev. Ali ni srečen konec odvisen od časovnega okvirja in gledišča opazovalca? Na koncu koncev bo konec le za redke izbrance res srečen. Vmes pa razmišljamo in debatiramo o pohoti, kozlih, zakramentih za odrasle, tetki Agati in moji teti Mari ter o treh apostolih. Nekje med sakralnim in profanim, kot se za podkast naše baže spodobi. Tudi o zadnjem poglavju in dejstvu, da vse žimnice poznajo reklo o tem, da nobena žimnica ne ostane dolgo suha!

Zdravo. Naravnajte si ure na stare čase, medtem ko se mi sprašujemo o formatu osme sezone (ali bomo zares brali Biblijo?) in o tem, zakaj mišja teorija zarote ni tako dobro sprejeta kot reptilske. Med pogovorom o svetih knjigah ugotovimo, da ena knjiga še manjka in da jo je treba napisati. Dogodivščine mladega Boga? Kdo sploh je ta Bog? Hvala, Oolon. Pridemo do konca 12. poglavja: Thor se v veliki vesoljski bitki bojuje z žužki v zobeh, birokratski zasuki so vredni pridevnika vogonski, mi pa kaj hitro presedlamo na zgodbe, ki jih piše življenje: tamal' per, Hot Horse, neumnost v politiki in bazen Ilirija.

Zdravo. Tokrat dokažemo, da tudi če imaš v žepu kopijo Štoparskega vodnika, še ne pomeni, da razumeš svet. Ker kot pravi Ford: “Štoparski vodnik je stoodstotno točen. Resničnost pa žal ni tako zanesljiva.” Kar seveda ne pomeni, da nismo šli po diapazonu absurda do nemškega prijatelja, ki skriva stvari, do procesirane hrane! Vmes ne pozabimo niti na Korošice, omenimo humanoidne bivše predsednike, torbice z mamili bivših predsednikovih svetovalcev, pozdravimo tudi vse poslušalke in poslušalce v kempih na Hrvaškem. Straško reprezent. V 11. poglavju se Thor pripravlja na bitko, zgodi se pa tudi marsikaj drugega. Ne pozabite, če že moraš zaupati nečemu, zaupaj humorju, ker realnost te bo tako ali tako enkrat zaj*****. In še: če imate še kakšno zaroto, mikroplastično modrost ali teorijo o 5G svinčnikih, skočite na Discord in jo delite z nami.

Zdravo. Tokrat začnemo epizodo z debato o božičnih smrekah in okraskih zanje, ker smo pač sredi poletja in so te stvari aktualne. Za Aliexpress in Temu najdemo krajše ime Alimu. Posvarimo vas na nevarnosti “takratkih”, sploh če se zgodijo pozno zvečer, ko bi pošteni državljani že odhajali domov. Pozdravimo tudi poslušalce in poslušalke v kampih na Jadranu (pa i šire), stopimo v kumrovško šolo, v zadnji epizodi 10. poglavja pa o Zaphodu, Thoru, pogodbah, Vogonih, planetarni obrambi in - badabingo -o brezdelnih svinjah, ki nič ne delajo. Kdo to so te svinje, pa boste zvedeli v epizodi. In ja, če ste na morju - kartic se že veselimo.

Zdravo. V epizodi, v kateri ugotovimo, kaj dejansko pomeni izraz “ni politične volje”, vam povemo tudi, v katere kriptovalute morate vlagati. Več na hvalazavseribe.si! Nato se z javnim prevozom pripeljemo do debate o digitalnih nomadih in se sprašujemo, ali naj Ljubljana postane raj zane ali ostane kavč republika terasastih in ostalih blokov. Tudi o nadaljevanju bitke med Boverikom in Thorom. Bovči preživi drugi udarec, Trillian potrebuje oživljanje, Artur pa presenetljivo prevzame očetovsko vlogo. Vmes obdelamo še vse tegobe, ki jih ima Thor. Za boga 1. kategorije bi lahko rekli, da je zelo zmeden in nesiguren. Ali se vsaj zdi tako.

Zdravo. Od dileme, ali pojesti sirov žepek, nas hitro katapultira v časovno-prostorsko superpozicijo, zato se sprašujemo, ali je ta Schrödingerjev ponedeljek v resnici torek, sreda, četrtek, petek ali mogoče celo vikend!? Ali je ponedeljek in hkrati ni ponedeljek?! Če je temu tako, svetujemo, da namesto v službo zavijete na Brnik in odletite neznano kam, ter nam od tam pošljete kartico na naš dobro znani naslov! Kar se 6. knjige tiče, se 10. poglavje nadaljuje: poštna ladja uBid pripelje zadnji paket, Thor poizkusi z drugim udarcem, Trillian omedli, Artur pa ostane Artur. Za poslušalce in poslušalke ustanovimo platinasti oz. diamantni klub.

Zdravo. V epizodi, ki jo snemamo na (skrivnostni) praznik razglabljamo o čaščenju praznikov in o tem, kdo ima in kdo nima vikenda v Kranjski Gori in ali so Triglav oz. ostali staroslovanski bogovi bolj hupi od njihovih nordijskih kolegov. Zakopljemo se v 10. poglavje 6. knjige in obdelamo prvorazredne bogove, leteče kure, nesmrtnost, ljubezen, dvome, kozmetičarke in fitnesače, nato pa se posvetimo Thoru, ki se v gladiatorskem stilu pripravlja na obračun z Velepotežem. Epizodo zaključimo tam, kjer Thor zabije Velepoteža "do nafte".

Zdravo. V epizodi, kjer nas svetilnost kitajske ure pošteno vrže iz tira, brezsramno preigramo vse od Esmeralde, Jezusa, otrokom prijaznih jaht (ker za otroke gre in tudi bogati otroci si zaslužijo lepo otroštvo), do tega, da številka devetinšestdeset (69) že dolgo ni več smešna. Tudi 9. poglavje dodatka trilogije v petih delih obdelamo. V njem se pojavijo nore krave, take, ki si res želijo biti pojedene. Ugotovimo, da ima Zaphod v tej knjigi res močno podjetniško žilico, vse pa se pripravlja na bitko med Thorom in Ovečenim Velepotežem.

Zdravo. V epizodi, kjer se napetost stopnjuje že v predigri (novi rubriki za naše naročnike), izbruhne pa v epskem dvoboju med Zijem in uro, se začne odštevanje do dneva brisače, ki bo tokrat, pozor, v nedeljo. Razmišljamo, če bi bil to zadost' dober razlog za kolektivno romanje v Innsbruck, ... a ne gremo, preden se nas ne nabere točno 42. Po logistično-brisačnih dilemah skočimo globoko v deveto poglavje 6. knjige, kjer vsi junaki razen Forda, doživijo globoko razmišljanje v objemu temne snovi. Trillian se sprašuje o tem, kaj je sploh ljubezen, Velepotež, če ni morda le odsotnost gnusa, Random bi rada Velepotežu izpolnila željo, Ford pa postavi rekord v nemežikanju in napiše novo geslo za Štoparski vodnik po Galaksiji. Frudi.

Zdravo. Tokrat začnemo z modrostjo, da vam nihče ne more toliko dati, kot vam mi lahko obljubimo, nadaljujemo z še večjo modrostjo, da v prihodnosti delal' ne bomo več, ker prihaja dvelovnik. A ne skrbite, ne da bomo imeli samo ministrstvo za prosti čas, mi bomo imeli tudi ministrstvo za dolgčas. Rešitev imamo tudi za dvomljivce tipa ja kdo bo pa delal: obvezno služenje mladine v storitvenem sektorju. Na mladih svet stoji. Rešitev imamo tudi za regeneracijo in za brezskrbno pot domov: leteči avti, robotski pomagači še marsikaj. Tudi o miljarderjih, ki imajo svojo religijo govorimo, da ne bo kdo rekel, da nismo nič o veri.

Zdravo. Tokrat začnemo z Mercedesom, nadaljujemo z mački in kumarami, YouTube shortsi in se hitro prestavimo v zanikrno galaktično betulo (imenuje se Urdin vodnjak), ki je Zaphodu res, res, res všeč. Tako zelo všeč, da je pozabil na svoj greh – ali pa se ga noče spomniti!Thor pa je prav zaradi Zaphodovega greha v pravi pravcati bogovski eksistencialni krizi. Mi pa razmišljamo, ali smo res samo šahovske figure v višjem načrtu nekega ravnodušnega boga? Ali je bog morda kot gospod Prosser - nekdo, ki slepo sledi navodilom, ne da bi zares vedel, zakaj ruši točno to hišo (ali ta planet) in mu ni mar za kretničarja in par klobas na Pragerskem?!

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z pozabljivim Nemcem (Alzheimer), končamo pa z betonskim mešalcem, v katerem na fantovščini ali kakšni podobni zabavi mešamo beton (torej: šnopc in pivo), skozi klasično vesoljski vrtiljak idej tokrat pridemo do zaključka: “Ne razmišljat, ljudje.” Sicer pa se filozofsko lotimo naroda, denarja in ostalih izmišljenih stvari, delimo globoke misli o tem, kako trenirat pozitivnost, izumimo najboljši piknik, ki je enotedenski žur na Betelgezi, kjer pangalaktični grlorez delajo ekskluzivno v mešalcu za beton. Pa tudi o poglavju govorimo. Malo. Aja: piknik bo. Beton se že meša. ;)

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Zdravo. Ob koncu retrogradnega Merkurja se spomnimo na Appleove slušalke, ki režejo visoke tone, in ugotovimo, da dvelovnik postaja resna politična platforma. Če bi kdo dvelovniku dodal še kabino za zdravljenje, ki jo občudujemo že celo 6. knjigo, bi volili tudi politično opcijo, ki je na nasprotni strani od tovar'ša Kordiša. V zadnjem delu 7. poglavja spremljamo Zaphoda, ki se je znašel na mavričnem mostu: nad njim so zmaji, za njim topovi, Zaphod pa kot mojster visoko stresnih situacij precej srečno pride skoraj do konca mostu, ko ga Helheim ustavi. Na pomoč prihiti zvita palica, Zaphod pa konča z mislijo, ki vsebuje tudi mistično “eno pivo”.

Zdravo. Tokrat se najprej dotaknemo Guinnessa 0.0, ki s kroglico v pločevinki, gosto peno in okusom, razveseljuje vse, ki bi radi brezalkoholno pivo z izkušnjo in pristnim okusom pravega piva. Spomnimo se, da moramo ustanoviti Društvo za zaščito gostilniške ga življenja in da je treba predati idejo dvelovnika civilnim iniciativam. Ali pa tovarišu Kordišu. V drugem delu se za petdnevni vikend ne opravičujemo, ustanovimo delovno skupino za skrajšanje imena petdnevni vikend v krajše, bolj priljudno ime in ugotovimo, da eni imajo stranke, mi pa ideje. Obdelamo tudi začetek 7. poglavja in se spomnimo tuš kabine in časov, ko smo se družili virtualno. Smrt fašizmu, svoboda narodu in vse najboljše, Mare!

Zdravo. Tokrat začnemo s kruhom, drožmi in krušnimi pečmi in se spomnimo "zabavnih trenutkov" iz pandemičnih dni, ko smo mrzlično lovili, maslo, kvas in vece papir. Peli razkrije svoje plane za postapokaliptični bunker, Aljo pa za bananovačo. Ker se v poglavju posvečamo Vogonom in ker vemo, da imajo radi birokracijo, predvidevamo tudi, da Vogoni zagotovo imajo v uporabi koleke za rekreativne namene (beri rekreativni seks), najbrž pa tudi za potebe ohranjanja vrste. Spomnimo se tudi na čudežne (6 mesečne) nosečnosti, torpedo, škandale in še kaj.

Zdravo. Tokrat se lotimo revolucionarne ideje: petdnevnega vikenda - ali bolje rečeno, uvedbe dvelovnika. Ker se ljudje brez strukturiranega prostega časa hitro znajdejo v težavah, predlagamo sistemski pristop k podaljšanemu vikendu: več hobijev, več druženja, več pogovorov, obvezna praksa v gostinstvu, turizmu in med ključnimi poklici. Debatiramo tudi, kako bo to vplivalo na državo – predlagamo veliko idejo, od načrtnega raziskovanja Slovenije preko pohodniških izzivov in potencialnega razporejanja delovnih terminov. Zaphod je še vedno na Asgardu, mi pa na poti v boljšo prihodnost.

Zdravo. Tokrat v uvodu ugotovimo, da kljub novi digitalni uri, nismo nesrečni. Ker je ura (seveda) kitajske izdelave, se ne izognemo mednarodni in domači politiki, od tam pa do osamosvojitvenih junaščin ni daleč. Spomnimo se načela "Sam', da nau bol'" in priznamo, da bi bilo včasih bolje ne spremljati dnevnih novic. V 6. poglavju 6. knjige pridemo na Asgard, spoznamo Heimdalla in dejstvo, da malo znano dejstvo, da vikinške čelade z rogovi niso zares vikinške.