Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in ka…
S prof. dr. Jožetom Ramovšem iz Inštituta Antona Trstenjaka smo v sklopu oddaj Za sožitje v marcu, ker je v tem mesecu več prazničnih poudarkov o materinstvu, očetovstvu, ženah, možeh, govorili o partnerskem odnosu, ki je temelj vseh ostalih. Dve naravi sta, oče in mati, oba morata znati tako poslušati kot pripovedovati. Če brišemo meje in ni jasnosti v partnerski vlogi med moškim in žensko, če ne znamo poslušati, ne dobro povedati, nastane kaos. Prepoznate vzorec? Kako gradimo partnerski odnos in ga negujemo, da ostaneta mož in žena skupaj, da se njuna ljubezen utrjuje, vse življenje, je bil osnovni poudarek tokratnega pogovora.
V sklopu oddaj, ki jih že vrsto let redno pripravljamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, nadaljujemo pogovor o spodbujanju lastnega razvoja. Strli smo nekaj stereotipov o starosti. Če omenimo le dva od najpogostejših, prvega, da je starost čas nazadovanja, ko ne moremo ničesar bistvenega več storiti in drugega, da s starostjo pride tudi modrost. Razblinili pa smo tudi prenekatero iluzijo. Vedno lahko kaj naredimo, da smo zadovoljnejši s seboj in dobro v odnosih z drugimi.
V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.
Obeležili smo mednarodni dan starejših in dan t.i. družinskih oskrbovancev. O medgeneracijskem sodelovanju smo se v oddaji Za več sožitja, pogovarjali z dr. Jožetom Ramovšem.
V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost.
Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka?
Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi.
Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof. dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih.
Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”.
Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah.
Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl.
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo v prvi od cikla oddaj “Za sožitje” v letu 2021 najprej govorili o odvisnosti od odnosov. Kako loviti ravnovesje med samostojnostjo in odvisnostjo odnosov? Eno in drugo mora biti anakovredno za kakovostno in zdravo sobivanje.
Pred vstopom v adventni čas smo z dr. Jožetom Ramovšem govorili o pričakovanju. Dokler pričakujemo, upamo, smo v zaupanju, nekaj nas žene naprej. To je močno in morda eno redkih duhovnih zdravil, ki nas obrani pred omamljanjem in obupavanjem. Zdravo pričakovanje je spodbuda pred začetkom, letos posebnega, predbožičnega obdobja, ko smo še bolj spodbujeni k iskanju smisla.
Socialno zdravje družbe zagotovimo z aktivnim sodelovanjem različno starih. Ne samo na načelni ravni, v vsakdanjosti se mora odražati. Kaj lahko naredimo, brez da bi prst vedno znova usmerjali le v politiko? Moč posameznika je le v osebnem spreminjanju, pa še to, če je etično in moralno močan, pravi dr. Jože Ramovš in dodaja, mediji imate moč spreminjanja. Bomo končno dobili v Sloveniji zakon o dolgotrajni oskrbi? je bila glavnina pogovora.
Živimo v medmrežju. V odnosu sva jaz in vi. Med nama pa je komunikacijski kanal, vmesni prostor, ki je svet. Sami ne moremo preživeti, vse življenje smo v soodvisnosti. Za preživetje nujno potrebujemo druge. To je pomembno sporočilo, podrobneje ga je razložil prof. dr. Jože Ramovš.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Učenje lepega sožitja je trajna naloga vsakega, če želimo živeti z drugimi prijetno in rodovitno. V današnji družbi pogosto izpostavljamo Jaz in Mi. Kje pa je dvojina? Sobivamo večinoma v odnosu jaz-ti, to je osnova, iz katere gradimo tudi vse ostale vezi. O tem smo govorili z dr. Jožetom Ramovšem v sklopu oddaj Za sožitje.
Strah je del življenja. Niso pa vsi strahovi enaki. Kako jih premagovati in iskati možne poti zaupanja, smo govorili s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o dobrih navadah za boljše sobivanje in sožitje. Konec meseca maja je svetovni dan športa in dan brez tobaka. Kdaj, kako in katere navade sprejeti za izpolnjujoče življenje?
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.
Oddajo smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustvarjali v živo, in ob tem prepustili poslušalcem, da so z vprašanji ali s svojimi izkušnjami sooblikovali radijsko pogovorno oddajo. Na polje lepšega sožitja smo vstopili tudi s spodbudo o pomenu zorenja v starosti ter govorili o pomenu lastnoročnega pisanja.
Z dr. Jožetom Ramovšem smo na božični večer govorili o nujnosti družinskega praznovanja, ki je ob razraščajoči potrošniški noriji v krizi, ter o osredninjenosti v božič, ki sta pogoj za osebno rast. Ob sklepu oddaje smo pred vstopom v novo enoletno obdobje še poudarili, da če usmerjamo pozornost v slabo, takšni vse bolj postajamo tudi sami. Odločajmo se za dobro, s tem koristimo vsem, družbi, drugim in seveda sebi.
Vsakodnevno se je treba truditi Za sožitje, v družini, na delovnem mestu, v soseski, v narodu in svetu. Sožitja se učimo preko dobrih praks, zglednih osebnosti in vzornikov, lahko pa vzgib začutimo sami in se odločimo za spremembe, ki bi obogatile in predvsem osmislile naše odnose. Kako ohranjati povezanost, ljubezen med starejšimi zakonci, kje moramo biti posebej previdni, kaj krepi odnos v zakonu starejših parov?, smo vprašali prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka.
Osem generacij se je v Sloveniji vzgajalo v iskanju razlik med nami in pri sebi. To miselnost, ki je globoko zakoreninjena, lahko premoščamo samo z iskanjem skupnega imenovalca vseh nas, skupnih interesov in podobnosti, v dobro vseh. S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili tudi o zakoreninjenosti v družino, jezik, narod in izročilo. Okolje, v katerem rastemo in se razvijamo, nas določa in oblikuje.
Z dr. Jožetom Ramovšem smo nadaljevali pogovor o pomembnosti poznavanja svojih vlog, ki jih imamo v življenju. Vlog je več, različne so, skozi leta se nekatere tudi spreminjajo, dobro jih je poznati in v skladu z njimi delovati ter jih čim bolj vestno izpolnjevati v izogib nepotrebnim nesporazumom. Ko želimo spreminjati, začnimo pri sebi. Še vedno velja, da je življenje po trenutnih željah bolj kratkega daha, kar šteje in ima trajno vrednost so dobre navade. Najmočneje nagovarja lastni zgled.
Vsak človek ima v sožitju z drugimi ljudmi številne vloge. Nekatere imamo vse življenje, druge se nam menjajo iz trenutka v trenutek, pravi dr. Jože Ramovš. Smo ženska, moški, oče, mati, stric, teta, sodelavec, sopotnica, voznik, nakupovalka, sogovornik, ... in tako naprej. Kakovost sožitja je odvisna od tega, kako svoje vloge sprejemamo, opravljamo in usklajujemo. Prisluhnite pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem v oddaji Za sožitje.
Doživljanje drugega je ključno v medčloveških odnosih. Dr. Jože Ramovš pravi, tako kot doživljamo drugega, tako se do njega obnašamo. Učimo se dobrega pripovedovanja, pozornega poslušanja in molčanja, ko bi z govorjenjem sebi ali drugim naredili škodo. V oddaji smo spregovorili o osnovah dobrega pogovora in medsebojnih odnosov.
Z antropologom prof. dr. Jožetom Ramovšem smo se pogovarjali o velikem izzivu naše še vedno mlade države, ki je mlada le v samostojnosti, drugače pa ja slovenski narod zakoreninjen v tisočletjih. Slovenija je med najhitreje starajočimi narodi Evrope. Kako ta izziv, ki nas čaka, združiti z zdravim prenosom domoljubja mlajšim generacijam?
Potek našega vsakdanjega življenja je zelo odvisen od drugih, pri sožitju z njimi smo sami edina spremenljivka, ki jo lahko izboljšamo in je v naši oblasti, pravi dr. Jože Ramovš. Z njim smo se pogovarjali, katerih slepih ulic v sožitju se je treba izogibati, kaj nas uči zgodovina, kje so največje zmote in seveda katere rešitve za dobre medsebojne odnose so boljša izbira.
Prof. dr. Jože Ramovš je ob prazniku sv. Jožefa spregovoril o vrednoti dela. Je le-to še vrednota? Če, v kakšnem pomenu? Kako zori veselje do dela? Poznamo več vrst dela, med bolj zahtevnimi je gotovo tudi delo na sebi in delo za boljše odnose.
Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.
S postom »pretrgamo« svoja stara oblačila, z njih odstranimo vse tisto, kar se na naši osebnosti odvečnega nabere, da bi lahko oblekli boljše in novo. Skozi življenje se nabere veliko slabih stvari, predvsem skozi odnose in v medsebojnih sporazumevanjih, je v pogovoru dejal antropolog prof. dr. Jože Ramovš in spodbudil k postu za boljše medsebojne odnose in več sožitja.
Lepo sožitje in materialna varnost sta kot dve nogi za varno in srečno hojo skozi življenje. Oboje mora biti uravnoteženo, da se ne zamajejo človeške osnovne potrebe. Sožitje v današnjih družinah žal ni zadovoljivo. V oddaji smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem predstavili osnovne prvine dobrega sožitja, med katerimi je tudi veselje.