Podcasts about vseh

Zagreb je zanimivo mesto tudi zaradi grafitov – tako klasičnih napisov na zidovih kot bolj umetniških poslikav. Pionir tamkajšnje grafitarske scene Krešimir Golubić (Leon GSK) nas vodi po hrvaški prestolnici, kjer imajo tudi posebno street-art ulico. “Proletarci vseh dežel, kdo vam pere nogavice,” pa je še vedno kulten zagrebški grafit.Zapiski: Instagram profil Leon GSK Zgodbe: Muzej novega vala v Zagrebu Zgodbe: Projekt Spomenar Komadi: Pit i to je Amerika

Ali smo res potrebovali še tretjo priredbo romana, ki je zaživel najprej leta 1962 kot tesnobna srhljivka z Robertom Mitchumom in potem v devetdesetih še kot eksplicitna, mejno sadistična grozljivka z Robertom De Nirom? Ali so zgodbi, katere morda največji odliki sta učinkovita zasnova in jedrnat tempo, res koristili raztegovanje na deset epizod, dodajanje stranskih zapletov in posodabljanje likov? Ali pa je glavni junak Max Cady eden tistih filmskih arhetipov, ki ga mora vsaka generacija doživeti, interpretirati in ponotranjiti po svoje? Cady je v vseh dosedanjih interpretacijah predstavljal utelešenje imanentnega zla, novo branje pa odpira prostor za interpretacijo, da je zlo edini logični sad globoko nagnite, etično iztirjene družbe. Max Cady je prekletstvo, ki smo ga nase priklicali sami. Pošasti se ne rodijo, zgnete in oblikuje jih okolica. Novi Rt strahu, ki ga je za televizijo priredil Nick Antosca, si svobodno izposoja elemente iz obeh predhodnih filmskih priredb: spoznali boste že bombastično glasbeno temo iz leta 1962, ki jo nova serija učinkovito vdela v svojo uvodno špico. Posvoji tudi slabost vzbujajoči učinek fotografskega negativa, ki ga je v svoji različici uporabil Martin Scorsese. Prav tako ne more biti naključje, da se je v seriji našla vloga za Juliette Lewis, za katero je bil Rt strahu pred četrt stoletja veliki filmski preboj. Nesubtilno sporočilo vseh teh povezav se najbrž glasi: Morda mislite, da to zgodbo in like poznate, vendar se motite. Vseh deset delov, ki jih je režirala manjša vojska različnih režiserjev, se je odvrtelo na pretočni platformi Apple TV+; v vlogi zločinca se je udomačil Javier Bardem, ob njem pa nastopijo še Amy Adams, Patrick Wilson, Ron Perlman in drugi. V nabuhli minutaži, ki jo je zgodba s selitvijo na male zaslone pridobila, se scenarij poigrava predvsem z dinamiko maščevanja in protimaščevanja, toda pri tem tako zelo manipulira z gledalčevo naklonjenostjo in tako pogosto uporablja melodramatične obrate, da zabrede onkraj meja vsaj približno verjetnega. Včasih več ni nujno tudi bolje. Novi Rt strahu bi bolje učinkoval kot miniserija v štirih ali petih delih – to pa ne pomeni, da camp predelava, ki smo jo dobili, nima nobene vrednosti. Gledalski užitek boste našli predvsem v slikoviti kulisi ameriškega juga (španski mah visi tako rekoč v vsakem kadru), v skoraj manični stiliziranosti posameznih epizod, v razpoloženjskem plastenju nelagodja in seveda v igralskih bravurah Javierja Bardema, ki se rad pozabava z vlogami psihopatov. Teatralnost zna uporabiti zelo taktično, ravno dovolj, da ostane v središču pozornosti, toda ne toliko, da bi grožnja njegove prisotnosti zvodenela. Morda je trajna privlačnost Rta strahu to, da v marsičem ostaja enako relevanten kot pred sedemdesetimi leti. Še vedno živimo v sistemu, kjer žrtve spolnega nasilja nočejo pričati o svojih izkušnjah, ker se zavedajo, da bodo na zatožni klopi pristali njihov značaj, način oblačenja in vedenje. Zločinci še vedno odkorakajo na prostost zaradi napak v postopku in policija še vedno ne naredi dovolj, da bi zaščitila ogrožene, preden se jim kaj zgodi. Vseeno pa se branja Rta strahu skozi desetletja tudi spreminjajo. Prejšnja filma nista postavljala pod vprašaj naporov odvetnika, da bi Cadyja zlepa ali zgrda spravil iz mesta, nova serija pa izhaja iz zavedanja, da korupcija prežema sistem na vseh ravneh – prisotna je tudi med vrlimi zagovorniki zakona in pravice. Novi Rt strahu je tipičen primerek novodobne "prestižne televizije", ki skuša z visokim proračunom in zvezdniško zasedbo nadgraditi izvirnik, ki nadgradnje v resnici ni potreboval. Vse velike preobrate scenarij najprej jasno nakaže in potem še eksplicitno razloži – pisci močno podcenjujejo našo sposobnost dojemanja ali pa resnično računajo s tem, da med ogledom ves čas buljimo v telefone. Scenarij v zgodbo navleče cel kup podzgodb in novih vsebinskih poudarkov, vendar pri tem ne more zares prikriti dejstva, da je Rt strahu pod črto še vedno zelo preprosta zgodba o psihopatskem morilcu in njegovih žrtvah, ki bi jim sicer težko prilepili pridevnik "nedolžne". Včasih ni nič narobe s tem, da šundu pustimo, da je šund. Rt strahu odlično funkcionira kot soočenje z našimi primarnimi strahovi, manj pa kot obsodba kazenskega pravosodnega sistema in razmislek o nevarnosti krivih obsodb. Piše: Ana Jurc Bere: Lidija Hartman

Ljudje težko prenesemo misel o tem, da se bo nekega dne vse spremenilo. Udobnost položaja je premočna, da bi o tem sploh razmišljali. Vseeno nam zgodovina govori, da se lahko usoda spremeni čez noč. Ne samo posameznikova, ampak celotnega sveta. Tako se je zgodilo s prvo svetovno vojno, ki je povzročila razpad stoletnih imperijev. Bosanski pisatelj Aleksandar Hemon je skozi to obdobje popeljal nostalgično zgodbo o ljubezni dveh vojakov iz Sarajeva. Knjigo Svet in vse v njem je pisal trinajst let, tudi med najtežjim obdobjem v življenju, ko je izgubil hčerko.

Ime tedna je Vladimir (Gogo) Rukavina, dolgoletni direktor Narodnega doma v Mariboru, ustanove, ki je pod njegovim vodstvom postala pomemben organizator in producent raznovrstnih kulturnih prireditev za vse generacije, ki pomembno sooblikujejo kulturno življenje v Mariboru in v Sloveniji. Bil je sokreator nastanka festivala Lent, enega največjih multikulturnih festivalov v Evropi, ki je pod njegovim vodstvom prejel številna mednarodna priznanja, v soboto končana 34. izvedba pa je bila zadnja pod njegovim vodstvom.Kandidata sta bila še: Peter Kuntarič – Kunta, stripar, ilustrator in grafični oblikovalec, ki kot risar in oblikovalec sodeluje z različnimi publikacijami, riše v živo na konferencah in v gledališču. Na mednarodnem stripovskem simpoziju Balkanski pregled mladih avtorjev stripov v Leskovcu v Srbiji je prejel nagrado za najboljši satirični strip, ob čemer je žirija med drugim zapisala, da Kuntarič na duhovit in spreten način obravnava socialno-politične teme in vsakdanje človeške situacije, s čimer potrjuje svojo izjemno sposobnost, da s humorjem komentira resničnost, ki nas obkroža. Martin Godina, podjetnik, ki je skupaj z domačini iz vasi Kal pri Pivki ter prijatelji iz Nepala ustanovil socialno podjetje in skupnost Sangai. Ta povezuje lokalno prebivalstvo in priseljence ter je usmerjena v vključevanje ranljivih skupin v družbo, pri čemer izvajajo tudi delavnice učenja osnov slovenskega jezika za lažje vsakdanje sporazumevanje. Njihov cilj je krepitev medkulturnega povezovanja ter lažja in uspešnejša integracija priseljencev v slovensko okolje.

Drugi poudarki oddaje: - Zdravstveni dom Ormož ima novo vršilko dolžnosti direktorice, poleg tega prenavljajo tudi sosednjo stavbo. - Zaposleni v Krki doma in po svetu sodelujejo na 13-em tednu humanosti in prostovoljstva. Med drugim darujejo kri in zbirajo potrebščine. - Zavod Kočevsko že deset let skrbi za organiziran turizem v tem delu Slovenije. - Na dnevih Goriške knjižnice letos v ospredju trajnost, prihodnost mest in skupnosti ter povezovanje ljudi.

Boštjan Gorenc – Pižama je poskrbel za zamenjavo vlog Kekca in Bedanca, zabavno je ''prekvasil in pregnetel'' Vandotovo zgodbo, in v SNG Nova Gorica se obeta premiera te komedije zamenjav. Ameriška satira ''Eureka'', prva slovenska uprizoritev igre dramatika Jonathana Spectorja, s katero SNG Drama Ljubljana nadaljuje sezono na Malem odru, pa nosi aktualno sporočilo: pod površjem skupnosti, ki se trudi biti izrazito politično korektna in vključevalna, brbota vse nasprotno in le čaka na pravi preizkus, na primer izbruh epidemije mumpsa v šoli. In še 56. Tednu slovenske drame, ki se začenja v Prešernovem gledališču v Kranju, se posvetimo. Kot vsako leto, se festival slovenske dramatike in odrskih umetnosti začenja na Svetovni dan gledališča. ''In v tem času, ko padajo vrednote, ko kot razumna bitja izgubljamo kompas – je treba govoriti, kričati z vseh odrov tega sveta ... Samo ne molčati!,'' je med drugim zapisala igralka Marijana Brecelj v letošnji poslanici.

Planica v teh dneh gosti finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih za svetovni pokal. Danes so za slovenske orle v pravi zimski idili ob šolarjih iz vse Slovenije navijali tudi njihovi zamejski vrstniki. Na povabilo ministra Mateja Arčona je v dolino pod Poncami prišlo skoraj 500 otrok in najstnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, drugič zapored tudi mladi rojaki iz Bosne in Hercegovine. Tako Planica postane tudi kraj povezovanja Slovencev iz vseh štirih zamejstev. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dogodek pripravlja v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije ter krovnimi slovenskimi športnimi organizacijami v sosednjih državah: Slovensko športno zvezo iz Avstrije, Kulturnim društvom Člen 7 za avstrijsko Štajersko, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem

Še vedno odmeva govor Ameriškega predsednika Donalda Trumpa v kongresu, ki je trajal uro in 48 minut. S tem je podrl dosedanji rekord, ki ga je z eno uro in 20 minut dolgim govorom leta 2000 postavil Bill Clinton. Trump je tokrat govoril o 18.000 milijardah dolarjih novih naložb v ZDA, rekordnem visokem zaposlovanju, rekordno nizki inflaciji in cenah bencina ter uspehu svojih carin, pa tudi v o tem, da je končal osem vojn, med njimi tudi domnevno vojno med Kosovom in Srbijo. Vendar, so njegove navedbe preverljive?

Evropska unija vse bolj odkrito govori o nujni strateški avtonomiji in krepitvi konkurenčnosti svojega gospodarstva. To namerava doseči tudi z uresničevanjem nove evropske strategije - s sklepanjem novih obsežnih trgovinskih sporazumov. Tako je konec januarja napovedala sporazum o prosti trgovini z Indijo, ki bo vzpostavil največje gospodarsko območje na svetu. Indija je država z največjim številom prebivalstva in že več let dosega več kot 7-odstotno gospodarsko rast. Sporazum naj bi okrepil številne industrije tako v Uniji kot v Indiji.

Sneg, ki je pobelil večji del države, že ves dan povzroča težave predvsem v prometu. Na avtocestah in hitrih cestah je več kot 120 plužnih vozil, kar predstavlja približno 60 odstotkov zmogljivosti Družbe za avtoceste. Kot je še dejal njen predstavnik Miha Kapelj, razmere dodatno otežuje burja predvsem med Postojno in Senožečami. Tovorna vozila izločajo na primorski avtocesti in štajerski avtocesti. Ob tem je pozval voznike, naj se ne odpravijo na pot, če ni res nujno, predvsem pa naj tega ne počnejo z letno opremo. V oddaji tudi o tem: - Razpis parlamentarnih volitev zasenčil prestop Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. - Po posegu v Venezueli se Združene države vse bolj ozirajo proti Grenlandiji. - Kako poteka graditev odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov?

Iz cerkve Vseh svetih v župniji Ljubljana-Sveti križ neposredno prenašamo slovesno polnočno sveto mašo. Mašuje župnik Peter Možina. Pri maši sodeluje Mešani pevski zbor pod vodstvom Nine Novec in Jakova Reiča.

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.

Gašper, Miha, Boltežar in Artaban so zajahali kamele in se odpravili na pot. Smer njihove poti je neznana, njihova vodnica je svetla zvezda ...Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Oddaja je prinesla še nekaj misli preteklih prvonovembrskih praznikov, prisluhnili pa smo tudi trem pismom slovenskih škofov, v katerih razmišljajo o življenju ter spodbujajo k udeležbi na referendumu o zakonu o pomoči pri asistiranem samomoru. Izšla je tudi nova številka revije Novi svet.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Tokratna gostja Tretjega polčasa je Ursula Pipenbaher, vodja plezalnega centra v Slovenski Bistrici. Največji plezalni center v državi je v oktobru praznoval drugo obletnico delovanja, v tem času pa postal eden od najpomembnejših stebrov športa, ki v Sloveniji tudi zaradi uspehov Janje Garnbret in ostalih tekmovalk in tekmovalcev žanje vse večjo popularnost.

Predsednik vlade Robert Golob se je popoldne na ločenih pogovorih sešel s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Na sestankih so izmenjali stališča o uvedbi obvezne božičnice. Vseh pet delodajalskih organizacij je vnovič poudarilo, da vztrajajo pri uvedbi božičnice na prostovoljni osnovi. Sindikati pa imajo pripombe glede možnosti, da bi podjetja v likvidnostnih težavah lahko letos izplačala nižjo božičnico. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjančič: Svet se je že nekako sprijaznil s spremembami ameriške politike. - Trump nocoj z Zelenskim v Beli hiši o izhodiščih za dosego miru v Ukrajini. - V Mariboru začetek mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus.

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Vseh posledic še niso odpravli, ta čas med drugim potekajo dela na dveh plazovih in regionalni cesti v občini Grad. Drugi poudarki: - Reševalno službo slovenske Istre povozil čas, načrtujejo prenovo in razširitev. - Priljubljena kolesa iz sistema izposoje v Novem mestu vse pogosteje tarče vandalizma. V obtoku jih je zgolj polovica. - Zelo živahno je v teh poletnih dneh v Notranjskem regijskem parku, ki privablja številne obiskovalce tako iz Slovenije kot iz tujine.

Koliko različnih vrst! Vseh barv, vseh okusov in najopojnejših vonjav … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Lidija Gačnik Gombač. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Alexander Gadjiev je v nedeljo, 20. julija v Baziliki Kraljice Svetogorske s klavirskim recitalom poimenovanim Klavirske ikone v svetogorski baziliki zaključil niz koncertov v sklopu uradnega programa goriške Evropske prestolnice kulture in kot ambasador GO! 2025 zaokrožil sklop delavnic in koncertov. Vseh štiristo in več sedišč v svetišču, ki se dviguje nad obema Goricama, je bilo do zadnjega zasedenih. Poroča Metka Sulič. Koncert si je Alexander Gadjiev zamislil kot poglobljeno in intimno glasbeno izkušnjo meditativnih razsežnosti. V spored je vključil slovansko glasbo. Vsak izmed obeh delov koncerta je potekal v enem intenzivnem zamahu do najvišje točke. Prvega je razvijal postopno z miniaturkami, drugega pa gradil do nove kulminacije s sonato. Zbral je 13 Chopinovih mojstrovin; introspektivne Preludije in Nokturno, sledile so živahnejše Mazurke. Prvi del je sklenil bravurozno, z bleščečo, herojsko Polonezo v As-duru. V drugem delu je kot prehod k enemu najtehtnejših del Sergeja Rahmaninova, zazvenela Schumannova Arabeska. A najbolj sijajna in dih jemajoča je bila Rahmaninova druga klavirska sonata. Zahtevna tako v tehničnem, kot tudi v emotivnem smislu, terja izjemno izvajalčevo moč – vse, kar je Alexander Gadjiev brezkompromisno dosegel. Alexander Gadjiev je domači publiki v okviru projekta EPK poklonil le najboljše in je po ponovnih stoječih ovacijah v zahvalo zaigral še tri dodatne skladbe.

Točnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj sto tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih približno 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj.

Gotovo si že videl vrano, črno ptico z belimi lisami. Gavran je njen sorodnik, malo večji in popolnoma črn, njegov kljun je upognjen navzdol. Oglašata se podobno,tudi prehranjujeta se podobno. In kaj je možnar? To je močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: kave, začimb, orehov. Vir: Slovenske narodne pripovedke, izbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981, bere Nataša Holy

30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.

Vemo marsikaj o kolesarstvu. Malo manj o tem, kaj vse morajo "požreti" žene profi kolesarjev. No, zdaj vemo več – in kolesarska javnost je obstala z odprtimi usti. Intervju, ki ga nismo pričakovali, a ga z veseljem komentiramo. Pa tudi prvih pet etap je za kolesarji. Prisluhni!Aja, pa še to - Prednaroči kolesarske nogaviceDisko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tibetanska gorska pokrajina, ki na jugu meji na Himalajsko gorovje in obsega njegov večji del, se razprostira na povprečni nadmorski višini 4500 m in jo pogosto imenujejo »streha sveta«. Vseh 14 vrhov višjih od 8000 metrov na svetu leži v tej pokrajini. Življenje v akem okolju je težko in včasih kruto. Zato so nastale tudi takšne pravljicekot je ta, o strašnem vragu, ki je ugrabljal tudi otroke. Kar nekaj neznanih besed je v tej pravljici: Doma, rastlina, podobna krompirjuPorpa je tibetanstks lesena skodelicaCampa je jed iz ječmena, olja, čaja in jakovega maslaJak je govedo z velikimi rogovi in gosto dlako, ki visi do tal. Tangkuk je majhna usnjena malha za gnetenje testa iz campe.Vir: Zlata ptica; Pripovedke s strehe sveta, tibetanske pripovedke, Izbrala, prevedla in soremno besedo napisala Silvestra Rogelj-Petrič, Ljubljana, Mladinska knjiga 1995, bere Nataša Holy

Franja, Jelendol, Pavla, Zgornji Hrastnik, Krvavice in druge partizanske bolnice, ki so delovale v skrajno zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvarila okupacija, niso bile pri zdravljenju pacientov nič manj uspešne od bistveno bolje opremljenih bolnic največjih zavezniških armadTočnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih okoli 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pa Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj. Foto: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SI-Ziga / Wikipedija)

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

Izraelska vojska stopnjuje napade v Libanonu. Prvič je napadla v bližini središča Bejruta, le nekaj metrov od stavbe parlamenta. Skupno je bilo ponoči ubitih najmanj 17 ljudi. Varnostni svet je medtem pozval k umiritvi razmer na vseh frontah Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutteres je razmere v regiji primerjal s peklenskimi plameni. Ostali poudarki oddaje: - Zaslišanja evropskih komisarskih kandidatov v prvi polovici novembra; slovenska kandidatka Marta Kos pred odborom za zunanje zadeve. - Dograditev mariborske onkologije: ponudbo države o odkupu stanovanj sprejelo le 5 lastnikov. Danes na obisku premier Golob in ministrica Prevolnik Rupel. - Obilno deževje povzročilo nekaj nevšečnosti: podrta drevesa in zemeljski plazovi, zalilo tudi nekaj cest in objektov.

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Znamenitosti Lila mesta so tudi raznobarvni dimniki. Tako ptički takoj najdejo gnezda … Pripoveduje: Jernej Kuntner. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Vrstijo se obsodbe huliganstva na včerajšnji nogometni tekmi na Fazaneriji in izrazi sočutja s poškodovanimi. Tem se je med drugimi opravičil mariborski župan Saša Arsenovič, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je pristojne pozval k odločnemu ukrepanju. Incident je obsodil tudi premier Robert Golob, ki je poudaril, da huliganstvo in nasilje nimata prostora v športu. Druge teme - Izraelski ultimat Hamasu pred začetkom kopenske ofenzive na Rafo - Prva izdaja ljudskih obveznic pri nas je bila izjemno uspešna - Ministrstvo Kamničanom pred protestom sporoča, da ne ukinja nujne medicinske pomoči, ampak jo krepi

S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.

Franc Oderlap je bil človek, ki je rad pomagal ljudem. Gorski reševalec, vodnik psa reševalca, prostovoljni gasilec, pripadnik službe za proženje plazov in udeleženec pri odstranjevanju posledic letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki. Ob vsem tem je bil najbolj od vsega predan goram, zaradi katerih se je kot pomemben alpinist zapisal tudi v slovensko zgodovino. Po njegovih sledeh na najvišje vrhove prav vseh celin se je s sogovorniki v oddaji Sledi časa podal Jure K. Čokl.

Po celotni državi se danes odvija Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. V čast največjega slovenskega pesnika je v številnih kulturnih ustanovah dan odprtih vrat, k njihovemu obisku pa je pozvala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska v Gazi v zadnjih 24-ih urah ubila več kot 700 ljudi. - Stroka opozarja na neusklajenost sprememb zakona o osnovni šoli z nacionalnim programom. - Kljub težki skupini na nogometnem euru v slovenski ekipi ni predaje.

Ali veste, da v Plečnikovi palači, v kateri domuje Narodna in univerzitetna knjižnica, živi čukec Nukec in da je Triglav visok 1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljanskim horizontom? Skupaj odpremo težka vrata Plečnikove mojstrovine, ki simbolizirajo naporno pot do znanja.Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Sogovornici: Renata Šolar, skrbnica kartografske zbirke NUK; Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu NUK. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.

⏰ Driiiiing! Ja, driiiiiing! Polni, pravi, ofsajdski driiiiing! Nazaj sva, nazaj je, nazaj smo! Ofsajd 351! Sva zamudila preveč? Skoraj, pravi tudi Žiga. Jaša pa dodaja, da imamo pravi naraščaj. Tudi fuzbalskega ;)

Imamo ga! Prvaka! Olimpija Ljubljana je prvak Prve lige Telemach 2022/23! In to z zmago na derbiju. 2:0. Derbi, ki... no, ni bil ravno zelo napet. Kar pa ne pomeni, da ni napeta tudi liga. O, ja. Je. Vseh ostalih devet mest je še odprtih! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko vselej podprete na: urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Imamo majice! Ofsajd majice! Ta teden poslana naročila gredo skozi še v tem letu! Naročila tukaj: docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQL…DRGpaOcmPwVYdG3Z4 Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala! Foto: Šport TV

Volilke in volilci so na referendumih podprli vse tri zakonske novele, o katerih so odločali. Novelama o RTV in o dolgotrajni oskrbi so namenili dobrih 62 odstotkov glasov, ZA zakon o vladi pa jih je glasovalo nekaj več kot 56 odstotkov. Volilna udeležba na vseh treh referendumih je bila približno 42-odstotna. Najbolj tesen je bil referendumski izid glede novele zakona o vladi. Ta bo po novem imela 19 ministrstev ter 20 ministrov. Kdo bo zasedel nova ministrska mesta, bo znano še ta teden. Drugi poudarki: - Pri uveljavitvi včeraj potrjenih zakonov možni zapleti, med drugim ustavna presoja. - Borut Pahor odhaja na zadnji obisk v tujini v vlogi predsednika; v ospredju pogovorov v Zagrebu poleg krepitve odnosov tudi vojna v Ukrajini. - Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju: derbi med Španijo in Nemčijo brez zmagovalke.

Koliko različnih vrst! Vseh barv, vseh okusov in najopojnejših vonjav … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Lidija Gačnik Gombač. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.