Podcasts about vseh

Oddaja je prinesla še nekaj misli preteklih prvonovembrskih praznikov, prisluhnili pa smo tudi trem pismom slovenskih škofov, v katerih razmišljajo o življenju ter spodbujajo k udeležbi na referendumu o zakonu o pomoči pri asistiranem samomoru. Izšla je tudi nova številka revije Novi svet.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali nekaj utrinkov iz jubileja vzgojno izobraževalnih delavcev, še posebej o papeževem srečanju s študenti. Za vas smo pripravili tudi povzetek dogajanja v Vatikanu na praznik Vseh svetih in vernih duš, pa tudi druge dogodke tega tedna. Osrednji pogovor pa je bil posvečen jubileju sodelujočih v sinodalnem procesu. Z nami je bila Mojca Belcl Magdič.

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite!Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Tokratna gostja Tretjega polčasa je Ursula Pipenbaher, vodja plezalnega centra v Slovenski Bistrici. Največji plezalni center v državi je v oktobru praznoval drugo obletnico delovanja, v tem času pa postal eden od najpomembnejših stebrov športa, ki v Sloveniji tudi zaradi uspehov Janje Garnbret in ostalih tekmovalk in tekmovalcev žanje vse večjo popularnost.

Predsednik vlade Robert Golob se je popoldne na ločenih pogovorih sešel s predstavniki delodajalcev in sindikatov. Na sestankih so izmenjali stališča o uvedbi obvezne božičnice. Vseh pet delodajalskih organizacij je vnovič poudarilo, da vztrajajo pri uvedbi božičnice na prostovoljni osnovi. Sindikati pa imajo pripombe glede možnosti, da bi podjetja v likvidnostnih težavah lahko letos izplačala nižjo božičnico. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjančič: Svet se je že nekako sprijaznil s spremembami ameriške politike. - Trump nocoj z Zelenskim v Beli hiši o izhodiščih za dosego miru v Ukrajini. - V Mariboru začetek mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus.

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Za nekatere ima beseda antifašizem še vedno magični pomen. Nekateri brez idejnega in političnega sovražnika ne morejo živeti, zato še danes oživljajo fašizem, da s tem opravičujejo svoj obstoj.

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Izraelska odločitev o zasedbi mesta Gaza v istoimenski palestinski enklavi je bila tarča ostrih kritik z vseh strani, izrazili so jih tudi domača javnost, vojaško vodstvo in sorodniki talcev, ki jih zadržuje Hamas. Tudi nemška vlada, ki je doslej bolj ali manj gledala stran, je napovedala delno prekinitev izvoza orožja v judovsko državo. Predstavnica Združenih narodov v Ženevi Alessandra Vellucci je dejala, da gre za alarmantno odločitev izraelske vlade, ki prinaša katastrofalne posledice za več milijonov Palestincev in ogroža tudi življenja izraelskih talcev v Gazi. V oddaji tudi: - Trump in Putin bi se lahko na pogovorih o Ukrajini srečala že v ponedeljek - Objavljen javni razpis, ki ponuja koncesije za sežigalnice: novi lokaciji bosta v Ljubljani in Mariboru - Kaj lahko pričakujemo od prestopa Benjamina Šeška v Manchester United?

Vseh posledic še niso odpravli, ta čas med drugim potekajo dela na dveh plazovih in regionalni cesti v občini Grad. Drugi poudarki: - Reševalno službo slovenske Istre povozil čas, načrtujejo prenovo in razširitev. - Priljubljena kolesa iz sistema izposoje v Novem mestu vse pogosteje tarče vandalizma. V obtoku jih je zgolj polovica. - Zelo živahno je v teh poletnih dneh v Notranjskem regijskem parku, ki privablja številne obiskovalce tako iz Slovenije kot iz tujine.

Koliko različnih vrst! Vseh barv, vseh okusov in najopojnejših vonjav … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Lidija Gačnik Gombač. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Alexander Gadjiev je v nedeljo, 20. julija v Baziliki Kraljice Svetogorske s klavirskim recitalom poimenovanim Klavirske ikone v svetogorski baziliki zaključil niz koncertov v sklopu uradnega programa goriške Evropske prestolnice kulture in kot ambasador GO! 2025 zaokrožil sklop delavnic in koncertov. Vseh štiristo in več sedišč v svetišču, ki se dviguje nad obema Goricama, je bilo do zadnjega zasedenih. Poroča Metka Sulič. Koncert si je Alexander Gadjiev zamislil kot poglobljeno in intimno glasbeno izkušnjo meditativnih razsežnosti. V spored je vključil slovansko glasbo. Vsak izmed obeh delov koncerta je potekal v enem intenzivnem zamahu do najvišje točke. Prvega je razvijal postopno z miniaturkami, drugega pa gradil do nove kulminacije s sonato. Zbral je 13 Chopinovih mojstrovin; introspektivne Preludije in Nokturno, sledile so živahnejše Mazurke. Prvi del je sklenil bravurozno, z bleščečo, herojsko Polonezo v As-duru. V drugem delu je kot prehod k enemu najtehtnejših del Sergeja Rahmaninova, zazvenela Schumannova Arabeska. A najbolj sijajna in dih jemajoča je bila Rahmaninova druga klavirska sonata. Zahtevna tako v tehničnem, kot tudi v emotivnem smislu, terja izjemno izvajalčevo moč – vse, kar je Alexander Gadjiev brezkompromisno dosegel. Alexander Gadjiev je domači publiki v okviru projekta EPK poklonil le najboljše in je po ponovnih stoječih ovacijah v zahvalo zaigral še tri dodatne skladbe.

Točnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj sto tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih približno 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj.

Gotovo si že videl vrano, črno ptico z belimi lisami. Gavran je njen sorodnik, malo večji in popolnoma črn, njegov kljun je upognjen navzdol. Oglašata se podobno,tudi prehranjujeta se podobno. In kaj je možnar? To je močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi: kave, začimb, orehov. Vir: Slovenske narodne pripovedke, izbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981, bere Nataša Holy

30 let po genocidu v Srebrenici imamo veliko bolj jasno sliko o Evropi, kot smo jo imeli takrat. Če se je Evropa takrat vsaj pretvarjala, da ji je mar žrtev, danes, ob trpljenju Palestincev v Gazi, niti pretvarjanja ni več. Tudi genocid se odvija pred našimi očmi in ga zločinci niti ne skušajo več skriti. Tako razmere 30 let pozneje ocenjuje bosansko-hrvaški pisatelj in politolog Igor Štiks, avtor več nagrajenih romanov, ki so prevedeni tudi v slovenščino. V romanu Elijev stol je zgodba postavljena v Sarajevo v prvih mesecih obleganja. Pisatelj pa v usta ene od oseb, sarajevske gledališke igralke, položi besede, da Evropa molči, ker so etnično čista mesta v resnici tudi njena neizgovorljiva želja. "Da, Alma Filipović v mojem romanu poskuša razložiti navidezni paradoks: kako to, da ta Evropa, ki se združuje, noče pomagati Sarajevu, ki je simbol te Evrope oziroma tega, kar ta Evropa želi biti. Doživljali smo uničevanje nekega mesta in države prav v istem času, ko so se razglašale vse te vrednote nove, postnacionalne, mešane Evrope. Razglašali so te vrednote, videli pa smo popolno politično nemoč. Odgovor Alme v mojem romanu na ta paradoks je bil, da je v resnici to tisto, kar si Evropa želi in da je evropsko združevanje v resnici velika laž. V resnici se je, kot se danes dobro vidi, krepilo načelo nacionalnih držav, ki se hočejo, tudi če podelijo del suverenosti Evropski uniji, zaščititi pred potencialno nevarnimi hordami barbarov, ki prihajajo z juga in vzhoda," je v pogovoru povedal Igor Štiks. "Zdi se, da imamo zdaj, ob dogajanju v Gazi, veliko bolj jasno sliko o Evropi. Če se je v 90-ih letih pretvarjala, da ji je mar, zdaj niti pretvarjanja ni več, pač pa to pasivno spremlja ali pa celo aktivno sodeluje v nečem, česar krivci niti ne skrivajo več – celo Ratko Mladić je skušal prikriti genocid, danes se to niti ne skriva več. Zdaj, ko se midva pogovarjava, Trump in Netanjahu odprto govorita o tem, kako preostale Palestince zapreti v veliko koncentracijsko taborišče in kako jih izseliti iz Gaze. Pred kamerami z vsega sveta torej govorita o tem, kako narediti to, za kar smo mislili, da se nikoli več ne bo ponovilo." Igor Štiks je spregovoril tudi o novem naraščanju nacionalizmom in o zelo slabi demografski situaciji v regiji, ki postaja izpraznjeno ozemlje, potencialno zanimivo le za multinacionalke v boju za surovine, kot so voda, gozdovi in litij.

Vemo marsikaj o kolesarstvu. Malo manj o tem, kaj vse morajo "požreti" žene profi kolesarjev. No, zdaj vemo več – in kolesarska javnost je obstala z odprtimi usti. Intervju, ki ga nismo pričakovali, a ga z veseljem komentiramo. Pa tudi prvih pet etap je za kolesarji. Prisluhni!Aja, pa še to - Prednaroči kolesarske nogaviceDisko grupo poganja ⁠Nduranz⁠

Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tibetanska gorska pokrajina, ki na jugu meji na Himalajsko gorovje in obsega njegov večji del, se razprostira na povprečni nadmorski višini 4500 m in jo pogosto imenujejo »streha sveta«. Vseh 14 vrhov višjih od 8000 metrov na svetu leži v tej pokrajini. Življenje v akem okolju je težko in včasih kruto. Zato so nastale tudi takšne pravljicekot je ta, o strašnem vragu, ki je ugrabljal tudi otroke. Kar nekaj neznanih besed je v tej pravljici: Doma, rastlina, podobna krompirjuPorpa je tibetanstks lesena skodelicaCampa je jed iz ječmena, olja, čaja in jakovega maslaJak je govedo z velikimi rogovi in gosto dlako, ki visi do tal. Tangkuk je majhna usnjena malha za gnetenje testa iz campe.Vir: Zlata ptica; Pripovedke s strehe sveta, tibetanske pripovedke, Izbrala, prevedla in soremno besedo napisala Silvestra Rogelj-Petrič, Ljubljana, Mladinska knjiga 1995, bere Nataša Holy

Franja, Jelendol, Pavla, Zgornji Hrastnik, Krvavice in druge partizanske bolnice, ki so delovale v skrajno zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvarila okupacija, niso bile pri zdravljenju pacientov nič manj uspešne od bistveno bolje opremljenih bolnic največjih zavezniških armadTočnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih okoli 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pa Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj. Foto: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SI-Ziga / Wikipedija)

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

"V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci." Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. "Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen," ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.Pri računalniški pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v šolo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja šol ter dijaških in študentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.

V tokratni oddaji Intervju smo gostili podpredsednico upravnega odbora mednarodnega združenja pisateljev in pesnikov PEN International, predsednico slovenskega centra PEN, pisateljico in publicistko Tanjo Tuma. Avtorica številnih člankov s področja založništva, pobudnica bralnih kampanj za mlade in ustanoviteljica založbe Tuma, pri kateri sta med drugim izšli pomembni knjigi z naslovom Antologija slovenskih pesnic in Pozabljena polovica, je velika zagovornica enakosti in družbe sožitja. Gostja današnjega Intervjuja je aktivna pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir, pri svojem delovanju pa se bori tudi za pravice žensk ter zapostavljenih družbenih skupin. Tanjo Tuma je v tednu, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek, 28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek, 28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

V teh dneh po svetu potekajo različni dogodki v povezavi s svetovnim dnem spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot že od leta 2007 v povezavi s tem izpeljuje različne aktivnosti. Vseh, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje ali bili trajno poškodovani, se v teh dneh spominjamo skupaj z njihovimi bližnjimi. Letos Zavod Varna pot predstavlja tudi kampanjo "Tisti Dan" in več o tem v pogovoru s Tino Klemenčič.

Sv. Martin, čigar god je 11. novembra, je eden najbolj priljubljenih svetnikov, pri nas mu je posvečenih zelo veliko cerkva in kapel. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo o njem in prazničnem utripu župnijskega žegnanja spregovorili z župnikom iz Moravč Kancijanom Čižmanom. Ozrli smo se tudi na nedavno zahvalno in Lenartovo nedeljo ter praznik Vseh svetih.

Sv. Martin, čigar god je 11. novembra, je eden najbolj priljubljenih svetnikov, pri nas mu je posvečenih zelo veliko cerkva in kapel. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo o njem in prazničnem utripu župnijskega žegnanja spregovorili z župnikom iz Moravč Kancijanom Čižmanom. Ozrli smo se tudi na nedavno zahvalno in Lenartovo nedeljo ter praznik Vseh svetih.

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Današnjemu soprazniku vseh svetnikov pravimo tudi verne duše. Cerkev je od nekdaj vsem rajnim izkazovala spoštovanje. Zgodaj se jih je začela …

Ljudje smo si naslikali nebesa kot belo oblačen in v belo oblečen kraj, kjer bomo …

Ljudje smo si naslikali nebesa kot belo oblačen in v belo oblečen kraj, kjer bomo …

Izraelska vojska stopnjuje napade v Libanonu. Prvič je napadla v bližini središča Bejruta, le nekaj metrov od stavbe parlamenta. Skupno je bilo ponoči ubitih najmanj 17 ljudi. Varnostni svet je medtem pozval k umiritvi razmer na vseh frontah Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutteres je razmere v regiji primerjal s peklenskimi plameni. Ostali poudarki oddaje: - Zaslišanja evropskih komisarskih kandidatov v prvi polovici novembra; slovenska kandidatka Marta Kos pred odborom za zunanje zadeve. - Dograditev mariborske onkologije: ponudbo države o odkupu stanovanj sprejelo le 5 lastnikov. Danes na obisku premier Golob in ministrica Prevolnik Rupel. - Obilno deževje povzročilo nekaj nevšečnosti: podrta drevesa in zemeljski plazovi, zalilo tudi nekaj cest in objektov.

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Znamenitosti Lila mesta so tudi raznobarvni dimniki. Tako ptički takoj najdejo gnezda … Pripoveduje: Jernej Kuntner. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Vrstijo se obsodbe huliganstva na včerajšnji nogometni tekmi na Fazaneriji in izrazi sočutja s poškodovanimi. Tem se je med drugimi opravičil mariborski župan Saša Arsenovič, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je pristojne pozval k odločnemu ukrepanju. Incident je obsodil tudi premier Robert Golob, ki je poudaril, da huliganstvo in nasilje nimata prostora v športu. Druge teme - Izraelski ultimat Hamasu pred začetkom kopenske ofenzive na Rafo - Prva izdaja ljudskih obveznic pri nas je bila izjemno uspešna - Ministrstvo Kamničanom pred protestom sporoča, da ne ukinja nujne medicinske pomoči, ampak jo krepi

S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.

Franc Oderlap je bil človek, ki je rad pomagal ljudem. Gorski reševalec, vodnik psa reševalca, prostovoljni gasilec, pripadnik službe za proženje plazov in udeleženec pri odstranjevanju posledic letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki. Ob vsem tem je bil najbolj od vsega predan goram, zaradi katerih se je kot pomemben alpinist zapisal tudi v slovensko zgodovino. Po njegovih sledeh na najvišje vrhove prav vseh celin se je s sogovorniki v oddaji Sledi časa podal Jure K. Čokl.

Po celotni državi se danes odvija Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. V čast največjega slovenskega pesnika je v številnih kulturnih ustanovah dan odprtih vrat, k njihovemu obisku pa je pozvala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska v Gazi v zadnjih 24-ih urah ubila več kot 700 ljudi. - Stroka opozarja na neusklajenost sprememb zakona o osnovni šoli z nacionalnim programom. - Kljub težki skupini na nogometnem euru v slovenski ekipi ni predaje.

Ali veste, da v Plečnikovi palači, v kateri domuje Narodna in univerzitetna knjižnica, živi čukec Nukec in da je Triglav visok 1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljanskim horizontom? Skupaj odpremo težka vrata Plečnikove mojstrovine, ki simbolizirajo naporno pot do znanja.Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Sogovornici: Renata Šolar, skrbnica kartografske zbirke NUK; Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu NUK. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.

⏰ Driiiiing! Ja, driiiiiing! Polni, pravi, ofsajdski driiiiing! Nazaj sva, nazaj je, nazaj smo! Ofsajd 351! Sva zamudila preveč? Skoraj, pravi tudi Žiga. Jaša pa dodaja, da imamo pravi naraščaj. Tudi fuzbalskega ;)

Imamo ga! Prvaka! Olimpija Ljubljana je prvak Prve lige Telemach 2022/23! In to z zmago na derbiju. 2:0. Derbi, ki... no, ni bil ravno zelo napet. Kar pa ne pomeni, da ni napeta tudi liga. O, ja. Je. Vseh ostalih devet mest je še odprtih! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko vselej podprete na: urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Imamo majice! Ofsajd majice! Ta teden poslana naročila gredo skozi še v tem letu! Naročila tukaj: docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQL…DRGpaOcmPwVYdG3Z4 Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala! Foto: Šport TV

Volilke in volilci so na referendumih podprli vse tri zakonske novele, o katerih so odločali. Novelama o RTV in o dolgotrajni oskrbi so namenili dobrih 62 odstotkov glasov, ZA zakon o vladi pa jih je glasovalo nekaj več kot 56 odstotkov. Volilna udeležba na vseh treh referendumih je bila približno 42-odstotna. Najbolj tesen je bil referendumski izid glede novele zakona o vladi. Ta bo po novem imela 19 ministrstev ter 20 ministrov. Kdo bo zasedel nova ministrska mesta, bo znano še ta teden. Drugi poudarki: - Pri uveljavitvi včeraj potrjenih zakonov možni zapleti, med drugim ustavna presoja. - Borut Pahor odhaja na zadnji obisk v tujini v vlogi predsednika; v ospredju pogovorov v Zagrebu poleg krepitve odnosov tudi vojna v Ukrajini. - Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju: derbi med Španijo in Nemčijo brez zmagovalke.