Podcasts about vseh

Tibetanska gorska pokrajina, ki na jugu meji na Himalajsko gorovje in obsega njegov večji del, se razprostira na povprečni nadmorski višini 4500 m in jo pogosto imenujejo »streha sveta«. Vseh 14 vrhov višjih od 8000 metrov na svetu leži v tej pokrajini. Življenje v akem okolju je težko in včasih kruto. Zato so nastale tudi takšne pravljicekot je ta, o strašnem vragu, ki je ugrabljal tudi otroke. Kar nekaj neznanih besed je v tej pravljici: Doma, rastlina, podobna krompirjuPorpa je tibetanstks lesena skodelicaCampa je jed iz ječmena, olja, čaja in jakovega maslaJak je govedo z velikimi rogovi in gosto dlako, ki visi do tal. Tangkuk je majhna usnjena malha za gnetenje testa iz campe.Vir: Zlata ptica; Pripovedke s strehe sveta, tibetanske pripovedke, Izbrala, prevedla in soremno besedo napisala Silvestra Rogelj-Petrič, Ljubljana, Mladinska knjiga 1995, bere Nataša Holy

Franja, Jelendol, Pavla, Zgornji Hrastnik, Krvavice in druge partizanske bolnice, ki so delovale v skrajno zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvarila okupacija, niso bile pri zdravljenju pacientov nič manj uspešne od bistveno bolje opremljenih bolnic največjih zavezniških armadTočnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih okoli 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pa Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj. Foto: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SI-Ziga / Wikipedija)

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

V tokratni oddaji Intervju smo gostili podpredsednico upravnega odbora mednarodnega združenja pisateljev in pesnikov PEN International, predsednico slovenskega centra PEN, pisateljico in publicistko Tanjo Tuma. Avtorica številnih člankov s področja založništva, pobudnica bralnih kampanj za mlade in ustanoviteljica založbe Tuma, pri kateri sta med drugim izšli pomembni knjigi z naslovom Antologija slovenskih pesnic in Pozabljena polovica, je velika zagovornica enakosti in družbe sožitja. Gostja današnjega Intervjuja je aktivna pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir, pri svojem delovanju pa se bori tudi za pravice žensk ter zapostavljenih družbenih skupin. Tanjo Tuma je v tednu, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer.

"V nekaterih segmentih smo se pri znanju ali različnih oblikah pismenosti vrnili za desetletje ali tudi za več kot petnajst let nazaj, kar so drastični padci." Drži, da so v povprečju dosežki padli povsod, a so jih v posameznih državah znali vsaj ohraniti, ponekod celo izboljšati. V Italiji so računalniško pismenost celo malenkost izboljšali, pri nas je padla pod raven, izmerjeno v letu 2013. "Zato je padec Slovenije toliko bolj drastičen," ocenjuje sogovornica izr. prof. dr. Eva M. Klemenčič, znanstvena svetnica s Pedagoškega inštituta, ki je sodelovala v raziskavah.Pri računalniški pismenosti se je pri nas stanje vrnilo na rezultate izpred vsaj desetletja, pri bralni smo iz edine države, ki je vseskozi napredovala, zgrmeli na stanje izpred mnogih let. Ob tem pa skrbi tudi dejstvo, da vse več otrok, tako pri nas kot v drugih sodelujočih državah, v šolo prihaja utrujenih in lačnih. S temi podatki spomnimo na prihajajočo 5. obletnico zaprtja šol ter dijaških in študentskih domov zaradi epidemije koronavirusne bolezni.

Najboljša skakalka letošnje zime Nika Prevc je vnovič dokazala vrhunsko formo. Osvojila je peto zaporedno zmago in deseto v letošnji sezoni. Tudi biatlonski navdušenci so danes trdno stiskali pesti. Slovenke so bile na štafetni preizkušnji do zadnjega streljanja v boju za medalje, a končale so na osmem mestu. Ostali poudarki oddaje: - Združene države Kijev vse bolj stiskajo v kot, v Moskvi ne skrivajo zadovoljstva. - Vseh šest talcev, ki jih je izpustil Hamas, že na izraelskem ozemlju. - Prvi celovečerec Urške Djukić Kaj ti je deklica nagrajen na prestižnem Berlinalu.

Spomnili smo se kapucina p. dr. Metoda Benedika, od katerega smo se poslovili v torek, 28. 1. 2025, v njegovi rodni župniji Kranj Šmartin. Vsakega med nami na p. Metoda vežejo različni spomini, mnogi verjamem, da ste se z njim srečali tudi osebno, prav vsi pa v številnih oddajah, v katerih je sodeloval na našem radiu. Vseh področij njegovega delovanje ne bomo zaobjeli, izseki iz različnih oddaj pa bodo skromna zahvala za njegovo življenje. Zaradi del, ki jih je zapustil in tudi vseh oddaj, ki jih je posnel, ne bo nikoli pozabljen.

V teh dneh po svetu potekajo različni dogodki v povezavi s svetovnim dnem spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot že od leta 2007 v povezavi s tem izpeljuje različne aktivnosti. Vseh, ki so v prometnih nesrečah izgubili življenje ali bili trajno poškodovani, se v teh dneh spominjamo skupaj z njihovimi bližnjimi. Letos Zavod Varna pot predstavlja tudi kampanjo "Tisti Dan" in več o tem v pogovoru s Tino Klemenčič.

Sv. Martin, čigar god je 11. novembra, je eden najbolj priljubljenih svetnikov, pri nas mu je posvečenih zelo veliko cerkva in kapel. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo o njem in prazničnem utripu župnijskega žegnanja spregovorili z župnikom iz Moravč Kancijanom Čižmanom. Ozrli smo se tudi na nedavno zahvalno in Lenartovo nedeljo ter praznik Vseh svetih.

Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.

Po prazniku Vseh svetih, ko se še posebej v molitvi povezujemo z našimi rajnimi, so bili z nami v Družinski katehezi nekateri člani skupine ovdovelih iz Ljubljane. Njihov duhovni spremljevalec p. Mio Kekić nam je povedal, kako lahko takšna skupina možem in ženam, katerih sozakonci so že v večnosti, pomaga. Vdova in vdovec pa sta nam zaupala svojo zgodbo ranjenosti, pa tudi podpore drug drugemu v skupini. Kot pravita, so v skupini ovdovelih sprejeti takšni, kot so, obenem pa nudijo objem, prijazno besedo in poslušanje.

Današnjemu soprazniku vseh svetnikov pravimo tudi verne duše. Cerkev je od nekdaj vsem rajnim izkazovala spoštovanje. Zgodaj se jih je začela …

Ljudje smo si naslikali nebesa kot belo oblačen in v belo oblečen kraj, kjer bomo …

Ko v življenje planinca, alpinista zareže smrt ob nesreči v gorah, je težko za svojce, bližnje, prijatelje... Najprej pa se z okoliščinami srečajo gorski reševalci, ki umrlega odnesejo v dolino. V posebni praznični izdaji Doživetij narave ob 17. uri boste slišali nekaj razmišljanj o smrti, spregovorila bosta tudi alpinista Štremfelj. Srečali pa se bomo tudi z življenjsko zgodbo blaženega Pier Giorgia Frassati-ija, ki je bil navdušen planinec. Prihodnje leto bo minilo sto let od njegove smrti.

Politični komentator Nahtigal: Za stranke desne sredine so se volitve že začele.Ministri Slovenije in Italije na Brdu pri Kranju potrdili odlične odnose med državama.Na inšpektoratu za delo začela delovati posebna enota za prednostno odzivanje.Izrael prepovedal delovanje agencije Združenih narodov za palestinske begunce.Papeška komisija za zaščito mladoletnih objavila prvo letno poročilo.Pred praznikom Vseh svetih in vernih duš se spomnimo: vsi imamo pravico do groba in imena.VREME: Prihodnji dnevi bodo suhi in deloma sončni.Dr. Maver po volitvah v Gruziji pričakuje naraščanje ruskega vpliva.Svetovni dan možganske kapi letos v znamenju redne telesne dejavnosti.ŠPORT: Španca Rodri in Bonmati-jeva dobitnika Zlate žoge.

V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike "Kotiček za jeziček" povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.

Piše Bojan Sedmak, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Četrta knjiga proze Muanisa Sinanovića – po dveh zbirkah kratkih zgodb in po romanu – ima neobičajen podnaslov fikcijski esej. To imenovanje namiguje hkrati na avtofikcijo in na esej kot premislek o vsem mogočem, ki je poleg samostojne polliterarne vrste lahko tudi sestavni del vsakršnega pripovedništva. V besedilu Vse luči se postopka pisanja prepletata na način, ki ga avtor najbrž namerno ni hotel prepustiti oznaki roman, ker je kot literarni kritik dojel posebnost svoje novitete. V njem v razpoznavnem prostoru in času prvoosebni pripovedovalec v šestih poglavjih povzema lastno življenje. Med kraji dogajanja so največkrat omenjani Ljubljana in Celje ter Gabrje pri Novem mestu, za nekaj strani se zapelje še v Sandžak. V prvem, najdaljšem delu, obsegajočem tretjino celote, razpostavi teme in motive ter jih nadalje nadgrajuje v enakomernih odstavkih brez narekovajnih dialogov, z izjemo osrednjega monološkega s seboj. V analitični razgrnitvi snovi, napolnjeni z vrednostnimi premisleki, nastopajo liki z njegovih bivanjskih poti, večinoma v slikovito obnovljenih jedrnatih epizodah. Po vplivnem pomenu prednjačijo pokojni oče, katerega del objavljenega dnevnika ga prikaže kot skrbno glavo družine, ter prijatelji in znanci iz nedavnih in mladostnih avantur Marko, Miroslav, Vahid, Madjid, Amad, Armin, Pandev, Brajhard, Perhan, Slobodan. In najbližji Halil, katerega smrt pisca prežame z neskončno žalostjo in mu sčasoma začne jasniti zavest z jezo na ljudi z alternativne scene, katere del je dolgo tudi sam. Ženske zastopata mama in Maja, partnerka, o kateri se ne zve dosti, razen da sta s pripovedovalcem prekinila razmerje, ki pa si ga ta obeta znova vzpostaviti. V več lučeh, ki zaslepljujejo protagonista, je avtorjev pogled osredotočen na bliskajočo kritiko okolja in belino iskrene vere, pri čemer mu poleg izobraženega duhovnega obilja pomaga tudi trenirano telo. Čut za pronicljivo opazovanje in naturalistično opisovanje ohranja vseskozi, bodisi da obiskuje terapevta, jemlje antidepresive in obiskuje prijatelje v psihiatričnem zavodu bodisi da se sooča z sitnim profesorjem na faksu, dela v knjigarni ali si zagotavlja, da je bil pred letom in pol drug človek. Posameznikovo identiteto nasploh najbolj trdno drži skupaj to, da se izraža dobesedno kot prva oseba, čeprav je ta načeloma krparija marsikaterih pripetosti in paradoksalno prav silno zatrjevanje istovetnosti jaza potrjuje njegovo neskladnost. Tako v liriki prek subjekta potencialno govori nekdo drug, dramatik razporeja lastne dobre in zle duševne silnice v replike zoperstavljenih akterjev in pisatelj učinkuje enovito, tudi ko svojim osebam dodeljuje govor iz raznolikih zornih kotov. Sinanović je v dosedanjih delih več kot dokazal, kako obvlada jezikovne registre iz vseh glavnih književnih zvrsti, da lahko pritegnite bralca v svoj literarni svet. Pri tem je bil suveren že v knjigah Beat v svetu in Na senčni strani blokov, kjer so se v kratkih zgodbah pojavljali nekateri elementi, ki jih je polno razvil v svojem zadnjem delu. V njem se lahkó razpirajo zanimive opozicije, med katerimi avtor spretno krmili svoje pisanje. Najbolj zaznavno je nasprotje med hedonizmom kot »iskanjem topline v začasnih užitkih« in verovanjem »v življenje, ki večje od tega zdaj«. Užitek, ki »nikoli ne more prinesti sreče kot take, zahteva le več samega sebe in vodi v bebavo odvisnost«, je deležen neusmiljenega sesuvanja. V tem kontekstu iz posplošeno imenovanih skupnosti najbolj štrlijo »liberalci s svojo žalostno svobodo slabe neskončnosti«, za katerimi »ne stojijo stoletja razvoja klasične kulture, temveč plitko s popkulturo spremešano barbarstvo premočnega birokratskega sloja, dinastije zlizanih kulturnikov in drugih zakotnežev, naseljeni v tej mali ubožni prestolnici, ki ves čas hlasta, da bi bil podobna kakšni drugi«. Na drugi strani je avtorjevo izpričano muslimanstvo ob spoznanju, da je »življenje prežeto s pripovednimi tehnikami, ki jim klasično pripovedništvo ni doraslo«. V tem pogledu je fikcijski esej Vse luči bližje prototipu Izpovedi svetega Avguština kot na primer Kureishijevemu Budi iz predmestja ali Rothovi Portnoyjevi tožbi, če se k primeru primakne še judovsko variiranje podobnih motivov. Omenjena romana med drugim premoreta tudi solidno zalogo erosa in komičnih plati junakovih spopadov z okolico, česar v Confessiones in v Vseh lučeh manjka. Tudi vloga Maje, poleg mame edine izpostavljene ženske, je predstavljena bolj površno. Pri tem ni jasno, ali morda zaradi spodobnosti ob občutljivi osebni snovi ali je pisec v njenem prikazu načelno zadržan kot deklariran musliman. Seveda se ženske v pripovednih tehnikah molitev znajdejo drugače kot v romanih; v Vseh lučeh se obrobno pojavijo še kot klošarke ali razvajene feministke, le-tem pa stojijo ob strani »nič kaj nedolžni domnevni feministi, ki radi stojijo za največjimi bedastočami o razmerjih med spoli«. Čeprav se mu beseda spol zapiše v množini, pripovedovalec neko svojo kolegico iz gledališča izziva z idejami Jordana Petersona o moškosti. Kar deluje nekoliko protislovno, saj se popularni konzervativec pojavlja ob vrednotenju intelektualcev iz malomeščanskega ljubljanskega okolja, kot je »bolj ko so levičarji, večji moralni zadrteži so in so pripravljeni kupiti vsako iz ameriškega akademskega sveta pripeljano načelo, pa naj je še tako nesmiselno«. V Vseh lučeh potemtakem esej na nivojih ljubezenske tematike prekriva in nadvladuje elemente zgodbe. Sinanović se skozi poldrugo stotino tiskanih strani spoprijema z vraščenostjo v okolje in s tozadevnim odklanjanjem v vseh pomenih pojma; lastnih obzorij od generacije, okolja od izražane drugačnosti, ljubezni od človekovih želja … Njegovo novo besedilo je odkrit in silovit prikaz, kako se v nezanesljivi družbi izbori lasten položaj in se ga zanesljivo zasede kot dragocen umetnik slovenskega jezika. V zaključnem poglavju, ko se mu vročica izpovedi umirja in s pomočjo vere unese v zrela spoznanja, poetično zapiše: »moja vloga v svetu je, da skačem v sredino ognja in se tam smejim«. In res je v srčiki tega pisanja ognjevitost, ki žge, peče ali greje, odvisno od tega, kako blizu se ji kdo prepusti. Vse luči Muanisa Sinanovića so odločno in močno besedilo o tavanju, zavračanju, žalosti, jezi, pomiritvi in soočanju z zrelostjo. In o ustvarjanju kot najboljši opremi v božji navezi in zdravilu za vrtoglavico nad prepadi zavratne sodobnosti.

Izraelska vojska stopnjuje napade v Libanonu. Prvič je napadla v bližini središča Bejruta, le nekaj metrov od stavbe parlamenta. Skupno je bilo ponoči ubitih najmanj 17 ljudi. Varnostni svet je medtem pozval k umiritvi razmer na vseh frontah Bližnjega vzhoda. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutteres je razmere v regiji primerjal s peklenskimi plameni. Ostali poudarki oddaje: - Zaslišanja evropskih komisarskih kandidatov v prvi polovici novembra; slovenska kandidatka Marta Kos pred odborom za zunanje zadeve. - Dograditev mariborske onkologije: ponudbo države o odkupu stanovanj sprejelo le 5 lastnikov. Danes na obisku premier Golob in ministrica Prevolnik Rupel. - Obilno deževje povzročilo nekaj nevšečnosti: podrta drevesa in zemeljski plazovi, zalilo tudi nekaj cest in objektov.

Nemške politične stranke se pogovarjajo o dodatnih ukrepih glede migracij, potem ko je vlada za ponedeljek napovedala uvedbo nadzora na vseh kopenskih mejah. Krščansko demokratska unija, ki je zavzela ostra protimigrantska stališča, je zapustila pogovore, na katerih skušajo najti načine, kako pospešiti vračanje zavrnjenih migrantov. Glede sprememb pravice do azila je bilo mogoče slišati očitke, da bi to pomenilo konec skupne evropske azilne politike in konec šengenskega območja. Preostale novice: - Državni zbor potrdil novelo, s katero želi pospešiti obnovo po poplavah. - Izbiranje evropske komisarke iz Slovenije prestavilo razkritje sestave nove Komisije. - Sodbi sodišča Evropske unije proti Applu in Googlu sta prelomni, menijo strokovnjaki.

Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?

V olimpijske boje se je pred približno uro in pol podala plezalska zvezdnica Janja Garnbret, ki je z lahkoto opravila preizkušnjo na balvanih. Med 20-imi tekmovalkami se je edina zavihtela na vrh vseh štirih smeri in v polfinalu suvereno povedla. Naša druga plezalka Mia Krampl je 17-ta, v bojih za 8 finalnih mest se bodo udeleženke pomerile še v težavnostnem plezanju. V oddaji tudi: - Ubitih v Gazi že skoraj 40 tisoč, napetosti v regiji ostajajo blizu vrelišča - V Bangladešu bi začasno oblast lahko prevzel nobelov nagrajenec Junus - Inšpektorji po zaostritvi zakonodaje opažajo porast kršitev pri evidencah

Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.

Ime tedna je Jernej Kenda, vodja 20. festivala Gora Rocka, "najbolj dobrodelnega festivala" pri nas, kjer so z izkupičkom za dober namen podarili že več kot 210.000 evrov. Festival, ki je do zdaj gostil že več kot 150 glasbenih skupin, še vedno v celoti temelji na delu več kot 360 prostovoljcev.

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Ob 20-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji je predsednica republike Nataša Pirc Musar na Brdu pri Kranju gostila predsednike vseh štirih sosednjih držav. Skupaj so se zavzeli za odprte meje v Evropski uniji in njeno širitev - predvsem na zahodni Balkan; pri tem so opozorili tudi na nujne spremembe v delovanju Unije, da bi bilo odločanje članic o skupnih zadevah preglednejše in hitrejše.

Torek velikega tedna

Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.

Znamenitosti Lila mesta so tudi raznobarvni dimniki. Tako ptički takoj najdejo gnezda … Pripoveduje: Jernej Kuntner. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Vrstijo se obsodbe huliganstva na včerajšnji nogometni tekmi na Fazaneriji in izrazi sočutja s poškodovanimi. Tem se je med drugimi opravičil mariborski župan Saša Arsenovič, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je pristojne pozval k odločnemu ukrepanju. Incident je obsodil tudi premier Robert Golob, ki je poudaril, da huliganstvo in nasilje nimata prostora v športu. Druge teme - Izraelski ultimat Hamasu pred začetkom kopenske ofenzive na Rafo - Prva izdaja ljudskih obveznic pri nas je bila izjemno uspešna - Ministrstvo Kamničanom pred protestom sporoča, da ne ukinja nujne medicinske pomoči, ampak jo krepi

S komikom Admirjem Baltićem in znanimi televizijskimi voditelji smo iskali najlepšo slovensko besedo. Vseh časov! Pri tem so nam pomagali tudi voditelj televizijskega dnevnika Saša Krajnc, televizijska novinarka Žana Vertačnik ter igralca in voditelja Nik Škrlec in Jure Godler.

Franc Oderlap je bil človek, ki je rad pomagal ljudem. Gorski reševalec, vodnik psa reševalca, prostovoljni gasilec, pripadnik službe za proženje plazov in udeleženec pri odstranjevanju posledic letalske nesreče na gori San Pietro na Korziki. Ob vsem tem je bil najbolj od vsega predan goram, zaradi katerih se je kot pomemben alpinist zapisal tudi v slovensko zgodovino. Po njegovih sledeh na najvišje vrhove prav vseh celin se je s sogovorniki v oddaji Sledi časa podal Jure K. Čokl.

Po celotni državi se danes odvija Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. V čast največjega slovenskega pesnika je v številnih kulturnih ustanovah dan odprtih vrat, k njihovemu obisku pa je pozvala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska v Gazi v zadnjih 24-ih urah ubila več kot 700 ljudi. - Stroka opozarja na neusklajenost sprememb zakona o osnovni šoli z nacionalnim programom. - Kljub težki skupini na nogometnem euru v slovenski ekipi ni predaje.

Ali veste, da v Plečnikovi palači, v kateri domuje Narodna in univerzitetna knjižnica, živi čukec Nukec in da je Triglav visok 1399 pariških šestkratnih čevljev nad ljubljanskim horizontom? Skupaj odpremo težka vrata Plečnikove mojstrovine, ki simbolizirajo naporno pot do znanja.Tatjana Pirc v seriji pogovorov predstavlja Narodno in univerzitetno knjižnico, ki bo naslednje leto slavila 250. obletnico. Sogovornici: Renata Šolar, skrbnica kartografske zbirke NUK; Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu NUK. Zapiski: NUK – svetišče znanja: Narodna in univerzitetna knjižnica je srce naše države NUK – svetišče znanja: Platnica bukle je iz bukve NUK – svetišče znanja: Izjemne zgodbe, ki človeka pretresejo

Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.

⏰ Driiiiing! Ja, driiiiiing! Polni, pravi, ofsajdski driiiiing! Nazaj sva, nazaj je, nazaj smo! Ofsajd 351! Sva zamudila preveč? Skoraj, pravi tudi Žiga. Jaša pa dodaja, da imamo pravi naraščaj. Tudi fuzbalskega ;)

Visokošolski sindikat danes nadaljuje stavko, ki so jo začeli marca lani. Na vseh treh javnih univerzah, v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, je tako odpadel pedagoški proces, tudi izpiti, kolokviji in zagovori zaključnih del; prav tako so zaprti knjižnice in referati, v času stavke ni vzdrževanja informacijskih sistemov. Vlada po besedah sindikata tudi z najnovejšim predlogom o odpravi plačnih nesorazmerij ne upošteva zahtev sindikalne strani, zato je pričakovati nadaljevanje stavke v juniju. Druge teme: - Magna bo zaradi zaprtja lakirnice v Hočah državi vrnila subvencijo in plačala obresti v skupni vrednosti 22,1 milijona evrov. - Rusija, ki Ukrajini očita nov napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, je v 24-ih urah trikrat z enakim orožjem napadla Kijev. - Borštnikov prstan si bo nadela prvakinja SNG Maribor Nataša Matjašéc Róšker.

Imamo ga! Prvaka! Olimpija Ljubljana je prvak Prve lige Telemach 2022/23! In to z zmago na derbiju. 2:0. Derbi, ki... no, ni bil ravno zelo napet. Kar pa ne pomeni, da ni napeta tudi liga. O, ja. Je. Vseh ostalih devet mest je še odprtih! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko vselej podprete na: urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Imamo majice! Ofsajd majice! Ta teden poslana naročila gredo skozi še v tem letu! Naročila tukaj: docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQL…DRGpaOcmPwVYdG3Z4 Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala! Foto: Šport TV

V 160. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim 12 navdihujočih sogovornic in sogovornikov, s katerimi sem imela čast klepetati v sklopu dogodkov Miza za vsakogar, ki so se pod taktirko podjetja Mastercard Slovenije odvijali v decembra 2022 v središču Ljubljane. Miza za vsakogar je projekt, v katerem smo med pogovori poudarjali pomen družbenega vključevanja vseh skupin v javno življenje. Za posebnim omizjem sem imela čast govoriti z izrednimi posameznicami in posamezniki, ki se v svojem življenju srečujejo s številnimi ovirami in izzivi. Današnja epizoda je sestavljena iz kolaža pogovorov, ki so nastali v šestih dneh, ko smo obravnavali tematske sklope: 00:04:19 - Invalidnost z Galom Jakičem in Mojco Vaupotič (Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije) 00:23:58 - Cerebralna paraliza s Klaudijo Stare in Davidom Geršakom (Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije) 00:42:39 - Transspolnost z Lio Bordon in Petro Polanič (Društvo Legebitra) 01:07:56 - Duševne motnje z Jako Tomcem in Amalijo Klopčič (Društvo Altra) 01:29:15 - Gluhost in naglušnost z Majo Kuzma Ganić in Antonom Petričem (Zveza gluhih in naglušnih Slovenije) 01:53:33 - Slepota in slabovidnost z Alenom Kobilico in Timotejem Skledarjem (Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije) Vsak pogovor je vključeval posameznika ali posameznico, ki živi z enim od naštetih izzivov, in predstavnika iz organizacije, ki se na sistemski ravni ukvarja z izboljšanjem položaja posameznih družbenih skupin v naši družbi. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, prek katerih lahko moje sogovornice in sogovornike spremljaš in podpreš. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda160 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari Epizoda podcasta Lovim ravnotežje je nastala v sodelovanju s podjetjem Mastercard Slovenija in v sklopu dogodkov Miza za vsakogar, ki so se odvijali v živo decembra 2022 v centru Ljubljane.

Ko na drugo stran mikrofona sede državni prvak v pomnenju in samozavestno naznani, da ima v resnici relativno slab spomin - takrat si obetaš zanimiv pogovor. Nik, ki je po izobrazbi igralec, lahko na pamet zrecitira 3,141 decimalk števila pi, ker pa mu ta vaja ni bila dovolj, se je pred kratkim na pamet naučil še poštne številke vseh občin v Sloveniji. Zakaj tako rad potiska meje svojih miselnih sposobnosti? Še boljše vprašanje - kako mu to uspe? Kot sam pravi, ne gre za nikakršne nadnaravne sposobnosti, ampak 'preprosto' za vajo. Ni se rodil s fotografskim spominom, le z obilico motivacije, da raziskuje najrazličnejše oblike mentalnega fitnesa. Z Nikom sva se pogovorjala o njegovi famozni vizualizacijski tehniki "palače spomina", od tam pa prešla na širši pogovor o možganih, o vprašanju talenta in prakse, pa tudi o osebnostni rasti, spopadanju s tremo in o tem, kako je lahko strah do določene mere naš prijatelj in naš motivator. Vse informacije o Nikovi monokomediji Zdrava Pamet, vključno z datumi predstav in prodajo vstopnic, najdete na https://www.nikskrlec.com/zdrava-pamet V podkastu omenjava knjige: Outliers: The Story of Success (Malcolm Gladwell), Moonwalking with Einstein: The Art and Science of Remembering Everything (Joshua Foer), Incognito (David Eagleman - slovenski prevod se glasi Prikrito), Mož, ki je imel ženo za klobuk (Oliver Sacks)

Kis, soda bikarbona, limonin sok. S preprostimi sestavinami doma narejena čistila niso strupena ter so nam in okolju prijaznejša. Ali so tudi dovolj učinkovita oz. s kakšnimi razmerji jih izdelati, da bodo delovala, ter kako potrpežljivi moramo vendarle biti v primerjavi s konvencionalnimi čistili. Prha, pečica, preproga … Vseh nadlog in madežev se bomo lotili v petkovem Svetovalnem servisu. Sogovornica:Tanja Sluga (Hiša nature).

Volilke in volilci so na referendumih podprli vse tri zakonske novele, o katerih so odločali. Novelama o RTV in o dolgotrajni oskrbi so namenili dobrih 62 odstotkov glasov, ZA zakon o vladi pa jih je glasovalo nekaj več kot 56 odstotkov. Volilna udeležba na vseh treh referendumih je bila približno 42-odstotna. Najbolj tesen je bil referendumski izid glede novele zakona o vladi. Ta bo po novem imela 19 ministrstev ter 20 ministrov. Kdo bo zasedel nova ministrska mesta, bo znano še ta teden. Drugi poudarki: - Pri uveljavitvi včeraj potrjenih zakonov možni zapleti, med drugim ustavna presoja. - Borut Pahor odhaja na zadnji obisk v tujini v vlogi predsednika; v ospredju pogovorov v Zagrebu poleg krepitve odnosov tudi vojna v Ukrajini. - Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju: derbi med Španijo in Nemčijo brez zmagovalke.

Ker prihaja veseli november, čas kuhanega vina in praznika “pozdravljeno vino” in Vseh svetih, se pogovarjamo o teh zadevah. In o značkah v AA. In o pravilnem praznovanju Martinovega. In o teku. Vse to v predigri. V prejšnji epizodi ugotovimo, da smo boljši kot v prejšnji epizodi. V epizodi pa smo v 18. poglavju 4. knjige in ker ima Fenchurch neodložljive opravke, se Artur odpravi malo naokoli, pogledat če Islington res izgleda kot Ljubljana na dan, ko je v mestu boljši trg. Ko se vrne do stanovanja, ugotovi, da je projekt v izgradnji, … in težko je bilo reči od kje se ves ta čas jemlje. Kljub temu, da na koncu dobi lupčka zaključimo z nasvetom: s kostjo v bradi se najprej zdivjaj, potem pa se posveti romantiki in stvarem srca. Aja, ne pozabimo niti na Greenpeace, delfine, spolzek teren, poljub, baze in na nove zvonove, ki nekje so, v zapiskih jih pa (še) ni.

Koliko različnih vrst! Vseh barv, vseh okusov in najopojnejših vonjav … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Lidija Gačnik Gombač. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Na pomanjkanje kadra, prenizke plače in preostale težave v turizmu in gostinstvu se opozarja že vrsto llet, a se kljub temu še vedno nič ne spremeni in ostaja status quo. Na eni strani – vsaj pred korono – rekordni obiski in prenočitve tujih gostov, hvaljenje naših lepot v drugih medijih in publikacijah, nagrade, priznanja, številni vodniki, ki uvrščajo Slovenijo na sezname s predpono 'naj', po drugi strani – tako kot sicer tudi v drugih državah – odhodi kadrov v druge panoge, v povprečju za tretjino nižje plače, načet ugled poklica in sistemske težave. Kaj narediti, da pet zvezdic, s katerimi okrašujemo naziv slovenskega turizma, zares v celoti zasije? O trenutnih razmerah in pogledu naprej v današnjem Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Tino Lamovšek. Gostje: Redna profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem dr. Maja Uran Maravič Direktor Združenja turističnih agencij Matej Knaus Lastnik in vodja kuhinje v restavraciji Harfa v Ljubljan Boštjan Pavli Sekretarka gorenjske izpostave Sindikata delavcev gostinstva in turizma Mirela Žnidarec

Voditelji članic Evropske unije so ponoči dosegli načelni dogovor o prepovedi uvoza ruske nafte, uvožene po morju. To zdaj predstavlja dve tretjini ruskega naftnega izvoza v Evropo. Kot je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo Evropski svet na tej podlagi lahko do konca leta prepovedal uvoz 90-ih odstotkov ruske nafte. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Vseh 6 včeraj zaslišanih ministrskih kandidatov se je predstavilo uspešno. Za Tatjano Bobnar, ki bo prevzela notranje ministrstvo, je pednostna naloga depolitizacija policije. Kandidat za obrambnega ministra Marjan Šarec pa se je zavzel za vrnitev h konceptu teritorialne obrambe, pa tudi revizijo pogodb o nakupu oklepnikov boxer. - Danes se bo predstavila še zadnja skupina ministrskih kandidatov prihodnje vlade, med njimi kandidat za zdravstvo Danijel Bešič Loredan. Najprej želi preveriti zmogljivosti zdravstva, čez dve leti pa bi prišla na vrsto sistemska reforma. - Včeraj umrlemu pisatelju in akademiku Borisu Pahorju številni pokloni

Kampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega. Pred volitvami v državni zbor prvič soočamo predsednike vseh strank oziroma listKampanja pred parlamentarnimi volitvami 24. aprila pridobiva zagon. Zaznamuje jo brutalna vojna na evropskih tleh, ki je spremenila Evropo, in zahteva razmislek o vrednotah in politikah zahodnega sveta. Zaznamujejo jo šibkosti, ki jih je v zdravstvenem sistemu in družbi nasploh razgalila dve leti trajajoča pandemija. Kako ocenjujejo razmere in kakšne rešitve so pripravili? Katere vrednote in kakšne politike bodo postavili v ospredje? Koga bi še vključili v upravljanje države in kako? O vsem tem na Prvem v nizu petih predvolilnih soočenj na Radiu Slovenija. V velikem studiu Radia Slovenija se prvič soočajo predsedniki strank oziroma list, ki nastopajo v vseh volilnih enotah. Pod vodstvom Špele Novak in Tomaža Celestine in z neposrednim videoprenosom na spletni strani Prvega.