Podcasts about osnovna

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - Osnovna šola Šmihel iz Novega mesta s prizidkom do nujnih dodatnih učilnic in kabinetov - V Kočevju v prenovo stare knjižnice. - Kranjska Komunala začenja gradnjo sodobnega upravno-izobraževalnega središča - Ob dnevu Zemlje na vóden pohod po Mašunski učni poti v osrčju Snežniško-Javorniškega masiva.

V oddaji še o naslednjih temah: - Priprave na graditev novega zdravstvenega centra v Kopru so se začele, občina še ni izbrala izvajalca. - Osnovna šola Brinje Grosuplje z današnjim dnem dobiva nov prizidek. - Na otroškem parlamentu na Ptuju o tudi o šolskem sistemu in metodah učenja. - Ali odkritje, ki je presenetilo tudi arheologe, potrjuje starodavno legendo o vasi pod Studorjem pri Bohinju?

Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec. Srčika naše oddaje pa obsega temeljno vprašanje, zakaj ga ne moremo, ne smemo in ga posledično tudi javno ne imenujemo za tepca. Biti tepec pomeni biti tepec v več dimenzijah. Tako na »y« kot na »x« osi, če pokličemo na pomoč geometrijo; v našem primeru to razumemo, da Trumpa za tepca ne imenujejo ne v visoki politiki, kot tudi ne v pomembnih medijih, povsod drugod pa. Osnovna ugotovitev, čemu Trump javno ni tepec, je tista najbolj očitna. Nekoga imenovati za tepca je žalitev, žalitvam kot takim pa v demokratičnem javnem prostoru ni mesta. Kar nas pripelje do tisočletja starega antagonizma, po katerem tepci s svojimi besedami in dejanji žalijo javni prostor, javnost pa jih ne žali nazaj, ker je vljudna. Drugi argument, čemu se ne spodobi Trumpa imenovati za tepca, pa je dejstvo, da za ogromen del tako ameriške, slovenske in celo mednarodne javnosti, kot tudi pripadajočih medijev in seveda politike Trump ni tepec. Kar pa spet ne spremeni dejstva, da v resnici je. Čemu moramo torej opazovati vljudno evropsko diplomacijo in vljudne evropske medije, ko blazne, bizarne, groteskne in povsem bedaste ideje ameriškega predsednika in njegove kamarile ne imenujejo z pravim imenom, temveč se skrivajo za puhlicami, njihovi najbolj jezni odzivi pa so na ravni prepira v večerni šoli bontona. Najprej je treba poudariti, da evropski diplomacija in javnost nista od zmeraj tako vljudni in prizanesljivi. Tudi če ne zavijemo v vire, nam že prilastki nekdanjih evropskih vladarjev jasno povedo, kako smo na stari celini kronanim glavam že od nekdaj povedali, kar jim gre. Polovica vzdevkov evropskih vladarjev je bilo žaljivih, norčevanje pa je segalo od značajskih lastnosti do telesnih hib. »Umazani, impotentni, devičnik, brezkostni« in kar je podobnih vzdevkov, nas opominja na plemenito tradicijo evropskega prezira do vladarjevih pomanjkljivosti. Imenovati trenutnega ameriškega vladarja za tepca, bi samo pomenilo slediti tej tradiciji; a žal sodobna etiketa, nekaj strahu, partikularni interesi in pa doma vzgojeni tepci evropski politiki preprečujejo razžaliti in norčevati se iz ameriškega predsednika. Povsem drugače pa je po »x« osi navzdol, kjer biva nekaj obskurnih satiričnih oddaj in seveda trezen del evropske javnosti. Ta pa do Trumpa ne goji nobenega usmiljenja. Še več; trezna javnost je izumila več načinov, kako Trumpu sporočiti, da je tepec, ob tem pa ne prekršitidružbenih norm, ki veljajo za javne razžalitve. Briljantna danska pobuda, med katero zbirajo podpise in celo sredstva, da odkupijo Kalifornijo, spada med njih. Potem je tu, sicer nekoliko brutalno, a učinkovito žvižganje med himno ameriškim moštvom, ki nastopajo v Kanadi v okviru košarkarske ali hokejske lige, in še bi se našlo kaj primerov, s katerimi posamezniki in tudi satirični mediji ameriškega predsednika postavijo tako na primerno mesto v zgodovini, kot tudi na spekter duševnega zdravja. Seveda pa ostaja znotraj realne politike temeljno vprašanje, če bi norčevanje in žalitve karkoli spremenile? Žal se z žaljenjem Trumpa ne bi spremenilo čisto nič in na tem mestu moramo zadržani in vljudni evropski politiki dati prav. S tem, ko bi ga osirali in celo žalili s tepcem,Trumpa ne bi in ga tudi ne bomo spremenili; ne bomo ga ne prisilili k razmisleku, ne zmehčali njegovih spornih stališč. Niti ne predrugačili ali kultivirali njegove volilne baze. Kajti temeljna lastnost tepcev, ki se jim je pomagala obdržati skozi vso zgodovino, je nezmožnost kakršnekoli presoje.

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2025, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in podpira ministrstvo za kmetijstvo, se je začel pred 11imi leti . Osnovna cilja projekta sta dva: ozaveščati potrošnike in jim pomagati pri prepoznavanju novih oz. izboljšanih živil in na drugi strani spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo in ugodnim vplivom na okolje. Izmed 68 prijav, ki so prispele na razpis, se je v končni izbor skozi vse kriterije prebilo 8 podjetij oz. inovativnih izdelkov. Letos so nagrade prejeli Pekarna Spar za čičerikino copatko, Mlinotest za beljakovinske testenine Mlinotest Active Protein Sedani, Bio dobrote za linijo ekoloških mlečnih izdelkov z okusom banane, Spar za solati Champ in Hot Champ ter Nikino bovlo, Pivka Perutninarstvo za piščančjo in veggie solato Mexicana, in BioWay za rastlinsko 'bolognese' omako s korenčkom. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejela Ekološka kmetija Kukenberger za slane štruklje, posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil pa Lifis za linijo liofilizirane zelenjave.

Osnovna šola Bovec ima poleg centralne šole v Bovcu še podružnici v Soči in na Žagi. Terenski studio Prvega v Bovcu so obiskali Jaka Bradaškja iz 6. razreda, Lana Ivančič iz 4. razreda in Klara Wojčicki iz 3. razreda. Spremljala jih je ravnateljica Denise Šuler Rutar.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Osnovna šola v Šentvidu pri Stični dobila prizidek, v Gorišnici še iščejo izvajalca za dograditev vrtca - Na Gorenjskem prek projekta Semenjalnica kmetovalce in vrtičkarje oskrbujejo z ekološkimi semeni - Ureditev še morskega dela jadralnega centra v Portorožu bo omogočila tekmovanja na najvišji ravni. - 50 let Lutkovnega gledališča Maribor.

Na svetovni dan otrok, ko obeležujemo obletnico sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, smo v Intervju povabili izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča. Zdi se namreč, da sta spoštovanje in uresničevanje otrokovih pravic, in s tem tudi človekovih pravic, na najnižji točki v zadnjem obdobju. Koliko danes velja človeško življenje? Kakšno vlogo in veljavo še imajo mednarodne organizacije in mednarodno pravo? Kakšna je vloga humanitarnih organizacij, kot je UNICEF? In na katere skupine ranljivih otrok ne smemo pozabiti v Sloveniji?

Dr Milena Bratičević istražuje mentalno zdravlje, otpornost i svesnost. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Piše Tonja Jelen, bere Igor Velše. Zbirka pesnice Veronike Razpotnik Sršena pičim nazaj ima močno in pretresljivo vsebino. Že njen prvenec izpred dveh let Krekspot na požarnih štengah je bil suverena govorica, v drugi zbirki pa je pesnica naredila še večji čustveni preboj. Še bolj slikovito in neposredno se zrašča z različnimi tematikami, predvsem z analiziranjem odnosov v preteklosti in z nadaljevanjem toksičnosti v odrasli dobi. Pesmi pa ponujajo še veliko drugih, zadnje čase aktualnih družbenih vprašanj. Zbirka ruši časovno linearnost, saj meša zgodnjo odraslo dobo, mladostništvo in otroštvo. Sklop pesmi z naslovom 5, nas denimo vrne v čas petletne deklice in s tem različnih nezdravih dogodkov. Vračanje v spomin z nenehnimi udarci, padci in bolečino je brutalno prepričljivo izrisano. Osnovna premisa vsega je nenehno trpljenje, ki ga pesnica spretno preslikava tudi v druge žive ali pokojne osebe. Ne, to ni zbirka nostalgije po otroštvu, kot ga občuteno in tudi z vidika otroške vihravosti upesnjujeta le malce starejši Tanja Božić in Anja Grmovšek Drab. Pri dekliški subjektki Veronike Razpotnik so doživljaji drugačni, polnijo se s slabim in disfunkcionalnim. A prav s tem buliteljstvom se izrisuje eno od možnih otroštev, ki pa je večkrat prikrito in se o tem ne govori. Veronika Razpotnik v pesmih poudarjeno ruši posploševanje o srečnem in brezskrbnem otroštvu družin, tudi velikih. Pri tem tuje misli ponazarja s kurzivo, kar je ena od posebnih vizualnih značilnosti pesmi. Skoraj odrasla subjektka se v skoraj vrtoglavem času znajde v porušenih odnosih, kakršni se pogosto končajo s samomori. Te pesmi so med najbolj pretresljivimi. Izgube in oddaljenost od bližnjih subjektka doživlja vse teže: »razdalje glodajo«. Zbirka je namreč kot analiza razmerij. Družbeno in intimno je kritična do homofobije, vojne, sploh do kakršnega koli nasilja. Vendar kot je bil že prvenec poln obratov, se tudi tukaj bralci znajdemo na vrtiljaku. Subjektka se tudi sama vse bolj utaplja v številnih eskapizmih. Sočen in neposreden jezik je v skladu z občutenjem in situacijami. To pač ni poezija sprenevedanja in olepševanja. Avtorica se igra z tudi imenom, kot je Alex. Trans- oziroma nebinarnost se pojavlja tako v ljubezenskem kot prijateljskih odnosih. Ti so lahko tudi na daljavo bodisi zaradi študija ali bolezni. Prav na bolezen se nanaša najbolj osebna in tudi najbolj tenkočutna pesem v zbirki, namenjena Špeli. Pesem se v marsičem razlikuje od drugih, v njej se pesnica z veliko sočutja in nežnosti sooča s kruto boleznijo mlade prijateljice. Zbirka Sršena pičim nazaj je jasno sporočanje o številnih oblikah nasilja, tudi samopoškodovanja, o ukalupljanju in usidranosti ženske, prostovoljnih smrti in nenehnih čustvenih odtegljajih. Vmes pa je vendarle svet, ki subjektko odrešuje vsega slabega. A še vedno se mora vračati nazaj – v slikovitost sivine, prepričljivo primerjane z negativnimi glodavci in drugimi škodljivci. Zbirka Veronike Razpotnik Sršena pičim nazaj več kot uspešno kaže na anomalije živega. Ironično je sicer na koncu pesem z naslovom Pasivistka, ki skorajda zavrne oznako o delnem aktivizmu in ozaveščanju v zbirki.

Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?" Sogovorniki: Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik;  Nina Valenčič, ravnateljica Osnovne šole Domžale;  Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta v Ljubljani; Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; anonimna kandidatka za prosto delovno mesto učitelja; Doroteja Dolšak, organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli Domžale; Simona Šarlah, Osnovna šola Vojnik, učiteljica leta 2024. 

Sloveniji več kot 400 milijonov bruseljskih evrov za škodo po lanski ujmi.Minister Props razrešil načelnico Upravne enote Ljubljana. Sindikalist Verk: premier Golob naj k odgovornosti pozove ministra.Osnovna šola Vélika Dólina po hudem medvrstniškem nasilju sprejela dodatne ukrepe. V klopi se je vrnila večina učencev.ŠPORT: Nizozemec Groenewegen dobil prvo etapo 30. kolesarske dirke po Sloveniji.VREME: Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. Najvišje dnevne temperature bodo od 13 do 22 °C.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Bi lahko opuščeni industrijski objekti služili kot depoji v primeru naravnih nesreč? - Osnovna šola Dobrepolje bo po novem nosila ime po umetnikih, bratih Kralj. - Osnovnošolci na Ptujskem se merijo v znanju o prometu in vožnji s kolesom. - V Tržiču bodo ta konec tedna znova, že 50-tič, postavili na piedestal fosile in minerale.

Tema o kojoj smo pričali u ovoj epizodi Digitalk podkasta je veoma važna i primenjiva na veliki broj industrija. Obzirom da se svi borimo za kvalitetne kadrove, neophodno je na adekvatan način voditi timove i razvijati ljude unutar njih na pravilan način. Kultura davanja feedback-a je jedan od načina za pravilan razvoj čoveka unutar tima. O psihologiji davanja i primanja feedback u timovima, zašto nas mozak nagrađuje kad smo loši prema drugima, povratak na srednju vrednost, o pozitivnom i negativnom feedback-u, sve ovo su bile teme koje smo prodiskutovali sa sjajnim sagovornikom, Aleksandrom Savkovićem, čovekom koji već niz godina deli znanje i iskustvo unutar WordPress zajednice, a danas je Marketing and Community Lead u kompaniji Indystack. Aleksandar Savković, Marketing and Community Lead @ Indystack https://www.linkedin.com/in/wpaleks/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Aleksandrov background - Uvod u temu pozitivnog feedback-a - Pozitivan i negativan feedback - Daj, Primi, Traži feedback - Osnovna pravila feedback-a - Shit sendvič - PRIMI feedback - Sigurna zona i imposter sindrom - Zašto sve ovo radimo? - Zaključak u dve rečenice Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/49WdLXL Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3uZfi0t - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Uticaj | Psihologija ubeđivanja" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Sve je manje onih koji hoće u profesionalnu vojsku, zato je pitanje da li uvoditi obavezno služenje vojnog roka. Zbog ukidanja obaveznog služenja vojnog roka već 13 godina nema dovoljno mladog rezervnog sastava vojske. Srbija je imala više profesionalnih vojnika u vreme bivših država, nego sada kada je samostalna. Prosečna plata je mala i to je osnovni razlog slabe popune jedinica. Ukoliko se usvoji odluka o ponovnom uvođenju služenja vojnog roka, neophodan je rebalans budžeta. Osnovna obuka se može završiti i za 3 meseca, ali samo za strelce, šta ćemo sa ostalim neophodnim rodovima vojske? Gost: Goran Petković, Pukovnik u penziji

Piše Matjaž Zorec. Bere Igor Velše. “Besede vidim kot kose živega mesa, ki bljuvajo iz mene, žarki iz črne luknje …” S tako intenzivnostjo je Jan Krmelj opisal svojo pesniško zbirko Uho. In dodal: “Gre samo za to, ali te besede kdo pobere in jim da možnost, da rastejo naprej. Kot bakterije, ki krožijo med nami, jezik nenehno potuje. … Svet se še ni začel in ravnokar smo priča njegovemu koncu.” Ob vstopu v svet, ki ga ubesedujejo pesmi v zbirki Uho in ga povzema navedeni avtorjev zapis, morda pomislimo na Kantovo slavno, pogosto citirano misel: “Dve stvari navdajata čud z vselej novim in naraščajočim občudovanjem in strahospoštovanjem: zvezdnato nebo nad nami in moralni zakon v nas.” Navedka na prvi pogled delujeta, kot bi bila iz različnih dimenzij, a vendarle gre za podoben, če ne istoveten fenomen, h kateremu prisluškujejo Krmeljeve pesmi. Filozofova zgoščena in idealna misel v pesnikovi varianti postane distinktivno modernistična: širjava zvezdnatega neba se prevede v neskončno multitudo obstajanj, moralni zakon v ponižen strah pred njimi. Skupen pa je poseg v neizmernost, ki ji pričuješ kot subjekt in ki se filtrira skozi tvoje čudi. Osnovna stanca verzov je strah oziroma nežna, a odprta preplašenost pred neznosnimi možnostmi bivanja, dostopnimi le prek fragmentarnih izsekov, izrezov in rezov v predstavni moči. Te fragmente pragmatično in precizno vzpostavi Prolog v knjigo: “Leta 1849 v tem prostoru nekdo kihne. / Leta 1715 nekoga, ki sedi za mizo, zasrbi pod levo lopatico – / leta 1960 nekdo odpre pivo – / leta 2050 se nekdo zasmeji – / leta 2023 nekdo bere to knjigo – “ In tako naprej. Na videz arbitrarni izseki iz momentov, ki tvorijo vrtoglavo celovitost prostorov in časov, so v nadaljevanju raziskani s pretanjenimi, senzibilnimi in redkobesednimi verzi. Kot vedno pozorna divjad stopicajo po razdaljah in generacijah ter se, ujeti v zgolj svoje čutenje in čudenje, občasno zgrozijo, da bodo pozabili na pozornost in jih bo oplenila mimohodeča gigantskost sveta. To, kar si, je tako drobčkan delček kozmosa, da se ti zvrti. Nekaj takega je prozaično in z življenjskim romanticizmom upesnil Milan Jesih v zbirki Mesto sto: “...kaj na prihodnost je bilo spominov, / a si dobil zgolj eno od življenj, / druga so drugi vzeli zase / in so netvoja za vse tvoje čase. –“ Krmeljeva čud gre v Ušesu dlje od življenjskih grenčic: Vstop v kakršnekoli poogromnjene predstave je seveda možen le skozi praktične momente – zvok klavirja iz sobe, komaj vzdržna teža besed, drobno nakapane impresije, izpete do mesta v svetni totaliteti. A ravno nujna zavest, da je vsaka kontingenca del amorfne neskončnosti, katere ta ali oni preblisk lahko le oplaziš, je tisti formalni preskok k transcendentalnemu. Slednje seveda nima več kakšne enovite konsistence ali garanta smisla, temveč funkcionira le kot rana, kalejdoskop razpok, ki opaja s pomeni in njihovimi prebitki. Verzi so tako kot v Krmeljevi prejšnji zbirki zgoščeni in minimalistični ter hkrati zelo intenzivni, kot ena in ista sled krempljev, zakraspana v tapiserijo tega ali onega ubesedovanega horizonta. Na redkih mestih uvajajo rimo, asonanco ali rigoroznejšo stopico, kar pa ob siceršnjih izbrušenih prostih verzih deluje regresivno. Kantova zvezdnato nebo in moralni zakon v nas sta tako prevrnjena v neštete kataklizme in prestrašeno nemoč. Občudovanje postane ujetost vanje, strahospoštovanje ustrahovano stanje. To pa seveda ni razlog, kot ponavadi trdijo strokovnjaki za tako imenovane metafizične transcendence, za kakšno resno obupanost ali nihilistično cepetanje. Nasprotno, kot nam pesni Krmeljeva poezija, se mora tu naše življenje šele začeti. Ne se ustrašiti pred neizmernostjo onstran kontrole. Resignirati se v njo in jo ubesedeno dajati dalje. V tem je nenazadnje tudi korespondenca z zoro naše poezije. Končno daje poeziji v zbirki Uho moč prav uvid, da resnica v naših vsakdanjih prebliskih sega dlje od nekakšnih srčkanih in nereflektirano spesnjenih posebnih načinov. Če ni mišljenja, ni življenja. Obstajanje se ti mora dati, vzeti ga moraš v vsej njegovi nepregledni mreži, breznu drobovja, ki si ga lahko samo predstavljaš. Tu potem vznikne poezija, krpajoča sproti trgane luknje obstoja. To bi bila Krmeljeva modernistična transcedentalnost. Kantovsko vseobsegajočnost na najbrž najbolj sproščenem in hkrati najpolnejšem mestu ponovi tudi posvetilo na samem začetku knjige: “za vse živo”.

*▼ Pridruži se 300+ pojedinaca koji su redovito informirani o fitnessu i zdravlju ▼ * *▷Pretplati se na Human LAB Newsletter▷* https://humanlabhub.com/newsletter Želiš biti među najboljima u svijetu fitnessa u zatvorenom krugu gdje svi dijele slične interese? *Human LAB Hub* - https://humanlabhub.com *Tvoja ultimativna fitness zajednica* PARTNERI PODCASTA: ...................................... CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ ...................................... [ DIMITRIJE ČABARKAPA ] Associate Director - Jayhawk Athletic Performance Laboratory - University of Kansas Direktor košarkaškog istraživačkog odjela na sveučilištu u Kansasu. Bivši košarkaš Divizije1 košarkaške lige za Sveučilište Madison Sada veliki istraživač na području sportskih performansi prvenstveno košarke iza kojeg su brojni znanstveni radovi. #SportPerformance #athlete #SportScience SHOW NOTES: —Poglavlja— 00:00 - Intro 01:20 - Predstavljanje gosta 04:11 - Počeci i karijerni put 19:00 - Zašto je teško provoditi testiranja 29:09 - Razlika između NBA košarkaša i ostalih profesionalnih košarkaša 37:43 - Osnovna testiranja za sve sportaše 44:35 - Utjecaj statistike na profesionalni sport 48:53 - Utjecaj startupova koji proizvode nosive uređaje za praćenje vitalnih podataka 01:00:42 - Koliko male razlike u performansama utjeću na rezultate u sportu 01:03:25 - Razlike u primjeni Oura prstena i Woop narukvice 01:05:16 - Nadolazeće tehnologije za praćenje podataka u sportu 01:08:25 - Utjecaj hipertrofije na performanse sportaša 01:14:57 - Najveći mitovi u znanosti o sportu 01:19:56 - Savjet trenerima koji se bave s ambicioznim sportašim 01:23:50 - Vježbe bitne za skoro svaki sport 01:30:24 - Korištenje suplemenata u prehrani sportaša 01:34:25 - Potreban unos proteina za sportaša 01:37:17 - Odjava

Ep 220Updated Matter 1.2 Specification Supports New Device Types and Brings Performance ImprovementsChristian Keil: “I love Twitter — after posting about TSMC last week, a former ASML technician reached out to me...”Apple unveils M3, M3 Pro, and M3 Max, the most advanced chips for a personal computerApple supercharges 24-inch iMac with new M3 chipApple unveils new MacBook Pro featuring M3 chipsPaul Haddad:M3 Pro has 150GB/s bandwidth vs 200 for the M2 Pro. I think that can be explained by using 3 6GB/12GB modules for the RAM vs 4 on the M2.Apple M3 Deep Dive: The Details Most Skipped OverAnandTech overviewBehind the scenes at Scary Fast: Apple's keynote event shot on iPhoneHere's what Apple really means when it says “shot on iPhone”Asahi Linux finds macOS bug that leaves machines unbootableAsahi Linux:We've just now realized that doing any manual version upgrades of macOS will always install the latest firmware.Running Intel Binaries in Linux VMs with RosettaTurn Speech Into Text With Audio Hijack 4.3's New Transcribe BlockYouTube Music Integration Comes to HomePodMicrosoft Word Celebrates Its 40th AnniversaryHoward Rheingold:Here lies a nearly-complete archive of Whole Earth publicationsZahvalniceSnimano 4.11.2023.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu.95 x 66 cmulje /oil on canvas2008.u privatnoj kolekciji /private collection

Kad je upis djece u srednju školu u Njemačkoj u pitanju, stvari nisu uvijek baš tako jasne. Zato smo mi ovdje da vas provedemo kroz proces. Maja Marić i Filip Slavković objašnjavaju koliko je važna preporuka učitelja, koje svjedodžbe su potrebne i gdje se ispunjava prijava, a tu je i Marijana Begić, mama iz Kelna koja donosi svoje iskustvo i savjete o tome kako lakše izabrati najbolju srednju školu za svoje dijete. Von Maja Maric.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Farmacevti ob dnevu odprtih vrat lekarn še bolj nadrobno svetujejo o zdravilih in prehrani. - Osnovna šola s prilagojenim programom v Krškem že 50 let deluje v začasni stavbi. Zdaj se le obeta gradnja nove. - Na posestvu pri Pivki skrbijo za rehabilitacijo konj in terapijo ljudi s posebnimi potrebami. - Kako so se v občini Tolmin lotili reševanja stanovanjske problematike?

Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?V Sloveniji poteka živahna razprava o prednostih in slabostih prehranjevanja s hrano živalskega izvora v primerjavi s hrano rastlinskega izvora. V Ultrazvoku tej debati dodajamo pogled mikrobiološke stroke. Mikrobiologinja prof. dr. Maja Rupnik (NLZOH), tokratna sogovornica Iztoka Konca, namreč preučuje pomemben sestavni del našega črevesja – to so črevesne bakterije oziroma mikrobiota. Kaj torej kažejo študije in kaj pravi mikrobiološka stroka? Ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani? Katere snovi črevesnim bakterijam koristijo, katere pa jim škodujejo? Zakaj je za mikrobioto sploh pomembno, kaj jemo? Foto: United States Department of Agriculture/ WikimediaCommons, public domain

Osnovna šola Simona Kosa Podbrdo je letos praznovala 154 let obstoja. Gre za eno izmed najmanjših šol v Sloveniji. A majhnost je njihova moč, poudarja dolgoletna ravnateljica Polona Kenda. Osnovna šola v Podbrdu ni le vzgojno-izobraževalna ustanova, temveč tudi središče kulturnega življenja v kraju, za kar je leta 2013 prejela priznanje Občine Tolmin. Ima svoj pevski zbor, gledališko skupino in tudi svojo himno. O šoli, njenih načrtih in izzivih smo se pogovarjali z ravnateljico, učenke in učenci pa so nam približali lepote Baške grape.

Vedran Pušić je vlasnik kompanije INFO MEDIA GROUP, osnovane u Banja Luci 2004. godine. Osnovna delatnost kompanije je advertising. Danas, to je grupacija koju čini 6 firmi, sa preko 100 zaposlenih, a fokus poslovanja je na uslugama marketinga, oglašavanja i tržišnog komuniciranja na teritoriji Bosne i Hercegovine i Adria regije. Kako je ušao na nova tržišta, ima li sličnosti i razlike između Srbije, Hrvatske i Slovenije; kako je došao do ideje i šta ga je podstaklo da krene na tržište Dubaija? Koje su njegove vizije i šta ga čini ponosnim? Šta bi preporučio početnicima u biznisu i još mnogo toga saznajte od fantastičnog Vedrana Pušića!

Vedran Pušić je vlasnik kompanije INFO MEDIA GROUP, osnovane u Banja Luci 2004. godine. Osnovna delatnost kompanije je advertising. Danas, to je grupacija koju čini 6 firmi, sa preko 100 zaposlenih, a fokus poslovanja je na uslugama marketinga, oglašavanja i tržišnog komuniciranja na teritoriji Bosne i Hercegovine i Adria regije. Kako je ušao u preduzetništvo i šta su njegovi počeci, da li je bavljenje sportom imalo uticaja na njega kao ličnost (i privatno i poslovno); zašto misli da bez rizika nema profita, te da svako ima srećni momenat; kako je izgradio današnju korporaciju i postao lider na tržištu Adria regije i još mnogo toga saznajte od fantastičnog Vedrana Pušića!

Slovenska osnovna šola je na videz zelo vključujoča, tudi ustava zagotavlja brezplačno šolanje, a v praksi je razslojevanje tam vse večje. Začne se že pri potrebščinah, plačilih kosil, izletov, šol v naravi in različnih športnih, kulturnih in podobnih dnevov, za katere morajo starši (do)plačevati. Otroci, ki tega niso deležni, so izločeni ne le v času samih dejavnosti, ampak tudi pozneje, saj niso dobili enakih izkušenj in znanj, kar jim onemogoča enakovredno učenje s tistimi, ki so na dejavnostih bili, tudi zunaj šole se družijo predvsem s tistimi, ki so v podobnih stiskah. Zato so pri ZPM Ljubljana Moste-Polje, kjer vodijo tudi program Botrstvo, pripravili peticijo za brezplačno osnovno šolo. Predlagajo, da bi se z minimalno spremembo dveh členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja šolski prostor spremenil tako, da bo za vse obvezne šolske vsebine za otroke brezplačen. Sogovornica je Nina Zidar Klemenčič, podpredsednica ZPM Ljubljana Moste - Polje in pobudnica projekta Enotna pravna točka. Povezave:  Peticija: Omogočimo učencem brezplačno osnovno šolanje ZPM Ljubljana Moste - Polje: Jeseni želimo brezplačno šolo

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.

Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2023, ki so bila na tržišče uvedena v zadnjem letu. Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbios za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chefs choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Osnovna cilja projekta sta osveščati potrošnike, da bi lažje prepoznali nova oziroma izboljšana živila in spodbujati gospodarstvo pri razvoju trajnostnih živil, predvsem takšnih z ugodnejšo hranilno sestavo kot ugodnim vplivom na okolje. V studiu je o kakovostnejši izbiri živil in prehrani govorila mag. Edvina Hafner, inženirka prehrane z Inštituta za nutricionistiko.

Piše: Aljaž Krivec Bere: Igor Velše Kolumnist, pisatelj, računalnikar, scenarist in režiser Miha Mazzini je delo Osebno zastavil kot nekakšen hibrid aktualnega in zazrtega v preteklost. Zrcali se v obravnavi newagevskih pristopov na ozadju koronakrize ter obenem pogleda na lastno otroštvo. Izrazito avtobiografsko ozadje, ki ga naznanja že celostranska fotografija avtorja na naslovnici, pa za Mazzinija ni novost, saj se je tovrstnemu pisanju posvetil že leta 2001 v Kralju ropotajočih duhov ter leta 2015 v romanu Otroštvo. Osnovna zgodba Osebnega je razmeroma preprosta. Pripovedovalec se marca 2020 po šestem zaporednem razhodu z vsakič isto partnerko Lenko, znajde v krizi, ki se zrcali v ponavljajočih se sanjah in vizijah. Obupan se, tudi po priporočilu znank in znancev, zateče k osmim akcijam za samopomoč in si zada, da jih bo tudi izpolnil. Vzporedno s preizkušanjem alternativnih zdravljenj pripovedovalec reflektira svoje otroštvo, predvsem tako, da skuša priklicati izgubljene spomine na odraščanje v garsonjeri na Jesenicah z mamo in babico. Tako se hkrati vzpostavita dva tipa terapije oziroma samoterapije. Poskus osmih alternativnih zdravljenj je sprejet s dvomi in naposled so tudi rezultati bolj medle narave, medtem ko je drugi pristop, ki ga je še najlažje razumeti preprosto kot spominjanje, iskanje vzrokov za določene dogodke in vedenje ter naposled sestavljanje zaključene zgodbe o samem sebi, bližje nekaterim psihoanalitičnim osnovam, vsaj v razsežnosti raziskovanja lastne psihološke preteklosti. A kljub nekaterim pozitivnim premikom, se zdi, da tudi tovrstni pristop ni celovita rešitev, saj smo preprosto obsojeni in obsojene na vzorce, ki jih poznamo. Na ta način je tudi koncept časa, kot ga doživljamo, postavljen pod vprašaj, saj je težko ločevati med že preteklim in trenutno dejavnim. Iz povedanega je bržkone že razvidno, da delo Osebno v marsikaterem oziru preveva ciničen duh. Če ta po eni strani služi poudarjanju poante, da preproste, a na videz sijajne prakse pač ne delujejo, se po drugi strani zdi, da gre za pristop, ki nekako zaustavlja literarno raziskovanje določenih fenomenov. Seveda nam ni treba zagovarjati hoje po žerjavici, šamanstva ali poglabljanja v morebitna prejšnja življenja, da nas lahko zmoti, če poglabljanje vanja spremlja skepsa, ki je ni mogoče preseči, s čimer tudi kritični pretres predmeta preučevanja postane otežen, če ne kar nemogoč. Tudi sicer se zdi, da so šibkejše plati knjige skrite na mestih, ki jih narekuje prehitro sklepanje zaključkov. Omeniti velja že razdelitev na zelo kratka podpoglavja, ki včasih obsegajo po nekaj vrstic, zelo redko pa presežejo več kot nekaj strani. Za ta podpoglavja, ki so sicer ujeta v enajst krovnih poglavij, je značilno preskakovanje med različnimi pripovednimi linijami, ki se sčasoma zgradijo v kompleksnejše zgodbe, a majhni odmerki zgodbe, ki vendarle nastopajo delno tudi kot zaključena kratka besedila, pogosto nakazujejo nezaseden prostor, v katerem pogrešamo kakšen korak dlje, dodatno refleksijo in predvsem nekaj več globinskega vpogleda. V tem oziru je morda pomenljivo, da se pripovedovalec večkrat sklicuje na to ali ono znanstveno študijo, ki naj podpre kakšno poanto pripovedi, a nas na teh mestih praviloma zapelje le do končne sodbe, medtem ko kontekstov, nasprotnih primerov in okoliščin, v katerih so izjave nastale, ne razgrne, s tem pa uide še ena priložnost za nekaj več poglobljenosti in ne nazadnje specifičnosti opažanj. Tem zadržkom navkljub je Mazzini opravil pomembno nalogo refleksije in popisa človekovega duha, soočenega s travmo in pogojno rečeno odvisnega od lastne preteklosti, ki predstavlja jedro naše osebnosti in ki vedno znova tako ali drugače priplava na površje. Postopno obujanje spominov na zabrisano, bolečo preteklost in samorefleksija avtodestruktivnih dejanj, ki jih je bolj ali manj mogoče pripisati zatekanju v znano, pa najsibo to še tako škodljivo za nas in druge, sta popisani na jasen in reflektiran način, s čimer bralstvu omogočata poistovetenje in jasnost razumevanja nekaterih navadno težje dostopnih razsežnosti človeške psihologije. Tudi tokrat se Mazzini ne umika od morda najbolj stalnih značilnosti njegove kolumnistike: privlačnega, sproščenega izraza, ki se izogiba umetelnosti, in humorja. In prav narava kolumnistike se zdi nekoliko sorodna knjigi pred nami. Osebno je delo z izrazito avtobiografskim ozadjem, hkrati pa gre za skupek močno poantiranih krajših besedil, ki se sicer stkejo v daljšo zgodbo, vendar do konca ohranjajo tudi vtis rahle epizodičnosti. Pri tem bi morda veljalo odpreti vprašanje, ali imamo opravka z romanom ali morda s čim drugim.

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic Osnovna preiskava pri sumu na pljučnico je slikanje z rentgenom. »Večina pljučnic se popolnoma pozdravi v dveh tednih. Pljučnico, ki pa ne gre nazaj, je treba spremljati in slikati večkrat,« pravi radiolog mag. Igor Požek, ki vodi Radiološki oddelek Klinike Golnik. Nekatere pljučnice pustijo na pljučih trajne sledi, nekaterih pa na sliki še ni, čeprav klinični znaki že kažejo na vnetje. Kakšna je rentgenska slika tipične pljučnice? Katere pljučnice so najpogostejše v zimskih mesecih? Kakšne posledice na pljučih pusti covid? V Ultrazvoku na vprašanja Iztoka Konca odgovarja radiolog Igor Požek s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik. Primer pljučnice v desnem spodnjem režnju, ki je vidna kot homogena zgostitev, ki zabriše normalno vidne žile in ima na stranskem posnetku trikotno obliko. Meje pljučnice označujejo puščice.

Drugi poudarki iz oddaje: -Zaradi nizkih vodnih gladin se zaostrujejo tudi razmere v energetiki - Domžalska Osnovna šola Roje za otroke s posebnimi potrebami ostaja brez dodatnih prostorov - Tudi v Podravju bi kupcem radi pomagali najti pot do lokalnih ponudnikov

Fondacija „Out of Area“ već drugi put dolazi u ovu školu kako bi zavrišla započeto prije dvije godine kada je sve zaustavljeno zbog pandemije korona virusa.Projekat uređenje i opremanja škole podrazumijeva tehničku i sportsku opremu za šta su izdvojili više od 10.000 KM.Osnovna škola“ Olovo“ od sada je bogatija za vrijednu sportsku opremu za izvođenje nastave tjelesnog odgoja,laptope i tv aparate za svaku učionicu kao i brojni drugi školski pribor.

Osnovna preiskava v medicini je hemogram oziroma krvna slika. Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Ob vseh izrazih in številkah je velikokrat potrebna dodatna interpretacija osebnega zdravnika. Kaj pomeni zmanjšano nastajanje eritrocitov ali povečano število levkocitov in trombocitov? Gostja: Mojca Dreisinger, dr. med., iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

"Osnovna vodilja? U meni prevladava optimizam. Dođu trenuci tuge, nostalgije… Međutim, meni se nikad, ali nikad nije dogodilo da dođem pred publiku bez iskrenog osmijeha i bez iskrene želje da odu svojim kućama s okusom koncerta." - i po taj isti okus publika Tereze Kesovije se vraća više od 60 godina. Na domaćim ali i inozemnim pozornicama. Nagrade i priznanja više i ne broji. Kako domaća tako i strana. O njenoj karijeri i životu se pisalo i čitalo, a čak su se i snimali filmovi.Mudrost koju ima i donosi stekla je sa svojih 83 godine. Dijeli s lakoćom i jednostavnosti te karizmom koja je rijetkost bila, ali i ostala. Puna ljubavi prema onom što diše i živi - glazbi, s nevjerojatnom iskrom u očima kad priča o svojim Konavlima, Dubrovniku ili pak Parizu i druženjima sa svjetskim imenima. Strastvena je ljubiteljica sporta i nogometa.Izrazito uživa i u svojoj ulozi bake, mame ali i prijateljice... humor kojim zrači, ali i privlači..Pola sata? Premalo je bilo za upiti sve što je imala za podijeliti.Draga Tereza, veliko hvala!Inspracija ste.https://instagram.com/terezakesovijaofficial?utm_medium=copy_linkhttps://www.instagram.com/anaradisic/...Ana Radišić podcast - razgovori s ljudima koji inspiriraju. Pitanja koja se nerijetko pitamo, kako, zašto i na koji način je netko uspio. Priče gostiju su pokazatelj da su svi uspješni, inspirativni ljudi zapravo jednostavno - ljudi. Njihove postavke, njihova preispitivanja, njihovi životni putokazi - bez maski, ne klasični intervjui, opušteni, topli i iz srca – bit će okosnica svakog podcasta koji možete slušati na svim popularnim podcast platformama poput Apple podcasta, Google podcasta, Deezera, Spotifya...Ana, pravnica po struci, voditeljica emisije 'Exkluziv', urednica i voditeljica glazbene emisije 'Top.hr'. Osim što je lice RTL-a, radijska je voditeljica glazbene emisije 'Inkubator', strastvena trkačica i ljubiteljica sporta, glazbe, knjiga i putovanja, a ono najvažnije putovanje na koje i vas vodi je putovanje prema samom sebi.Scenografija: http://smartcon.hr/https://www.instagram.com/smart.con.a...Produkcija https://www.redlight-production.comPR  ​​​​​​https://www.pr365.hr/  https://www.instagram.com/pr365studio/Dizajn loga:  https://www.instagram.com/miamarstudio   Glazba: https://www.youtube.com/channel/UCrhg...

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof. dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih.

Ostali poudarki iz oddaje: Ptujska občina pred volilnim letom v visoko zadolžitev, pomisleki tudi o uresničitvi načrtovanega V Mariboru pripravljajo novo strategijo kulture, prva izolska izpostavlja vsem dostopno kulturno ponudbo Starejšim na Ravnah na Koroškem želijo ponuditi aktivno staranje

Epidemija covida se počasi umirja, ocenjujejo na Inštitutu Jožef Štefan. Kljub rahlemu upadu števila novih okužb s koronavirusom razmere v bolnišnici ostajajo zaostrene. V mariborskem kliničnem centru so postelje na covidnih intenzivnih enotah že več dni polno zasedene. - Osnovna šola v Semiču kljub pozivom županje k opustitvi protikoronskih ukrepov sledi epidemiološkim navodilom - V Pomurju od vlade med drugim pričakujejo pomoč pri zagotavljanju infrastrukture; od pošt do krajevnih uradov - V hudi nesreči avtobusa v Bolgariji umrlo več kot 40 ljudi

Goran Janković je osnivač i direktor kompanije Inmold, porodične kompanije koja je osnovana 2006. godine. Osnovna delatnost kompanije je izrada visokokvalitetnih alata za brizganje plastike i obojenih metala, specijalnost su alati za brizganje tankozidne ambalaže i alati za brizganje tehničkih delova, a pored alata bave se i izradom IML robota. Inmold danas ima skoro 600 zaposlenih, 78 inženjera u kompaniji, sopstveni edukativni centar i svoje proizvode izvozi u preko 40 zemalja sveta. Goran je diplomirani mašinski inženjer koji se nakon školovanja zaposlio u Prvi Partizan gde je naučio azbuku svog posla. Tokom devedesetih godina usled nemogućosti da od svojih primanja izdržava porodicu, odlučuje se najpre da sa partnerima pokrene privatni posao, a više od deceniju kasnije i svoj sopstveni biznis. Zašto su brze odluke važne, kako je izgledalo poslovati devedesetih godina, zašto je napustio partnersku firmu i odlučio se da pokrene svoju, koliko je vremena prošlo pre nego što je kompanija izašla na zelenu granu, odakle ideja za edukativni centar unutar kompanije, šta je bila odskočna daska za razvoj kompanije na jedan viši nivo i još mnogo znanja i iskustava od sjajnog Gorana Jankovića.

Bliži se nova školska godina. U prošloj epizodi podkasta Reaguj! govorili smo o udžbenicima, a i ovu posvećujemo školstvu. Naša 60. epizoda bila je posvećena službenoj upotrebi jezika nacionalnih manjina u Srbiji, a u 65. epizodi govorimo slušanju nastave na maternjem jeziku. Šta kažu roditelji? Olenka Živković iz Ruskog Krstura majka je troje dece i pripada rusinskoj zajednici. Ona, kao i njena deca, osnovu školu završili su upravo u Krsturu, na rusinskom jeziku. Školovanje na manjinskom jeziku ne predstavlja problem prilikom daljeg školovanja na većinskom jeziku, smatra naša sagovornica. Dostupnost obrazovanja na maternjem jeziku je veoma važno, jer ne samo što doprinosi očuvanju nacionalne kulture, ono čini i manjinsku zajednicu na okupu, i sprečava asimilaciju. I dok đaci koji pohađaju nastavu na većinskom jeziku pored obaveznog srpskog jezika i književnosti, engleskog i drugog stranog jezika koji bi, po pravilu, mogao da se bira, deca koja uče školu na manjiskom jeziku izučavaju četiri jezika. Olenka Živković, smatra da je to prednost. Šta kaže škola? Osnovna i srednja škola "Petro Kuzmjak" u Ruskom Krsturu ima dugogodišnju tradiciju nastave na rusinskom jeziku koja već traje 260 godina. Od 1753. godine do danas se pored rusinskog jezika neguje i kultura Rusina u okviru ove ustanove. Kroz dugi niz godina promenila se slika stanovništva ovog mesta. Dok je nekada većinsko stanovništvo bilo rusinskog porekla, kroz migracije Rusina iz Ruskog Krstura u druge krajeve zemlje i inostranstvo, kao i dolazak Srba u isti, pojavila se potreba za uvođenjem nastave na srpskom jeziku. Srednja škola iz Ruskog Krstura je ujedno jedina škola u celom svetu u kojoj se nudi mogućnost pohađanja nastave na rusinskom. Direktorka Osnovne škole Matko Vuković u Subotici Mirjana Stevanović za podkast Reaguj! kaže da u njihovoj školi drže nastavu na srpskom i na hrvatskom jeziku. Osim dece hrvatske i srpske nacionalnosti, u Osnovnoj školi Matko Vuković 23 procenata učenika se izjašnjavaju kao Romi. Međutim, iako je velik broj učenika romske nacionalnosti, u toj školi nema romskog odeljenja. Stevanović objašnjava da je za formiranje odeljenja na manjinskom jeziku uslov da imate stručan kadar i da imate decu koja su zainteresovana za tako nešto. Još jedan uslov jeste da i broj zainteresovanih učenika bude veći od 15. Pre tri godine, Osnovna škola Matko Vuković bila je jedna od četiri škola u Subotici koja je organizovala nastavu za decu iz migrantskih kampova. Zbog promene vrste subotičkog prihvatnog centra za migrante, poslednjih godinu dana više ne organizuju nastavu. Stevanović kaže da su nastavu učitelji uglavnom držali na engleskom jeziku. Šta kažu zakoni? Prema Ustavu u Srbiji je u službenoj upotrebi srpski jezik i ćiriličko pismo, dok se službena upotreba drugih jezika i pisama uređuje zakonom. Ustavom je i zagarantovano pravo pripadnika manjinskih nacionalnih zajednica na očuvanje posebnosti, što podrazumeva i pravo na upotrebu svog jezika i pisma. Sa druge strane, statut Vojvodine navodi da je u Vojvodini u službenoj upotrebi srpski jezik i ćiriličko pismo, mađarski, slovački, hrvatski, rumunski i rusinski jezik i njihova pisma. Za regulisanje prava na službenu upotrebu manjinskih jezika ključna su dva zakona: Zakon o službenoj upotrebi jezika i pisama i Zakon o zaštiti prava i sloboda nacionalnih manjina. Dalje, statutom opštine, odnosno grada, mogu se utvrditi jezici i pisma koji su u službenoj upotrebi na teritoriji opštine, grada ili u pojedinim naseljenim mestima. Prema članovima 13, 14 i 15 Zakona o zaštiti prava i sloboda nacionalnih manjina, pripadnici nacionalnih manjina imaju pravo na vaspitanje i obrazovanje na svom jeziku, odnosno govoru u ustanovama predškolskog, osnovnog i srednjeg vaspitanja i obrazovanja. Iako je Zakonom utvrđeno da se može propisati minimalni broj učenika za nastavu na manjinskom jeziku, broj učenika koji pohađa nastavu na maternjem, odnosno jeziku nacionalne manjine, može biti i manji od minimalnog broja učenika koji je potreban za formiranje odeljenja. Treba napomenuti da obrazovanje na jeziku nacionalne manjine, prema ovom Zakonu, ne isključuje obavezno učenje srpskog jezika. Šta kažu nacionalni saveti? Nastavni program koji se odvija na jeziku nacionalne manjine, prema Zakonu o zaštiti prava i sloboda nacionalnih manjina, propisuje da nastava na maternjem jeziku u značajnoj meri sadrži i teme koje se odnose na istoriju, umetnost i kulturu nacionalne manjine. Nacionalni saveti nacionalnih manjina su ovde ključni jer učestvuju u izradi nastavnih programa za predmete. Melanija Rimar iz Odbora za obrazovanje Nacionalnog saveta rusinske nacionalne zajednice kaže da se nastava na rusinskom ili i na rusinskom izvodi u tri škole u Vojvodini. Od toga su u Ruskom Krsturu sva odeljenja u osnovnoj školi samo na rusinskom. Članica izvršnog veća i koordinatorka odbora za obrazovanje u Nacionalnom savetu slovačke nacionalne manjine Svetlana Zolnjan ističe da je sve manje dece koje nastavu slušaju na slovačkom jeziku, a da je to zbog sve češćih migracija celih porodica. Ipak, kada u manjim mestima nema dovoljno učenika koji bi slušali nastavu na slovačkom jeziku, piše se zahtev Ministarstvu prosvete kako mi se odobrilo otvaranje odeljenja bez obzira na broj đaka. Kako Zolnjan ističe, ovi zahtevi su do sada uvek bili prihvatani. Kako Zolnjan naglašava, ponekad se dešava da roditelji odluče da, iako je detetu maternji jezik slovački, ono ipak krene u odeljenje gde se nastava sluša na većinskom, srpskom jeziku. Sa druge strane, Melanija Rimar iz Rusinskog Nacionalnog saveta objašnjava da je najveći problem sa kojim se susreću prilikom organizovanja nastave na manjinskom jeziku manjak dece, te da se zbog toga događaju pokušaji spajanja po dva odeljenja nižih razreda osnovne škole. Melanija Rimar govori i o potrebi da se škola u Ruskom Krsturu očuva kao jedina škola u kojoj se nastava izvodi na rusinskom. Kaže da je bilo i dece drugih nacionalnosti koja su pohađala tu školu, međutim, zbog neostvarene kvote nisu bili u mogućnosti slušati nastavu iz svog maternjeg jezika. Kako Svetlana Zolnjan iz Slovačkog Nacionalnog saveta navodi, kada bi se zatvorila odeljenja i škole na manjinskim jezicima, postepeno bi i nestajala sama kultura tih naroda, pa i cele nacionalne zajednice. Na podkastu rade: Sanja Kosović, Irena Čučković, Nemanja Stevanović, Sanja Đorđević i Iva Gajić. Ovaj podkast je pripremljen uz finansijsku podršku Evropske unije i Saveta Evrope, u okviru projekta “Promocija različitosti i ravnopravnosti u Srbiji“. Stavovi izraženi u njemu ni na koji način ne odražavaju zvanično mišljenje bilo koje strane.

Drugi poudarki iz oddaje: - Osnovna šola Stražišče z razkuževanjem do normalnega šolskega leta - Podražitve vode v Novi Gorici - V Grosupljem nov gasilski poligon; v Tolminu nov center za zaščito in reševanje - 20 let Zavoda za turizem Ljubljana in 70 let Koroškega pokrajinskega muzeja

Premier Janez Janša je ob današnji predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja svetu Evropske unije v državnem zboru na prvem mestu navedel okrevanje in odpornost po pandemiji. Po njegovih besedah so pripravljeni predlogi, kako se ob morebitni ponovitvi pandemije spopasti z njo bolj učinkovito kot doslej. Ostala vsebina: Mednarodne novinarske organizacije opozarjajo na spodkopavanje neodvisnosti medijev v Sloveniji. Svetovalna skupina za covid vladi ne bo predlagala večjih sproščanj ukrepov, cepljenje proti covidu od srede mogoče tudi v UKC Maribor. Negotova usoda vzdrževalne selekcije slovenskih avtohtonih sort semen.

Danes gremo na gledališke odre: drevi bodo v ljubljanski Festivalni dvorani naposled le uprizorili premiero Hlapcev Slovenskega mladinskega gledališča. Prvotno je bila namreč predvidena že v lanskem maju, a je bila zaradi znanih razmer zamaknjena do danes. Pod režijo se podpisuje znana poljska režiserka Maja Kleczewska, strokovnjakinja za klasična dramska besedila, ki jih na oder postavlja zelo sodobno. Tako tudi Cankarjevo satirično dramo vzame za osnovo in ji vmes kaj doda – predvsem se nanaša na sočasne družbeno-politične razmere. Matija Ferlin, hrvaški plesalec in koreograf, ki v produkciji zavoda Emanat tudi v Sloveniji deluje že vrsto let, pa bo nocoj predstavil svoj novi solo: Sad Sam Matthäus. To je četrta predstava iz cikla Sad Sam in ga tudi zaokrožuje; s temami trpljenja, malih smrti in trajanja, ki vse lahko pomagajo, kot pravi Ferlin, k temu, da človek iz trpljenja izstopi, ne nujno zdrav, temveč spremenjen. Osnovna zgradba predstave je, od tod tudi naslov, oratorij Pasijon po Mateju Johanna Sebastiana Bacha. In še v Novo Gorico, kjer bodo v Slovenskem narodnem gledališču premierno uprizorili avtorski projekt Čakam. Nastal je v okviru lani oblikovanega Studia SNG, ki daje gledališčnikom priložnost za ustvarjanje predstav po lastnem izboru. Renata Vidić, režiserka in avtorica temeljnega besedila za predstavo, pove, da je rdeča nit nenehen boj s samim sabo in svetom v katerem živimo. Pri pisanju jo je zanimalo naše notranje doživljanje. Foto (izrez): Asiana Jurca Avci, predstava Hlapci (Slovensko mladinsko gledališče)

Hajde da razgovaramo o ćelijama! Danas se bavimo osnovnim gradivnim blokovima života, njihovim opstankom i evolucijom. Predstavljamo vam najznačajnije događaje u razvoju ćelija, kao i neke impresivne primere ćelija koje ne izgledaju onako kako bismo ih možda zamislili. Linkovi: Virusi - na ivici života - http://ekoblog.info/virusi-ivica-zivota/ Svi smo mi pomalo arhee (priča o nastanku eukariotske ćelije) - http://ekoblog.info/svi-smo-mi-arhee/ Priča o nastanku života (engleski) - https://youtu.be/_uAJY1mqtw4 Neobično velike ćelije (engleski) - https://youtu.be/9SLYdENgsog

Vsako stvar je potrebno definirati, podobno, kot vsaka knjiga potrebuje svoj uvod. Na gospodov dan bosta z vami Gospoda, mati Opazovalnica, oče Avtomat. Osnovna naloga podkasta je, da definira gentlemenstvo. Vaših vprašanj, komentarjev in predlogov bova vesela na info@gospoda.si "Luksuz ni denar, luksuz je čas!"

Od marta se nalazimo u situaciji u kojoj se primarno leče i zbrinjavaju oboleli od koronavirusa. Mnogi pacijenti koji boluju od nezaraznih bolesti kao što su dijabetes, rak ili respiratorne bolesti, teško dolaze do svoji rutinskih pregleda i tretmana. Nega hroničnih bolesti u ovom periodu predstavlja stalni izazov jer je trenutno većina globalnih zdravstvenih resursa usmerena na koronavirusnu bolest. U ovoj epizodi podkasta “Reaguj!” otkrivamo koliko je pandemija koronavirusa uticala na samo lečenje hroničnih bolesti. Zahvat odloženi Olenka Živković ima nekoliko hroničnih bolesti. Osnovna bolest joj je problem sa štitnom žlezdom, koji je tokom godina doprineo razvoju raznih drugih bolesti kao što su dijabetes i visok krvni pritisak. Ona objašnjava da zbog nepravilne regulacije pritiska u februaru ove godine doživela je šlog. “Neke sam preglede uspela obaviti ali ostao mi je pregled koji se može obaviti samo u Sremskoj Kamenici na Institutu, to je optičko snimanje srca. Za to snimanje do sada uopšte nije bilo termina. S obzirom da se to snimanje može odraditi samo na Institutu ne postoji nikakav način da upadnem na to snimanje pošto su naravno hitniji slučajevi u prednosti. To snimanje mi je važno zbog toga što postoji mogućnost ponovnog šloga ako se ustanovi da postoji neki problem na srcu, a ja to snimanje ne mogu da odradim.” Nema uslova za zbrinjavanje pacijenata Utoliko je situacija gora kada specijalizovane postaju Kovid bolnice kao što se to desilo sa Klinikom za plućne bolesti Kliničkog centra Niš. Tamo, kaže, pulmološkinja Tatjana Pejčić, nije bilo epidemioloških uslova za zbrinjavanje pacijenata sa hroničnim bolestima. “Ako imamo na umu da je godišnje oko 3000 pacijenta bilo hospitalizovano na našoj klinici, sigurno polovina, ako ne i veći broj pacijenata nije moglo da se javi konkretno našoj klinici. Da ne pričamo o nekim redovnijim kontrolama. Ljudi su se snalazili na razne načine – konkretno kada govorim o nekim mojim pacijentima – neki su dolazili do mene, pa je onlajn zbrinjavanje nekada bilo prisutno i simpatično i moglo je da pomogne nekim jednostavnijim problemima i rešavanju situacije.” Kliničke slike pacijenata na psihijatrijskom odeljenju pogoršane Psihijatar Katarina Todorović, koja radi u bolnici u Jagodini, za podkast Reaguj! objašnjava da su se kliničke slike pacijenata na psihijatrijskom odeljenju pogoršale za 30 posto od početka pandemije. “Pandemija je prilično uticala u smislu da je došlo do pogoršanja svih pacijenata koji su se ranije lečili, zapravo pogoršale su se njihove kliničke slike, a sem toga došlo je i do novoregistrovanih pacijenata. Ja radim na odeljenju, to su uglavnom psihotični poremećaji. Znači to su ljudi koji su izgubili kontakt sa realnošću. Tako da kod njih recimo se stanje pogoršalo za recimo jedno 30 posto u odnosu na prethodni period.” Saradnici emisije: Irena Čučković, Iva Gajić, Nemanja Stevanović, Sanja Đorđević, Aleksandra Bučko Pratite nas i na mrežama Facebook, Twitter, Instagram i platformi podcast.rs.

U 77. epizodi Pojačalo podkasta, gost Ivana Minića je Igor Lazarević - poslovni savetnik. Za početak Igor govori o svom formalnom obrazovanju, kao i primenjivosti stečenog znanja. Nakon priče o studijama, na red dolazi bogata karijera i oblasti kojima se bavi: reorganizacija poslovanja, profesionalizacija biznisa, menadžment tranzicija, rad u velikom sistemu, delegiranje, samoorganizacija i još štošta, sve potkrepljeno primerima na raznim skalama i svedeno na veoma razumljivu razinu. U drugom delu Igor daje svoje viđenje aktuelne situacije. Iako se dotačinje krize i recesije izazvane pandemijom korona virusa (Covid-19), on je optimista po tom pitanju, i u trenutnoj situaciji vidi priliku, ma koliko to surovo zvučalo. Za kraj Igor nudi opširne savete i pomoć budućim preduzetnicima, od toga na šta treba da obrate pažnju do toga koja znanja treba da usvoje pre nego što se upuste u takav jedan poduhvat. Teme u podkastu: - Osnovna delatnost - Formalno obrazovanje - Primenjivost stečenog znanja - Karijera - Reorganizacija poslovanja - Profesionalizacija biznisa i menadžment tranzicija - Delegiranje - Rad u velikom sistemu - Samoorganizovanje - Viđenje aktuelne situacije - Saveti za buduće preduzetnike Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3i78wdn Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Kada pokrećete neki svoj biznis, jako je važno da znate koja je njegova svrha. Kupac je temelj svakog biznisa i u skladu sa tim poslovna organizacija ima dve osnovne funkcije: marketing i inovacije. Marketing služi da biste došli do novih mušterija, klijenata ili kupaca, a inovacija služi da uvek pronalazite bolji, jeftiniji, efikasniji način da pružite veću vrednost svojim klijentima kako bi oni ostali kod vas, a ne otišli kod vaše konkurencije.

Čeprav še pred nekaj desetletji v znanosti ni bilo prostora za raziskovanje zavesti, postaja počasi tudi raziskovanje posameznikovega doživljanja del znanstvene metodologije. Predvsem zadnjih nekaj let meje na tem področju premikajo mladi raziskovalci, velike zasluge za to pa ima tudi dr. Claire Petitmengin, utemeljiteljica mikrofenomenologije. Gre za disciplino, ki bi ji, sicer zelo površno, lahko rekli tudi uporaba čuječnosti v znanosti, saj znanstveniki preučujejo natančne opise osebnih izkušenj intervjuvanca, kar od njega zahteva popolno pozornost in osredotočenost na to, kar doživlja v sebi in česar se ponavadi ne zavedamo. Prvi je ta program predstavil Francisco Varela, čilski biolog, filozof in kognitivni znanstvenik Francisco Varela, pravi naša sogovornica, ki je pod njegovim mentorstvom delala tudi svoj doktorat: “Osnovna ideja tega programa je, da je nemogoče raziskovati človeški um le z objektivnimi orodji. Do takrat je namreč veljalo, da raziskovalec, ki na primer preučuje čustva, do njih dostopa prek objektivnih meritev: na primer pulza, dihanja, potenja, očesnega gibanja. Prepovedano pa je bilo vprašati človeka, kaj čuti in kako se ima. Francisco Varela je menil, da smo s tem zavili v slepo ulico in da moramo v raziskovanje vključiti tudi točne in stroge opise njegove izkušnje, torej tega, kaj doživlja v sebi. Svojo odločitev je argumentiral s tem, da mora znanstvenik, ki interpretira električne signale v možganih, vedeti, kaj in kako človek doživlja. Še bolj ključen razlog pa je bil, da so naše izkušnje v bistvu vse, kar imamo. Tudi znanstveni podatki so dejstva o izkušnjah. Do njih dostopaš tako, kot jih doživljaš. Ni druge poti do znanosti! Če se tega zavedamo in se ne zmenimo za izkušnje, je to nesmisel.” S francosko kognitivno znanstvenico Claire Petitmengin, ki je mikrofenomenološke tehnike uporabila za raziskovanje vznikov epilepsije, intuicije in za doživljanje meditacije, smo se pogovarjali o tem, kako sploh lahko preučujemo osebno doživljanje, ki se odvija v posamezniku, in na katerih področjih bi si lahko pomagali s to mlado raziskovalno disciplino. Sama je na primer prišla do zanimivih rezultatov pri študiji epileptičnih bolnikov, aplikacij te discipline pa je še več.

Petkovih 5 minut ... tokrat Matevž in Robi razmišljata o prenosu znanja na nove generacije otrok, dijakov, .... bodočih študentov.

Žreb? Žreb! O, ja. Štirje slovenski predstavniki so dobili svoje štiri tekmece. Zadovoljni? Kakor kdo. Za vse pa bo Ofsajd držal pesti. Osnovna želja? Da gresta vsaj dva kluba naprej preko prve ovire. Vsaj. Dva. Olimpija bo imela v drugem krogu kvalifikacij za #ligaprvakov neporavnane dolgove s Slovaki, tokrat bo dokazovala svoje proti, khm, Trenčinu. Maribor čaka v drugem krogu kvalifikacij za #ligaevropa dokaj nepričakovano sofijski Levski, kjer bodo vijoličasti dokazovali, ali znajo biti nosilci. Domžale čaka andorski Lusitans, kar upamo, da za Domžije vsaj letos ne bo previsoka ovira, medtem ko upamo, da se bodo Goričani dobro predstavili proti izrazitemu favoritu: Maccabi Tel Avivu. Priprave grejo naprej, midva s Klemnom tudi, morda se obeta še kakšen Ofsajd: [N]Euro 2016 edicija ta teden. Bodite pripravljeni! V petek pa itak dobimo razpored za PLTS 2016/17, ne? *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. P.S.: Hvala, Boki Batina, GT22 & Rene Puhar za sodelovanje v oddajah, Marku Ulagi za logotip! Pa Frizerski Bajti za spodbudo! In Klemnu, da je rešil stvar.

Oddaja 7.5.2008 Osnovna tema današnje oddaje bo vprašanje razmejitve med različnimi konstrukcijami sveta, kozmologijami, ideologijami, teorijami in tako naprej. V ta namen smo za vas prevedli del prvega predavanja iz serije »Predavanj o znanstveni metodi«, ki jih je imel madžarski filozof Imre Lakatos, znameniti učenec Karla Popperja, na London School of Economics, leta 1973. Predavanje […]