Podcasts about zadnja

V Predazzu se bodo nocoj končala tekmovanja smučarskih skakalcev. Pomerili se bodo na superekipni tekmi, na kateri bosta vsako reprezentanco zastopala po dva skakalca, ki bosta morala opraviti po tri skoke. V zgodnjih popoldanskih urah so se medtem končala tekmovanja alpskih smučarjev v Bormiu, kjer so se za zadnji komplet odličij pomerili najboljši slalomisti sveta. Športne minute namenjamo še predstavitvi slovenskih motokrosistov, ki bodo sezono svetovnega prvenstva začeli v Argentini. Na novinarski konferenci se je slovenskim medijem kot novi član moštva Yamaha prvič predstavil Tim Gajser.

Na zadnji redni seji državnega zbora v tem mandatu je Primož Dolenc, kot kaže, po enem letu vendarle dobil zadostno podporo za imenovanje na mesto guvernerja Banke Slovenije. Parlamentarna mandatno-volilna komisija je prižgala zeleno luč tudi trem kandidatom za ustavne sodnike in kandidatki za varuhinjo človekovih pravic. O imenovanjih bodo prihodnji teden odločali poslanci in poslanke. Druge teme: - Generalni sekretar NATA Rutte: Evropa se ne more braniti brez podpore Združenih držav. - Izrael prepoznal posmrtne ostanke zadnjega talca v Gazi, s čimer je izpolnjen pogoj za začetek druge faze mirovnega načrta. - Deli zakona o zaščiti živali na ustavnem sodišču.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Slovenski rokometaši se po tekmi s Ferskimi Otoki z Norveške selijo na Švedsko v Malmö, kjer bodo igrali v drugem delu prvenstva stare celine. Smučarske skakalke so v svetovnem pokalu zbrane v Japonskem Zau, kjer je po včerajšnji tekmi na sporedu še ena. Košarkarji Olimpije so se v Evropskem pokalu včeraj po več letih vrnili v dvorano Tivoli, kjer so v 15. kolu gostili Cluj.

Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnja epizoda, ki pokriva Ligo OTP banka je pred vami.Bwaž in Gašper sta začela epizodo s komentarjem o menjavi na trenerskem mestu v Laškem in posledično v Polzeli, nato pa sta naredila klasičen pregled 12tega kola in napoved 13tega.Vabljeni k poslušanju!

Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Drugi poudarki oddaje: - Kranjski mestni svet vendarle sprejel osnutka proračunov za prihodnji dve leti - Občina Bloke ne bo ostala brez trgovine - Naložba v stanovanjsko naselje se je občini Benedikt nekoliko zamaknila - Na Gačah po uspešni poletni sezoni že načrtujejo zimsko

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.

Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.

V Avstraliji se je končalo svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Zadnji tekmovalni dan so odličja podelili najboljšim v krosu. Motokrosisti pa sezono končujejo na prestižnem pokalu narodov, ki ga letos gostijo ZDA. Današnji tekmovalni spored ekipnega svetovnega prvenstva prinaša kvalifikacije, v katerih se bo v jutrišnji finale neposredno uvrstilo najboljših 19 reprezentanc.

V Avstraliji se je končalo svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Zadnji tekmovalni dan so odličja podelili najboljšim v krosu. Motokrosisti pa sezono končujejo na prestižnem pokalu narodov, ki ga letos gostijo ZDA. Današnji tekmovalni spored ekipnega svetovnega prvenstva prinaša kvalifikacije, v katerih se bo v jutrišnji finale neposredno uvrstilo najboljših 19 reprezentanc.

V Kigaliju, glavnem mestu Ruande, se začenja svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Tekmovalni spored se bo danes začel z vožnjo na čas, na kateri bo nastopil tudi osrednji slovenski adut Tadej Pogačar. V Darwinu pa se je z VN Avstralije končala 69. sezona svetovnega prvenstva v motokrosu.

Zdravo. Tokrat z vami delimo nasvet največjega strokovnjaka za strupene ugrize in pike smrtonosnih živali, dr. Struana Sutherlanda, ki je bolj enostaven, kot bi se vam sprva mogoče zdelo. Po uvodni debati o klapah, odštevanju, pevskem zboru, videu in še čem, ustanovimo še Združenje za zaščito plena in se preselimo v Avstralijo. Tam ugotovimo, da narava ni prijazna babica, ampak bolj mačeha iz kakšne stare pravljice. V epizodi se posvetimo drugemu delu 2. poglavja, če vam bo zmanjkalo tem za kavomat, komodski zmaj in njegove prehranske navade zagotovo rešijo zadrego. Zahvalimo se tudi za 42 ocen na Apple Podcasts in vas rotimo, da nam ne dajete več ocen, še manj pa recenzij. Hvala lepa.

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično: spomnimo se daljinca na kabel, prvih igralnih konzol iz konca 70-ih in 80-ih, ter (ker je september) študiramo, katere podkaste je najbolje poslušati v gneči na cesti. Iz te debate nas katapultira do drznega teološkega vprašanja, ali res obstaja bog prometnih kolon in ali ga slučajno častimo vsakič, ko hupamo. Ali pa hupanje deluje kot cerkveni zvon? Sveta Feltna ali Sveti Hupko, usmili se nas. Namesto nas najde rešitev za manj gneče Roman Mars, mi pa brainstormamo, kateri podkast najbolj pomirja na začetku kolone na Celovške, potem pa čudežno preidemo na 2. poglavje knjige Zadnja priložnost. Tri leta po dogodkih iz 1. poglavja so naši junaki na lovu za komodskim zmajem. Mi pa razmišljamo, zakaj so nam plazilci manj simpatični od kosmatih mesojedcev.

Zadnja avgustovska nedelja je bila zelo delovna za infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek. Udeležila se je kar treh odprtij, od katerih za zdaj omenimo le območje avtocestnega predora Šentvid v Ljubljani, kjer je promet po skoraj desetih mesecih znova stekel normalno. Drugi poudarki oddaje: - Izraelski varnostni kabinet ob stopnjevanju napadov na Gazo drevi o popolnem zavzetju mesta. - Novo šolsko leto prinaša tudi številne sistemske in programske novosti. - Zadnji dan svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu dve slovenski kolajni.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Slovenska košarkarska reprezentanca končuje priprave na evropsko prvenstvo. Sinoči se je v Stožicah na tekmi proti reprezentanci Velike Britanije še zadnjič predstavila domačemu občinstvu. Pred odhodom na Poljsko, kjer bo Slovenija igrala skupinski del turnirja stare celine, jo jutri čaka še tekma proti Srbiji v Beogradu.

Zdravo! V ničti epizodi sedme sezone odpremo novo poglavje našega malega podkasta. Mogoče malo bolj resni, malo bolj raziskovalni, malo bolj izobraževalni. V 7. sezoni beremo knjigo Zadnja priložnost, ki jo je skupaj z zoologom Markom Carwardineom napisal naš ljubi Douglas Adams! Knjiga govori o izumirajočih živalskih vrstah - Mark je prispeval svoje izkušnje, Douglasova vloga pa je bila: “da bi bil skrajno neveden nezoolog, ki naj bi ga prav vse, kar bi se zgodilo, popolnoma presenetilo.” Mi smo v uvodu v knjigo slalomirali med Bobom, Jožetom, orgonskimi topovi in granatami, propadlimi starimi sortami krompirja, Monsantom, kemtrejli in dejstvom, da se neumnost lahko izmeri. V wattih. Skratka, čaka vas prvi pogovor o knjigi, ki naj bi razsvetljevala, ne reševala, pa vseeno naredi oboje. In seveda o vsem vmes. Pa še bonus: nova identiteta za poslušalce - štoparke in štoparji, pozdravite raziskovalke in raziskovalce.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Zdravo. Tokrat smo res prišli do bridkega konca. Končali smo zadnje poglavje 6. knjige iz trilogije v štirih delih, po vsem vesolju znane štoparske biblije. Ker spet ugotovimo, da srečnih koncev ni, vas opozarjamo, da preverite darilne bone za večerje, toplice in kar je še tega, ker zapadejo v dveh letih, lahko tudi manj. Namesto v Ortu in drugih gostilnah, ugotovimo, da te dni zapravljamo za raznorazne naročnine, Artur pa se odpravi na pot, kjer za trenutek sreča Fenchurch in konča na tisti njemu tako ljubi plaži. Ampak tam so (kvarnik!) že spet Vogoni. V 68 tednih 6. sezone smo obdelali 6. knjigo, v 272 epizodah pa celotno štoparsko sago – in zdaj nas čaka samo še koktajl z rezino limone. In zlato opeko. Lepo je bilo, nekateri smo tudi jokali.

Eseji Iztoka Geistra vztrajno spodkopavajo antropocentrično predstavo o človeku kot kroni stvarstva, obenem pa razgaljajo tudi slepe pege sodobnega ekološkega mišljenjaNikakršnega dvoma več ni, da je vprašanje človekovega razmerja do narave eno ključnih, nevralgičnih vprašanj našega časa. Ko gre za taljenje ledenikov in naraščanje gladine morij, ko gre za sekanje gozdov in širjenje puščav, za množično izumiranje živalskih in rastlinskih vrst ali za vseprisotno onesnaženje z mikroplastiko, je namreč očitno dvoje: da imamo, prvič, opravka s procesi, ki resno ogrožajo možnost našega nadaljnjega bivanja na gostoljubnem planetu, in da, drugič, teh pojavov ne moremo ne zadovoljivo pojasniti ne začeti reševati, ne da bi upoštevali, da smo ljudje s svojim delovanjem bistveno pripomogli k planetarni ekološki krizi. To pa slej ko prej tudi pomeni, da bo – če seveda hočemo kaj še spremeniti – treba kritično premisliti človekov odnos do narave. No, s tem pa imamo obilo težav; da homo sapiens ni krona stvarstva, da nismo gospodarji narave, da z njo ne moremo kar prosto razpolagati – to nam, kot kaže, ne gre in ne gre v račun. Kako torej spremeniti način, kako naravo mislimo, če smo se alarmantna opozorila znanstvenikov in znanstvenic, ki zdaj že nekaj desetletij bijejo plat zvona, naučili elegantno ignorirati? – Eno izmed možnih poti iz te mišljenjske zagate nemara ponuja literatura, kakršno ustvarja pesnik, pisatelj in esejist pa tudi ornitolog in zagovornik narave, Iztok Geister. V drugi polovici 60. let 20. stoletja je na veliki oder slovenske književnosti stopil s precej radikalno modernistično poezijo – med drugim je bil eden ustanoviteljev legendarne umetniške skupine OHO –, a se je proti koncu sedemdesetih usmeril drugam, stran od avantgardnega pesništva in se zagnano posvetil premišljevanju, opazovanju in varovanju narave. Izhajajoč iz te izkušnje pa so nato, od poznih osemdesetih let dalje, začeli brsteti njegovi, pogojno rečeno, naravoslovno intonirani eseji, ki jih zdaj lahko prebiramo že v enajstih zbirkah. Zadnja med njimi – gre za intrigantno knjigo Soočenje z naravo : eseji o divjini in kulturi – je prav pred nedavnim izšla pri založbi UMco. Kakšni so torej miselni horizonti, ki nam jih Geister tu razpira, in zakaj te eseje velja brati, čeprav nam ne ponujajo nikakršnih enostavnih receptov za rešitev, no, to pa sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Iztoka Geistra. Foto: Iztok Geister na svojem vrtu (Goran Dekleva)

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Kolesarska karavana na dirki po Franciji je včeraj končala trojček zahtevnih gorskih etap v Pirenejih, na katerih so se povečale razlike med osrednjimi favoriti za zmago. Po današnji razgibani etapi, ki se bo po 169 kilometrih končala v Carcassonu, bo sledil še zadnji dan premora. Slovenski odbojkarji pa so se na domačem turnirju lige narodov sinoči pomerili z Italijani, nocoj pa bodo zadnji nasprotniki odbojkarji Srbije. Na tej tekmi bo še zadnjič v dresu reprezentance nastopil Dejan Vinčić.

Dramska in filmska igralka Nataša Barbara Gračner si je sredi junija nadela Borštnikov prstan za izjemen igralski opus. Oblikovala je več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlog, lotila se je tudi režije. »Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja – pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu,« je zapisano v utemeljitvi strokovne komisije. Zadnja leta je tudi profesorica na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z Natašo Barbaro Gračner se je ob podelitvi Borštnikovega prstana pogovarjala Tadeja Krečič. Fotografija: BoBo

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Piše Miša Gams, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Muanis Sinanović z eseji v knjigi Razmerja moči prodira v srž zahodne kulture in odstira propagandne tančice z ideoloških mehanizmov, na katere se le-ta naslanja. Tenkočutno analizira tako mahinacije neoliberalnega kapitalizma, ki s pomočjo mita o romantični ljubezni, kulta upornika brez razloga in povzdigovanja najrazličnejših subverzivnih subkultur uničuje družino z namenom, da bi iz posameznika ustvaril kompulzivnega potrošnika, kot tudi paradokse, h katerim se zateka zlasti levi politični pol družbe v pretirani skrbi za politično in zgodovinsko “korektnost”. V eseju z naslovom Palestina omenja hipije kot začetnike neoliberalizma, ki naj bi se v imenu svobode zavzemali za prosti trg in nastopili proti krščanski religiji svojih staršev, v spisu z naslovom Levi kult kulture pa ugotavlja, da hedonizem in “subverzija vsega” postajata vodilni vrednoti oziroma gesli levoliberalne ideologije, medtem ko slovenska kultura postaja talka propagandnega kolesja elit, namesto da bi bila odsev državljanske raznolikosti. V eseju Nelagodje v kulturi gre še korak dlje pri trditvi, da slovenski kulturniški elitizem predstavljajo “na eni strani potomci nacionalnih elit, na drugi strani pa izbrani predstavniki narodnostnih, spolnih in drugih manjšin ter t. i. mladih žensk”. Slednje omenja tudi v eseju Kresnik, ko obudi spomin na podelitev nagrade leta 2023, posmrtno dodeljene Ladu Kralju za roman Ne bom se več drsal na bajerju, pri tem pa naj bi podelitev naletela na neodobravanje mlajših avtoric, ki so v izboru videle znamenje vladavine patriarhata in konzervativne miselnosti. Sinanović že v predgovoru odkrito pove, da ne prisega na uveljavljene ideološke delitve in da se postavlja nasproti tako progresizmu kot fundamentalizmu. Pri tem ne taji, da kljub temu črpa iz obeh, pri čemer mu retorični aparat “služi podobno kot obvladovanje borilne veščine”. Večkrat se v knjigi spotakne tudi ob idealizirano oz. romantizirano podobo delavskega razreda in proletarske kulture, ki po njegovem mnenju predstavlja le drug obraz buržoazne oz. malomeščanske kulture. V razredni zavesti sicer vidi prvi pogoj za samospoštovanje delavcev, ki morajo stopiti v razredni boj, da bi bila njihova življenja osmišljena, medtem ko naj bi bilo kapitalizem mogoče odpraviti le, če se “velik del delavskega razreda za to odloči, ne glede na medsebojne razlike znotraj njega”. V svojih spisih se dotakne tudi newagevstva v nasprotju s tradicionalnima religijama, kot sta krščanstvo in islam. Novodobnost obravnava kot “misticistično opitost posameznikov samih s sabo” ter “znak individualističnega duha, ki se sklada z neoliberalno težnjo po čim večji atomizacije družbe na enote”, pri krščanstvu in islamu pa izpostavlja priložnosti za zavezništvo, vsaj kar se tiče zagovarjanja in udejanjanja podobnih načel, vezanih na razvijanje oblik skupnosti, solidarnosti, kooperacije, skromnosti in empatije. Esejistična zbirka Razmerja moči je že deveta knjiga pesnika, pisatelja, esejista in multidisciplinarnega kritika Sinanovića; le nekaj mesecev pred njo je objavil fikcijski esej Vse luči, s katerim se je uvrstil v ožji krog nominirancev za letošnjo Cankarjevo nagrado. V obeh knjigah lahko začutimo ostrino njegovega duha, ki brez odvečnega cinizma secira družbeno-politične pojave na lokalni, državni, evropski in globalni ravni, ter išče tako zgodovinske vzroke kot tudi sociološke in predvsem pragmatične filozofske rešitve. Čeprav avtor priznava, da so osnutki esejev nastali na družbenih omrežjih kot aktualne refleksije družbenopolitičnega dogajanja in jih je postopoma razvijal v obliki kolumne ali eseja, namenjenega objavi v reviji ali na spletnem portalu, nas presenečata dramaturška zaokroženost prispevkov v celoto in nadgradnja posameznih tem, ki se navezujejo druga na drugo. Že v predgovoru izpostavlja, da se je pisanja lotil predvsem zato, ker so zločini v Gazi iz njega izvabili tisto potlačeno, Freud bi rekel “tisto nedomačno”, das Unheimliche, kar je prav gotovo prispevalo k analizi številnih dokumentarnih filmov o Palestini in pisanju razprave na temo banalnosti zla ter problematiziranju žanra grozljivke: “… zdi se namreč, da ni več potrebe po simulaciji raztrganih teles in drugih krvavih prizorov, saj filmski ponaredek ne more doseči same resničnosti z razkosanimi telesi otrok, črevesja, odtrganimi udi, obrazi, ki odpadajo z glave in tako naprej. Grozljivka se kaže kot izrazit žanr Zahoda, saj je namenjen neizživeti sado-mazohistični želji srednjih razredov, ki se v vsakdanjem življenju ne soočajo z nasiljem. Tudi to stanje pa je ob vedno pogostejših pokolih, ki jih zagrešijo “romantični osamljeni junaki”, kakršni nastopajo v omenjenih filmih, na ameriških šolah postavljeno pod vprašaj. Hollywood je torej sam sprožil kult nasilja za srednjerazredno publiko, h kateri se to nasilje zdaj v resničnosti tudi vrača.” Zadnja tretjina knjige Razmerja moči je osredotočena na Sinanovićevo kritiško dejavnost – v tovrstnih spisih podaja svoja mnenja o zanimivih knjigah, dokumentarnih in igranih filmih, popularni in ljudski glasbi. Ti prispevki zaokrožajo mozaik razmislekov o navidezni zaceljenosti subjekta, ki jo poraja psihotični ustroj neoliberalne družbe, ta pa temelji na fetišizaciji in fragmentaciji individualnega in družbenega telesa, ki v svoji biti nikoli ne more biti zaceljeno niti vsaj približno pomirjeno. V svoji odprtosti zadeva ob vse okoli sebe, zato nas ne čudi, da Sinanović predvsem poudarja pomembnost preverjanja lastne izjavljalne pozicije in nenehne samorefleksije.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

"Vojne je konec in jaz moram oditi. Moje slike bi morale biti razstavljene v muzejih po vsem svetu." To naj bi bile zadnje besede Egona Schieleja in so tudi eden od napisov z razstave Čas pretresov – zadnja leta Egona Schieleja: 1914–1918, ki sta jo v Leopoldovem Muzeju na Dunaju sokurirali Kerstin Jesse in Jane Kallir in na kateri je predstavljenih 130 njegovih del. Kot pove naslov, se razstava osredotoča na njegovo pozno obdobje ustvarjanja, ki je turbulentno, a hkrati umetniško zelo zanimivo, saj ta avstrijski ekspresionistični slikar takrat ustvarja kot realist in sanjač. Ali kot med drugim v pogovoru pove Kerstin Jesse, so takrat tudi njegove upodobitve figur bolj voluminozne, bolj plastične. Barvna obdelava, na primer na koži ali oblačilih, se prav tako nagiba k bolj realističnemu prikazu. Več o razstavi in Schilejevemu poznem ustvarjanju pa v pogovoru z omenjeno kuratorko. Foto: Detajl s slike z naslovom Mati z dvema otrokoma II (1915), ki je v lasti Leopoldovega muzeja, avtor fotografije Gregor Podlogar

Na svetovnem prvenstvu v judu v Budimpešti se končujejo slovenski nastopi. Zadnja iz reprezentance bo na tatamijih Metka Lobnik, ki jo čakajo borbe v kategoriji do 78 kilogramov. Slovenske košarkarice pa so opravile prve treninge v dvorani Paladozza v Bologni, ki gosti eno izmed štirih skupin evropskega prvenstva. V domovanju slovitega Fortituda bo Slovenija turnir stare celine popoldne začela proti Litvi.

Zadnja leta se predvsem na območju Skupnosti Julijskih Alp, kjer so turisti lani ustvarili 4,3 milijona prenočitev, srečujejo z velikim turističnim pritiskom. Med gosti je tudi veliko obiskovalcev gora. Slovenska turistična organizacija se z drugimi sodelujočimi povezuje v Partnerstvu za obisk gora, s katerim želijo okrepiti varnost obiskovalcev ter jih opremiti z verodostojnimi in poenotenimi informacijami. Pomemben izziv je tudi urejanje in umirjanje prometa v najbolj obiskanih krajih ter ohranjanje in varovanje narave nasploh, še posebej pa v Triglavskem narodnem parku. Gorske občine so še vedno prva izbira tujih turistov. Voditeljica oddaje je Aljana Jocif.

Med 19. in 25. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem programu Radia Slovenija že osmo leto pripravili cikel sedmih novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Zadnja v nizu je pravljica Frana Milčinskega: Zakleti grad. O treh skopuhinjah, mladeniču, ki s svojo dobroto odreši prekletstvo in tem, da za srečo človek ne potrebuje zakladov, pač pa le dobroto, pogum in dobro srce. Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor besedila: Fran Milčinski. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

kako prepoznati trenutek, ko je smiselno del naložb unovčiti in realizirati enega izmed svojih dolgoročnih finančnih ciljev? Bodo individualni računi aktivirali Slovence? Kaj pa kriptodavek? Je fer, da se obdavčijo kriptosredstva? Pred mikrofonom: Luka Gubo, izvršni direktor borznoposredniške družbe Equito Money-How Live: Investicijski šov leta Donald Trump pripravlja šov, zakaj ga ne bi pripravili tudi mi! Kako loviti zaslužke v negotovem okolju? Kako sestaviti portfelj? Tokrat bomo tudi grillali slovenski kapitalski trg. Zabavno bo in kar je najbolj pomembno - domov bomo odšli siti finančnega znanja! Ključne informacije Lokacija: Kristalna Palača, BTC, Ljubljana Datum: 22. maj 2025 (četrtek) Čas: 17:00–22:00 Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti (omejeno število) Zadnja delavnica pred poletjem o prvih korakih v svet investiranja. Primerna je za začetnike. Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 12. junij Čas: 17:00–20:30 MONEY-HOW FRIENDS Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo (delavnica) Investiranje za začetnike Praktično o osnovah investiranja. Želim dostop Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Etnologinja, antropologinja in soorganizatorica in selektorica Festivala slovenskega etnografskega filma Manca Filak je avtorica etnografskih in dokumentarnih filmov, ki so bili predstavljeni in nagrajeni na številnih mednarodnih filmskih festivalih, so del muzejskih razstav, raziskovalnih projektov in slovenskega Registra nesnovne kulturne dediščine. S kamero je zabeležila različne vidike vsakdanjega načina življenja ljudi v Sloveniji, kot tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Bolgariji. Svoje dosedanje izkušnje s terena od leta 2018 nadgrajuje tudi kot mlada raziskovalka, in sicer s teoretskim poglabljanjem v razumevanje epistemoloških in metodoloških vprašanj znotraj vizualne etnografije.

Zadnja epizoda prije nego što nam Eva postane mama! Hvala što ste tu i podržavate pomalo too much podcast! Stay tuned :) Razgovarale smo o:  00:00:00 Uvod 00:07:06 Life update Marie 00:11:50 O ljutnji 00:19:50 Kada zajedno rastemo u odnosu 00:49:17 Kako se nositi s tim da život nije fer 01:06:13 Paradoks: Prihvaćanje & opuštanje 01:10:45 Gdje drugi počinju i gdje mi završavamo? 01:21:18 Pritisak od obitelji: Kad će djeca? 01:39:20 Strah oko sigurnosti i mišljenja drugih 01:53:09 Upoznavalice: ili - ili  ☕ Počasti nas s kavom ako ti se svidjela epizoda: https://www.buymeacoffee.com/pomalotoomuch POVEŽITE SE S NAMA: Eva: https://www.instagram.com/toomucheva Marie: ⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mariewasler⁠⁠⁠⁠ Slušajte, gledajte & subscribeajte naš podcast: YOUTUBE: https://bit.ly/3ytU2hP SPOTIFY: https://spoti.fi/3RNtHCj APPLE: ⁠⁠⁠⁠https://apple.co/3RNuD9W⁠⁠⁠⁠ Ako nam se želiš zahvaliti za naš rad i trud, bile bismo ti zahvalne da ovu epizodu podijeliš na svojim društvenim mrežama ili svojim prijateljima i da nas označiš (@toomucheva, @mariewasler) te da podcast ocijeniš i/ ili komentiraš na platformi na kojoj nas slušaš. Hvala ti!

Zadnja oddaja v letu je dobra priložnost, da se ozremo k filmskemu dogajanju v letu 2024 – kateri filmi so prejeli nekaj najpomembnejših nagrad, kateri so bili najbolj kontroverzni filmi in kateri slovenski filmi so nas navdušili? Poleg tega smo pripravili nabor filmskih priporočil za silvestrski večer – nekaj del, ki tematizirajo minevanje časa in prehod v novo leto.

Raoul Wijsma je pevec in pisec pesmi, ki ga na Slovenijo veže globoka vez, lepa in žalostna. Prvič je prišel sem, v Prlekijo, kot najstnik in od takrat se vrača. Zadnja leta skupaj s svojo glasbeno skupino Raoul & the Wisemen. Njihov zadnji projekt je bil povezan z zgodbo o povodnem možu, ki jo je zapisal že Valvazor, po njej pa balado napisal tudi Prešeren. Zakaj ima rad sezname, kje vidi razlike med Slovenijo in rodno Nizozemsko in kdo je bil vztrajnejši, oče ali mama, da mu je ime Raoul?

Zadnja oddaja pred zasluženimi počitnicami prinaša voditelja Luko Meseca, ki bo opogumljen po dobljeni sodbi zanesljivo povedal vse, kar sme. V studiu se mu bodo pridružili člani Civilne iniciative Kočevje, ki imajo svoje poglede na JEK2, pa Franc Kangler, ki nepreklicno odstopa kot prometni poročevalec in profesor Hanumak, ki bo predstavil prve produkte Energetske koalicije. Uroš Slak bo tokrat gostil Matjaža Hana in reperja Zlatka, ki bo nekaj ostrih verzov namenil tudi novi nuklearki, Marcel pa se bo z Jožetom Potrebuješem in drugimi pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown. Kralj Karel, Karel Erjavec, en Karel iz Brežic in mogoče še en Karel v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija..

Zadnja desetletja je pojavnost atopijskega dermatitisa v razvitem svetu v porastu. Gre za imunsko pogojeno, kronično, ponavljajočo se bolezen, ki je pogostejša pri otrocih kot pri odraslih. Vzroki za atopijski dermatitis sicer niso povsem znani, je pa lahko prisoten tudi dedni faktor. Zakaj se razvije, kako negovati in zdraviti takšno kožo ter kako na pojavnost srbeža vpliva stres v Svetovalnem servisu med drugim pove doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr.med., specialistka dermatovenerologije, Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana in Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani.

Med 20. in 26. majem smo v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že sedmo leto pripravili cikel sedmih novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica, ob kateri so in še odraščajo generacije. Zadnja v nizu je pravljica Ivana Mitrevskega: Vsi se bojijo žabona Jona, ki bo v knjižni obliki zaživela jeseni. Na radijskih valovih pa nocoj. Pravljica o požrešnem žabonu in tem, da je tudi dieta lahko za koga prav zabavna in odrešujoča. Pripovedovalec: Matej Zemljič. Avtor besedila: Ivan Mitrevski. Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič. Tonski mojster: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Povezava do vstopnic za predstavo "Sama sta najboljša": https://popup.si/fejmici-sama-sta-najboljsa/ Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Smučarska skakalka Nika Prevc bo drevi v Planici prejela veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pred tem se bodo skakalke na srednji skakalnici pomerile na zadnji tekmi sezone. Že dopoldne pa bodo kvalifikacije pred jutrišnjo tekmo na letalnici opravili skakalci. V oddaji pa tudi o tem: - V Bruslju začetek vrha Evropske unije; premier Golob pred tem na sedežu Nata - Svetovna zdravstvena organizacija: od začetka vojne v Gazi več kot 400 napadov na bolnišnice, te dni tarča napadov Al Šifa, v kateri je ujetih več sto ljudi - Na Brdu pri Kranju srečanje notranjih ministrov Slovenije, Hrvaške in Italije o povečanju števila nezakonitih prehodov meje

V drugi epizodi transhumanističnega januarja se v Toplovodu posvečamo vplivu tehnologije na človeka, njegov um in telo. Kam gre tehnološki razvoj v odnosu do naše vrste? Kako spreminja in bo spreminjal naša življenja? Od izuma interneta do današnje nerazdružljivosti z informacijsko tehnologijo je čas minil v sunku, ki ga nismo zmogli sproti integrirati. Pravijo, da živimo v času zadnjih povsem bioloških generacij. Kakšna bosta človek in njegov svet bližnje prihodnosti? Česa se veselite? In kaj vas skrbi?

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 125 je bil moj gost Jure Godler, vsestranski glasbeni, televizijski, gledališki in spletni ustvarjalec, mojster komedije, pisatelj in intelektualec. Zadnja leta je najbolj izpostavljen kot voditelj kvazinovičarskega tedenskega magazina Ta teden z Juretom Godlerjem in nič manj priljubljenega kviza Milijonar na Planet TV. Jure Godler: Naš človek v kafani https://emka.si/products/nas-clovek-v-kafani  V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Poslanstvo kreativnih ljudi Delovni proces pisanja knjig “Distraction Free” ustvarjanje Od ideje do akcije Wolfgang Amadeus Mozart Talent ali trdo delo? TV, radio GA-GA in Sašo Hribar Ta teden z Juretom Godlerjem “Woke” kultura Podkasta Opazovalnica in Gospoda Konsistentnost ustvarjanja Roman Naš človek v kafani Perfekcionizem in izgorelost