Podcasts about poletje

Letošnje meteorološko poletje, ki se je končalo z zadnjim dnem avgusta, je bilo v Sloveniji najbolj vroče od začetka meritev leta 1950 in tudi najbolj osončeno v zadnjih desetletjih. Zaznamovali sta ga dva dolga vročinska valova in izredno huda suša, ki marsikje še traja. Druge teme: - Kmetje odobravajo predlog glede državnih subvencij za gorivo. Upajo, da bodo na voljo čim prej. - Zaradi vse bolj intenzivnih ukrajinskih napadov naj bi več letalskih družb odpovedovalo lete v Rusijo. - Tudi letos po vsej državi brezplačne strokovno vodene vadbe za odrasle.

Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.Odgovor nam je priskrbel Jure Mravlje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.   POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.     Poglavja: 00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih 00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani 00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja) 00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali) 00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja 00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba 00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika 00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu

Lahko bi rekli, da letos Evropa gori na več frontah: od migrantske invazije, vse bolj vročih debat v Evropskem parlamentu, kjer vedno več očitkov leti na Ursulo von der Leyen in njene pajdaše glede financiranja Ukrajine, glede slabe migrantske politike, ki vroče odmeva po Evropi. A je bilo resnično vroče tudi v Sloveniji, kjer visoke temperature vztrajajo že dobrih sedem tednov.

Poletje z visokimi temperaturami brez dežja je pustilo polja požgana, pridelek pa osiromašen. Tudi današnji dež ne bo izboljšal razmer, saj je škoda storjena. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj si je danes ogledal razmere v okolici Kranja in obljubil pomoč. Potrošnike je pozval h kupovanju slovenskih pridelkov. Drugi poudarki: - Javna agencija Spirit: spodbude za gospodarsko prestrukturiranje premogovnih regij bodo morda izplačane še letos. - Ameriški poskus oživitve izvajanja načrta za mir v Gazi ni uspešen. Izrael vztraja, da ne bo umaknil vojske iz enklave. - V Ormožu začenjajo graditi Skupnostni center za ljudi z demenco.

Poletje 2026 ni mirno. Pred nami je obdobje močnih premikov, intenzivnih energij, mrkov in sprememb, ki jih bomo čutili tako na osebni kot na globalni ravni.V oddaji pogledamo energije meseca avgusta ter razkrivamo, zakaj bo letošnji vrhunec poletja vse prej kot dolgočasen. Govorimo o vplivu Marsa in Urana, sezoni mrkov, močni energiji 8. 8. ter o tem, kako v času zunanjega nemira ohraniti stik s seboj.V videu boste izvedeli:✨ zakaj bosta julij in avgust posebej dinamična✨ kaj prinaša sončni mrk 12. avgusta✨ zakaj bo v ospredju ego, boj za moč in vprašanje avtoritete✨ kako se odklopiti od informacijskega hrupa✨ zakaj je pomembno energijo iz glave spustiti v telo✨ kako poleti podpreti telo in imunski sistem✨ zakaj je sreča naše naravno stanje✨ kaj pomeni močna energija datuma 8. 8.✨ kako lahko poletne energije uporabimo za ustvarjalnost, osebno rast in pripravo na jesenTo poletje nas ne vabi v paniko, ampak v več zavedanja, notranjega miru in zavestne priprave.Ko je zunaj veliko dogajanja, je še toliko pomembneje, da ostanemo povezani s sabo in svoj fokus usmerimo v tisto, kar podpira naše zdravje, ustvarjalnost in dobro počutje.

Poletje kraljuje. Sonce se za nas, migetave mravlje ne zmeni kaj dosti, neusmiljeno pripeka. Če pomislim: kar nerodno je iti v teh dneh na počitnice – kaj če bo morje polno meduz, kaj če nas zjutraj v kampu zbudijo živali, ki bežijo pred požarom? Če nimamo dovolj pod palcem, da bi si v Grčiji plačali sobo s klimo, potem nam je skoraj bolje doma. Imam zamisel: ostanite doma, v senci, naredite si zvečer prepih in ob 22 h prižgite radio. Do polnoči vam ne bo dolgčas, pa še poklepetate lahko. Par besed – pa par besed. Saj ni treba, da je kaj posebnega. Se slišimo.

Poletje je čas tudi za učenje kuharskih veščin, ki vedno pridejo prav. Posebej dobro je, ko damo v kuhinji mesto otrokom, ki zelo radi kuhajo, pravi prehranska svetovalka in voditeljica poletnih kuharskih delavnic za otroke in mladostnike Mojca Koman.

Kaj se dogaja z vremenom? Kaj so razlogi za tako ekstremno vroče in suho poletje? Ali bo to odslej nova normalnost? Ta vprašanja smo zastavili geografu in klimatologu Igorju Žiberni.

Festival Poletje na platnu in med platnicami, ki se začenja v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova, letos prek filmske in literarne umetnosti premišljuje plodne strategije upora. Upor namreč, kot pravijo, ni nujno zgolj fizično dejanje teles na ulicah, temveč lahko zavzame obliko kot kulturni, umetniški, domišljijski ali intelektualni odziv na aktualne družbene razmere. Začenjajo s projekcijo animirane biografske drame Perzepolis iz leta 2007, ki temelji na istoimenskem grafičnem romanu Marjane Satrapi. Spregovorimo še o četrti pesniški zbirki Mojce Andrej Močvirje pozabe. Poezija je nastajala pet let in jo v precejšnji meri zaznamuje roman Sto let samote Gabriela Garcíe Márqueza.

Pred mesecem dni je padla prva klapa celovečernega igranega filma Konji, prvenca scenarista in režiserja Jerneja Kastelca, ki smo ga obiskali na snemanju. Naslednji teden pa bodo muzejsko ploščad Metelkova spet oživili filmsko-literarni dogodki 9. festivala Poletje na platnu in med platnicami – program nam bo predstavila urednica revije Ekran, Ana Šturm. Poleg tega ocenjujemo tudi desetdelno miniserijo Rt Strahu, v kateri je glavno vlogo maščevalnega morilca tokrat prevzel Javier Bardem.

Vroči dnevi so preizkus za potrpežljivost in iznajdljivost v kuhinji. Poletje prinaša raznovrstno izbiro živil, a obenem tudi pasti za njihovo užitnost zaradi visokih temperatur. Kaj je priporočljivo jesti v poletnih dneh, kaj pravzaprav pomeni lahka prehrana in kaj je fitnes za naše črevesje? Odgovore je podala doktorica Teja Klančič, strokovnjakinja za metabolizem (doktorat iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisterij iz prehrane in biomedicine na Tehniški univerzi v Münchnu).

Slovenske elektrarne zaradi vročine, suše in obnovitvenih del to poletje proizvajajo nekoliko manj elektrike kot običajno. Za vzdržnost oskrbe države je pomembno vsaj minimalno delovanje krške nuklearke, sicer bo treba kupovati dražjo elektriko na tujih trgih, pravi državni sekretar na ministrstvu za energetiko Tomaž Žagar. Drugi poudarki: - Peter Jambrek zavrnil navedbe, da piše ustavno obtožbo zoper predsednico republike. - Odkritje bombnega brezpilotnika na letališču v Leipzigu nova stopnja nevarnosti za Nemčijo. - Ob obletnici napada na Hirošimo Japonska nadaljuje prizadevanja za omejevanje jedrskega orožja.

Avgusta že tradicionalno Slovenska Kinoteka razpira svoji platni na dveh prizoriščih na prostem: v Ljubljani in na Krasu. Štirje avgustovski petkovi filmski večeri v Letnem kinu Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači bodo naslovljeni Ženske delajo film. Na zelenici Muzejske ploščadi Metelkova v Ljubljani pa bo Letni kino Slovenske Kinoteke s festivalom Poletje na platnu in med platnicami povezal filmske in literarne podobe, tokrat s temo Strategije upora, festival kratkega filma FeKK bo nosil naslov Nauki teme. Dogajanje bo zaznamovala tudi obletnica – 30 let od ustanovitve Slovenske kinoteke. V Slovenj Gradcu na vrhuncu poletne turistične sezone že enajst let pripravljajo mednarodni festival kratkega filma Shots. Filmski teden so sicer začeli prejšnji konec tedna, sklenili pa ga bodo s tridnevnim dogajanjem pred graščino Rotenturn v Slovenj Gradcu.

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in odmor od vsakdanjih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas, bi ga izkoristili, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto nastajajo nesoglasja med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je bil, preden ga je vzel? V Studiu ob 17.00 vnovič o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Poletje ni več čas političnega zatišja. Razkritja afer, vprašanja korupcije in delovanja interesnih omrežij odpirajo dilemo, kako se odzvati v svetu, ki se zdi vse bolj razklan. Urednica Domovine Erika Ašič je v komentarju Z vsemi topovi? ob spominu na dr. Jožeta Ramovša razmišljala, ali bomo družbo spreminjali z rušenjem ali z gradnjo, ter zakaj so odgovornost, spoštljiv dialog in delo na sebi pot do resničnih sprememb.

Poletje prinaša številne folklorne festivale in dogodke, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vesna Sever Borovnik razmišlja o pomenu ljudske glasbe, folklorne dejavnosti, prostovoljstva in prenašanja izročila na mlajše generacije.

Kopališče Vevče praznuje prvo leto delovanja. V tem času je postalo ena izmed priljubljenih točk rekreacije in sprostitve na obrobju Ljubljane. Več o samem objektu in dogajanju na kopališču pa v prispevku.

Poletje si je vzelo sapo, veseli smo dežnih kapelj, ki bodo pomagale rastlinam na poljih in njivah v boju s sušo, a dolgoročne vremenske napovedi že nakazujejo nov vročinski val. Kako v takih dneh poskrbeti za rože na oknih, balkonih in drugih površinah ob naših domovanjih, pa nam je svetovala Monika Mohar, iz vrtnarstva Hortika.

Poletje je tudi čas festivalov - v dolenjski prestolnici poletni kulturni utrip bogatijo Novomeški poletni večeri, ki bodo nocoj ponudili predstavo Oma in jelka, tisoče let. Pogledali bomo tudi v Gorski kotar, kjer poteka filmski festival Cinehill. Na njem gostuje tudi slovenski film Žige Virca Zemljo krast, v posebnem programu pa bo na ogled tudi dokumentarec OHO Film Damjana Kozoleta.

Egipt je bil prva afriška in arabska država, ki se je že davnega leta 1934 kvalificiral za nastop na nogometnem svetovnem prvenstvu, ki je takrat potekalo v Italiji. Tokrat je na mundialu sodelovalo 10 arabskih držav. Od najpomembnejše postranske teme k osrednji temi, ki poganja svet. Nafta. Poletje je čas dopustov. Kako nemirne razmere vplivajo na potovanja, turizem. Denimo v Egiptu, Dubaju?

Se vam poleti zdi, da vas vročina kar “izpije”? ☀️Poletje 2026 bo po energijah in telesnih obremenitvah posebno. V ospredju bo element ognja, kar pomeni več vročine, več notranjega nemira in večjo obremenitev za srce, ožilje, ledvice in živčni sistem.V tej oddaji Jasmina in Darja govorita o tem, kako lahko v poletnem času bolj zavestno podpremo telo, da ne pregori — fizično, čustveno in energijsko.V posnetku boste izvedeli:

Poletje je za večino čas oddiha in brezskrbnosti, a žal to ne velja za vse otroke, mladostnike in družine, saj si nekateri težko privoščijo daljši dopust kjerkoli. Zato Slovenska karitas vsako leto pripravlja letovanja, ki jih letno obišče 1500 otrok, 60 družin in 180 starejših. Kako potekajo, kakšen program ponujajo smo slišali v tokratni rubriki ko smo se pogovarjali s Heleno Zevnik Rozman.

Poletje je čas dopustov, brezskrbnosti in številnih poti, žal pa tudi čas, ko so spletne prevare, lažne rezervacije nastanitev in zlorabe osebnih podatkov še posebej pogoste. Kako prepoznati nevarnosti, varno uporabljati javna omrežja WiFi, se izogniti visokim stroškom mobilnega interneta v tujini ter zaščititi telefon in druge naprave? Z nami je bil strokovnjak za digitalno varnost iz Telekoma Slovenije Luka Antonijevič.

V Poletni radijski tribuni tokrat o programu Poletje v Minoritih – o nizu koncertov, družabnih dogodkov in filmskih projekcij na prostem, ki bogatijo večerno dogajanje v Mariboru. Nocoj pa se na zunanjem odru tukajšnjega Lutkovnega gledališča začenja še jubilejni, 10-ti Letni kino Minoriti.

Z Alenko Rebula smo ob vstopu v poletje, počitniški čas in dopustovanja, spomnili na odlične priložnosti tega obdobja za izstop iz prenatrpanega ritma življenja. Mnoge k prenapetemu vsakdanjiku silijo strahovi, primerjanja, prevelika pričakovanja, doseganje ciljev, ki jih narekujejo umetno ustvarjena merila sodobne družbe. Kje pa smo mi, čas za radosti trenutkov, zakaj lovimo življenje, namesto da bi ga samo živeli? Po odgovore smo se odpravili k odlični sogovornici.

Kako se poleti ohladiti, ne da bi telesu naredili več škode kot koristi? ☀️Ko pride vročina, najprej pomislimo na klimo, mrzle pijače, ledene napitke in hiter pobeg v hladne prostore. A telo takšnih temperaturnih šokov ne prenaša vedno najbolje.V tem videu se s Simone Godina pogovarjamo o tem, kako poleti podpreti telo, da lažje prenaša vročino, zakaj klima ni nujno problem, če jo uporabljamo pravilno, in kaj lahko naredimo od znotraj, da se telo boljše hladi.V videu boste izvedeli:☀️ zakaj prevelika razlika med zunanjo temperaturo in klimo lahko obremeni telo☀️ kako lahko prehodi iz vročine v močno ohlajen prostor vplivajo na počutje☀️ zakaj so lahko ženske zaradi hormonskih nihanj bolj občutljive na temperaturne spremembe☀️ kako pravilno nastaviti klimo, da ni prevelik šok za telo☀️ zakaj poleti ni dobro, da klima piha neposredno v telo ali glavo☀️ kako si lahko pomagamo z zapiranjem senčil, zračenjem in naravnim hlajenjem prostora☀️ zakaj je ščitnica povezana z uravnavanjem telesne temperature☀️ zakaj lahko pikantna hrana v pravih količinah poleti pomaga pri uravnavanju potenja☀️ katera zelišča, kot je žajbelj, lahko podprejo telo pri vročini☀️ zakaj samo voda včasih ni dovolj in zakaj so minerali poleti tako pomembniPoleti s potenjem izgubljamo minerale, zato samo pitje vode pogosto ni dovolj. Če telo nima dovolj mineralov, voda lahko samo “steče skozi nas”, brez prave hidracije na celični ravni.Zato v videu govorimo tudi o mineralnih kapljicah, elektrolitih in o tem, zakaj je pomembno, da telo dobi pravo podporo, še posebej v času vročine, potenja, utrujenosti in večjih obremenitev.Klima ni nujno slaba.Mrzli prostori niso nujno problem.Težava nastane, ko telo doživlja prevelike temperaturne šoke.Poletje je čas, ko potrebujemo več nežnosti, več mineralov, več zavedanja in manj ekstremov.Več vsebin, izdelkov in poletnih priporočil najdete na:[www.klepetobkavi.si](http://www.klepetobkavi.si)

Poletje je čas dopustov, čas za oddih in premor od vsakodnevnih obveznosti doma in v službi. O dopustu veliko razmišljamo, se o njem pogovarjamo in ga nestrpno pričakujemo. Ko pa pride čas za njegovo izrabo, se pogosto pokaže, da ni vse tako preprosto. Dopust je zakonska pravica, hkrati pa njegova izraba prinaša številna pravila, dogovore in tudi obveznosti. Prav zaradi njih vsako leto prihaja do nesoglasij med delavci in delodajalci, kršitve s tega področja pa ostajajo med najpogostejšimi. Koliko dni vam pripada? Kdo določi termin? Kaj, če se z delodajalcem ne morete dogovoriti? Kdaj se dopust lahko prenese ali celo izplača? In zakaj se marsikdo z dopusta vrne še bolj utrujen, kot je nanj odšel? V Studiu ob 17.00 tokrat o zakonskih pravilih, najpogostejših kršitvah in tudi o tem, kako dopust izkoristiti tako, da bo res namenjen počitku. Gostje: Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez; Luka Švab, odvetnik iz odvetniške družbe Švab in Štepec; dr. Eva Boštjančič, prof. psihologije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

V julijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja dolgoletna delavka na področju hospic oskrbe Tatjana Fink. Tema pogovora pa poletje in umirajoči: kako biti v podporo umirajočim in njihovim svojcem v poletnem času, pa tudi o tem, kako si odpustiti, če v ključnem trenutku slovesa našega bližnjega nismo bili zraven. Gostja je poudarila, da je umiranje prepuščanje in spuščanje, kar pa nam v naši kulturi predstavlja velik izziv.

V Mestni hiši Gorenjskega muzeja v Kranju so slovesno odprli več razstav in dogodkov pod skupnim naslovom Poletje črnogorske kulture v Kranju. Z vršilca dolžnosti direktorja javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve je bil imenovan dr. Jože Dežman.

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi.

"Nazadnje smo bili na morju pred petimi leti, potem pa je umrla žena in finančno nismo več zmogli," je povedal eden od udeležencev nekajdnevnega obmorskega oddiha, ki so ga za družine iz programa Botrstvo pripravili pri Zvezi Anita Ogulin. Akcija Čarobno poletje že nekaj let skrbi, da lahko otroci iz programa Botrstvo med počitnicami vsaj kakšen izlet, koncert ali drugačno doživetje izkusijo skupaj s svojo družino. Čeprav se seveda počitniška doživetja otrok še vedno močno razlikujejo glede na finančne zmožnosti družin, lahko že ne prav drago doživetje za otroka pomeni veliko.

Poletje in duhovna žeja? V poletju poslušati Boga? Bog in počitnice? Številni kristjani in iskalci duhovnega sveta ali Boga, del poletnega čas namenijo raznih oblikam duhovnih vaj. Seveda pa ni vse za vsakega primerno. Kaj torej izbrati? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z jezuitom p. Milanom Bizantom, ki deluje v Ignacijevem domu duhovnosti.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Hrastniku gradijo nov dom za starejše in 84 javnih najemnih stanovanj. - Na Ptuju začetek prenove ene izmed glavnih mestnih prometnic. - Do razglednega vrha Vitranc odslej z novo sedežnico. - Z muzikalom Veronika Deseniška se začenja tradicionalno "Poletje v Celju".

Za približno 256 tisoč šolarjev in dijakov se je danes končal pouk. Tudi na Osnovni šoli Leona Štuklja Maribor so se danes poslovili od tega šolskega leta. V nekaterih razredih so gledali film Poletje v školjki, v drugih so podpisovali skupne razredne fotografije, v mednarodni šoli pa so ob podelitvi spričeval in priznanj za različne dosežke zapeli svojo himno. Druge teme: - Stranka Resnica želi prepovedati razobešanje zastav tujih držav in gibanj na pročeljih javnih ustanov. - Omejitev hitrosti vlakov zaradi vročine povzroča zamude v železniškem prometu. - Kljub zanikanju Irana Mednarodna agencija za jedrsko energijo napovedala inšpekcijo tamkajšnjih jedrskih objektov.

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

V treh sosednjih blokih pa so vgradili dvigala. Drugi poudarki: - Na dveh koprskih šolah še ne bo prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Občinski svet je naredil svojo domačo nalogo, potrditev ministrstva za izobraževanje še vedno čakajo. - V Šolskem centru Ptuj, Gimnaziji Ptuj in v Dijaškem domu se je na skupno šestih objektih končala 19,5 milijona evrov vredna temeljita in celovita sanacija. - Poletje se začenja! Kako ga bodo lahko preživljali v Slovenj Gradcu? Letni bazen so odprli malo prej kot običajno. - V Celju poklon žrtvam ingnanstva z razstavo »Dolga pot domov, 85 let od nacistične okupacije in izgona Slovencev«.

Iliada in Odiseja sta nastali iz ustnega izročila, navdihnjenega z zgodovinskimi dogodki. Obravnavata vojno, vrnitev domov in vzpostavljanje reda kot temeljne razsežnosti človeških prizadevanj. Homerjeva epa opisujeta svet, v katerem bogovi aktivno posegajo v človeško življenje, usoda pa stoji nad njimi. Človekova svoboda ni v izbiri usode, temveč v njenem sprejemanju. Ključni pojmi, kot sta hybris (ošabnost) in ravnovesje, opozarjajo na nevarnost preseganja mere, ki vodi v propad. V tem svetu kategorije dobrega in zla niso absolutne, temveč so podrejene naravnemu redu in kozmični harmoniji.Homerjevi junaki utelešajo večne dileme: slava ali mir, pustolovščina ali dom, individualna želja ali skupnost. Vrednote, kot so pogum, čast, inteligenca in govorništvo, oblikujejo ideal človeka, medtem ko družbeni položaj ne določa nujno njegove vrednosti. Aristokratska drža lahko pristoji tudi svinjskemu pastirju. Vojna v Iliadi ni le zgodovinski dogodek, temveč univerzalno stanje človeštva, ki ga bogovi spodbujajo, ljudje pa trpijo. Postane samostojna sila, ki uničujoče deluje na krhkost človeškega reda in ga spodkopava. Naloga človeških junakov je, da ga obnovijo in vzpostavijo stabilnost starih civilizacijskih temeljev. Hkrati epa poudarjata pomen spomina in slave kot poti k nesmrtnosti, v nasprotju z monoteističnimi obljubami onostranstva. Homerjeva misel ostaja aktualna tudi danes: opozarja na razpad ravnovesja, človeško ošabnost, nenehne konflikte ter izgubo stika z naravo. Njegova poezija ohranja kolektivni spomin in kaže, da je svet povezana celota, v kateri ima vsak svoje mesto, človek pa mora živeti v skladu z mero in s sprejemanjem svoje usode, vendar ne na pasiven način. Homerjeve epopeje tako ne odražajo le nekdanjega stanja kozmosa in ironičnih tragikomedij starogrških človeških odnosov, beremo jih lahko kot refleksije današnjega sveta. Pogovor v oddaji je nastal na podlagi knjige Poletje s Homerjem Sylvaina Tessona (Založba UMco) Sogovornica: prevajalka dela Mimi Podkrižnik  fotografija: Wikipedia John William Waterhouse, 1891: Odisej in sirene John William Waterhouse – The Art History Archive   

Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave. Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dediščino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dediščine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dediščinsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju Carl Heron, direktor Prirodoslovnega muzej v nemškem Leipzigu Ronny Maik Leder, direktorica NUK dr. jana Kolar ter prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Poletje je tu in začenja se obdobje festivalov, različnih glasbenih zvrsti in med njimi je tudi idrijski Plun pitk. Petič letos bo ukradel tri petkove večere in v središče Idrije pripeljal ustvarjalce z alternativno glasbo.

V Muzeju Jugoslavije so pripravili poseben glasbeni dogodek, s katerim se začenja Poletje v muzeju. Minuli konec tedna je potekal množični protest na Slaviji – kar 190. 000 ljudi se je odzvalo vabilu študentov – kaj to pomeni, kako odgovarja oblast?

Lakersi so končnico Lige NBA končali v konferenčnem polfinalu, kjer je bila Oklahoma premočna s 4:0. Sezono Jezernikov in Luke Dončića je komentiral analitik Iztok Franko. Vabljeni k poslušanju.

V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje '91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.

Piše Robi Šabec, bere Jure Franko. Z izrazom svinčena leta (italijansko anni di piombo) je v zgodovini Italije označeno nemirno politično obdobje od konca šestdesetih do prve polovice osemdesetih let 20. stoletja, ko so predvsem fašistične teroristične skupine izvajale številne ugrabitve in bombne atentate. Na političnem prizorišču je bil cilj vseskozi jasen: državo je bilo treba obvarovati, kot zadnjo braniteljico pred deželami 'bogoskrunskega komunizma'. Očuvati jo je bilo treba pred levico in to na vsak način – tudi z uporabo že v drugi svetovni vojni preverjenega fašističnega nasilja. Če je to veljalo za Italijo, je še toliko bolj očitno držalo za mesta neposredno ob meji. Kot je navedeno v samem naslovu romana Trst, 1974, je osrednje dogajanje romana postavljeno v srčiko italijanskih svinčenih let, v leto ko je bilo, kot navaja avtor Massimiliano Stefani, na Apeninskem polotoku na političnem prizorišču izjemno napeto. Pomlad se je začela s sojenjem šestim skrajnim desničarjem za pokol v Peteanu dve leti prej. Štirinajst dni pred tem se je v Catanzaru začelo sojenje za pokol na Trgu Fontana v Milanu leta 1969, ki so ga izvedli člani fašistične organizacije Ordine Nuovo. Prav s tem krvavim dogodkom naj bi se začela italijanska svinčena leta, ki so močno zaznamovala tudi dogajanje v Trstu. Deževnega večera 27. aprila je pri Svetem Ivanu v Trstu na slovenski šoli odjeknila eksplozija – bombo so podtaknili fašistični skrajneži. In prav ta prizor (ob orisih predhodno navedenih atentatov) je pisatelj uporabil kot uvod v roman Trst, 1974 oziroma v razdelek Pomlad. Delo je namreč razdeljeno na tri večje razdelke: Pomlad, Poletje in Jesen, ki jih spremljajo dodana uvodna poglavja, s katerimi avtor osredotočeno predstavi dogajanja v Trstu, ob tem pa izpiše še širšo družbenopolitično situacijo v Italiji. Tovrstni dinamiki ostaja zvest vse do konca. Tudi Poletje se začne burno: uvodno poglavje Italicus govori o enem najhujših bombnih atentatov, ki so kdajkoli pretresli Italijo. 4. avgusta ponoči je na vlaku, ki je iz Rima peljal v München, eksplodirala bomba. Umrlo je 12 ljudi, 48 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Čeprav je odgovornost za atentat prevzela že znana fašistična skupina Ordine Nero, krivcev za tragedijo niso nikoli izsledili. Zadnji razdelek romana (sklene ga le še končni epilog z naslovom Božič) se začne z jesenjo in s prihodom režiserja, pesnika, pisatelja in gledališkega ustvarjalca Piera Paola Pasolinija na konferenco v tržaški študentski dom. Prihod slavnega režiserja je pomemben vsaj iz dveh vidikov. Bil je izpričan levičar in zagrizen borec proti fašizmu, leto zatem pa umorjen verjetno prav zaradi ekstremne kritike fašizma v znamenitem filmskem delu Salò ali 120 dni Sodome. Če k temu dodamo še enega izmed protagonistov romana, istospolno usmerjenega mladeniča Lorenza, pa je prihod slavnega pesnika v »mesto v zalivu« še toliko bolj utemeljen. Dodatno dinamiko dogajanja v romanu je Massimiliano Stefani vnesel še s sprva zapriseženim tržaškim fašistom Ruggerom, ki se zaljubi v Majo, Slovenko po rodu, ta pa v svojem ljubezenskem hrepenenju koleba med njim in študentom, komunističnim aktivistom Maurom. Tu je še Majin brat Saša, ki v zgodbo vključi lokalnega norca Angela in z njim potrebno psihiatrično sceno, družno s psihiatrom Francom Basaglio, s katerim je pisatelj zaokrožil dodobra naphane tržaške razmere sredi sedemdesetih let. V tako nastavljeni atmosferi avtor poznavalsko drsi med ideološkimi nasprotji, nacionalistično-fašističnimi ekscesi in čustvenimi mladostniškimi iskanji identitete. Poudarjajo jih precizni opisi tržaško-italijanskega vsakdana, saj vključujejo vse od bencinskih bonov do tedaj priljubljenih televizijskih oddaj. Pisatelj nas zanesljivo vodi po mestnem središču in okolici, od doline Glinščice prek Barkovelj k Sv Ivanu, v Ljudski vrt, pa vse do znamenite promenade na Ulici 20. september, kjer je bil njega dni tudi sedež fašistične drhali. Predstavlja nam romaneskno potovanje po večnarodnostnem in očarljivem, pogosto tudi strašljivem Trstu, prežetem z nemiri in družbenopolitičnimi napetostmi sedemdesetih let. Delo, ki je kar se da mogoče vpeto v konkreten čas in prostor, se pravi Trst, 1974 kot Italija v malem.

11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 60: Poletni premisleki in življenjski slog Kulturna opažanja in družbena dinamika Osebne izkušnje in anekdote Pogovori o filmih in medijih Knjižna priporočila in razmisleki Avtomobilska zgodovina in poslovne lekcije Trendi v igrah in tehnologiji Raziskovanje alternativnih življenj in obžalovanj Koncept življenja v sedanjosti Dnevna rutina, razmisleki in pričakovanja Pomen prisotnosti v življenju Vloga junakov in razočaranje Zgodovinske perspektive in napredek človeštva Kulturni kontrasti in potrošništvo Nakupovalne navade in sodobne udobnosti =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA 200 dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.Viri: Informativne oddaje Radia Slovenija, New York Times, I’m a Genocide Scholar. I Know It When I See It, Ars humana, Peter Klepec – "vzdušje, ki prevladuje v današnji družbi, je zelo slabo", Delo, Že 20 let se vrtimo okoli enega odstotka namakanih zemljišč. Kakšne so rešitve?, Botrstvo, Leto dni brez Anite Ogulin, Vroči mikrofon, Samooskrba in prehranska varnost v praksi, Primo Levi, Potopljeni in rešeni, Eppur si muove - In vendar se vrti, Izraelska družba v času vojne.

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.