Podcasts about poletje

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

V treh sosednjih blokih pa so vgradili dvigala. Drugi poudarki: - Na dveh koprskih šolah še ne bo prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Občinski svet je naredil svojo domačo nalogo, potrditev ministrstva za izobraževanje še vedno čakajo. - V Šolskem centru Ptuj, Gimnaziji Ptuj in v Dijaškem domu se je na skupno šestih objektih končala 19,5 milijona evrov vredna temeljita in celovita sanacija. - Poletje se začenja! Kako ga bodo lahko preživljali v Slovenj Gradcu? Letni bazen so odprli malo prej kot običajno. - V Celju poklon žrtvam ingnanstva z razstavo »Dolga pot domov, 85 let od nacistične okupacije in izgona Slovencev«.

Iliada in Odiseja sta nastali iz ustnega izročila, navdihnjenega z zgodovinskimi dogodki. Obravnavata vojno, vrnitev domov in vzpostavljanje reda kot temeljne razsežnosti človeških prizadevanj. Homerjeva epa opisujeta svet, v katerem bogovi aktivno posegajo v človeško življenje, usoda pa stoji nad njimi. Človekova svoboda ni v izbiri usode, temveč v njenem sprejemanju. Ključni pojmi, kot sta hybris (ošabnost) in ravnovesje, opozarjajo na nevarnost preseganja mere, ki vodi v propad. V tem svetu kategorije dobrega in zla niso absolutne, temveč so podrejene naravnemu redu in kozmični harmoniji.Homerjevi junaki utelešajo večne dileme: slava ali mir, pustolovščina ali dom, individualna želja ali skupnost. Vrednote, kot so pogum, čast, inteligenca in govorništvo, oblikujejo ideal človeka, medtem ko družbeni položaj ne določa nujno njegove vrednosti. Aristokratska drža lahko pristoji tudi svinjskemu pastirju. Vojna v Iliadi ni le zgodovinski dogodek, temveč univerzalno stanje človeštva, ki ga bogovi spodbujajo, ljudje pa trpijo. Postane samostojna sila, ki uničujoče deluje na krhkost človeškega reda in ga spodkopava. Naloga človeških junakov je, da ga obnovijo in vzpostavijo stabilnost starih civilizacijskih temeljev. Hkrati epa poudarjata pomen spomina in slave kot poti k nesmrtnosti, v nasprotju z monoteističnimi obljubami onostranstva. Homerjeva misel ostaja aktualna tudi danes: opozarja na razpad ravnovesja, človeško ošabnost, nenehne konflikte ter izgubo stika z naravo. Njegova poezija ohranja kolektivni spomin in kaže, da je svet povezana celota, v kateri ima vsak svoje mesto, človek pa mora živeti v skladu z mero in s sprejemanjem svoje usode, vendar ne na pasiven način. Homerjeve epopeje tako ne odražajo le nekdanjega stanja kozmosa in ironičnih tragikomedij starogrških človeških odnosov, beremo jih lahko kot refleksije današnjega sveta. Pogovor v oddaji je nastal na podlagi knjige Poletje s Homerjem Sylvaina Tessona (Založba UMco) Sogovornica: prevajalka dela Mimi Podkrižnik  fotografija: Wikipedia John William Waterhouse, 1891: Odisej in sirene John William Waterhouse – The Art History Archive   

Poletje je čas potovanj in na potovanjih nas pogosteje kot po navadi zanese tudi v najrazličnejše muzeje po svetu med raznovrstne umetnostne, arheološke in druge zbirke. A sami predmeti brez ozadja, brez zgodb, kako, kdaj in zakaj so nastali, nam ne povejo kaj dosti, predvsem pa nam ne zbudijo domišljije. Za ta kontekst kot tudi seveda za ohranjanje vseh dragocenih zbirk pa je nenehno potrebno novo znanje in nove raziskave. Na mednarodni konferenci Kemija za kulturno dediščino, ki v organizaciji Univerze v Ljubljani v tem tednu potekala na Bledu, se je nazorno pokazalo, kako različni vidiki raziskav so potrebni za razumevanje in ohranjanje svetovne dediščine. Močna vpetost slovenskih znanstvenikov v svetovno dediščinsko znanost pa se je pokazala tudi z visoko udeležbo strokovnjakov iz nekaterih najbolj znanih svetovnih muzejev, kot so denimo Egipčanski muzej v Kairu, Britanski muzej ali Muzej prvega kitajskega cesarja. Nekaj utrinkov o sodelovanju in raziskavah so prestavili direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim, direktor znanstvenih raziskav pri Britanskem muzeju Carl Heron, direktor Prirodoslovnega muzej v nemškem Leipzigu Ronny Maik Leder, direktorica NUK dr. jana Kolar ter prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Poletje je tu in začenja se obdobje festivalov, različnih glasbenih zvrsti in med njimi je tudi idrijski Plun pitk. Petič letos bo ukradel tri petkove večere in v središče Idrije pripeljal ustvarjalce z alternativno glasbo.

V Muzeju Jugoslavije so pripravili poseben glasbeni dogodek, s katerim se začenja Poletje v muzeju. Minuli konec tedna je potekal množični protest na Slaviji – kar 190. 000 ljudi se je odzvalo vabilu študentov – kaj to pomeni, kako odgovarja oblast?

Lakersi so končnico Lige NBA končali v konferenčnem polfinalu, kjer je bila Oklahoma premočna s 4:0. Sezono Jezernikov in Luke Dončića je komentiral analitik Iztok Franko. Vabljeni k poslušanju.

V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje '91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.

Piše Robi Šabec, bere Jure Franko. Z izrazom svinčena leta (italijansko anni di piombo) je v zgodovini Italije označeno nemirno politično obdobje od konca šestdesetih do prve polovice osemdesetih let 20. stoletja, ko so predvsem fašistične teroristične skupine izvajale številne ugrabitve in bombne atentate. Na političnem prizorišču je bil cilj vseskozi jasen: državo je bilo treba obvarovati, kot zadnjo braniteljico pred deželami 'bogoskrunskega komunizma'. Očuvati jo je bilo treba pred levico in to na vsak način – tudi z uporabo že v drugi svetovni vojni preverjenega fašističnega nasilja. Če je to veljalo za Italijo, je še toliko bolj očitno držalo za mesta neposredno ob meji. Kot je navedeno v samem naslovu romana Trst, 1974, je osrednje dogajanje romana postavljeno v srčiko italijanskih svinčenih let, v leto ko je bilo, kot navaja avtor Massimiliano Stefani, na Apeninskem polotoku na političnem prizorišču izjemno napeto. Pomlad se je začela s sojenjem šestim skrajnim desničarjem za pokol v Peteanu dve leti prej. Štirinajst dni pred tem se je v Catanzaru začelo sojenje za pokol na Trgu Fontana v Milanu leta 1969, ki so ga izvedli člani fašistične organizacije Ordine Nuovo. Prav s tem krvavim dogodkom naj bi se začela italijanska svinčena leta, ki so močno zaznamovala tudi dogajanje v Trstu. Deževnega večera 27. aprila je pri Svetem Ivanu v Trstu na slovenski šoli odjeknila eksplozija – bombo so podtaknili fašistični skrajneži. In prav ta prizor (ob orisih predhodno navedenih atentatov) je pisatelj uporabil kot uvod v roman Trst, 1974 oziroma v razdelek Pomlad. Delo je namreč razdeljeno na tri večje razdelke: Pomlad, Poletje in Jesen, ki jih spremljajo dodana uvodna poglavja, s katerimi avtor osredotočeno predstavi dogajanja v Trstu, ob tem pa izpiše še širšo družbenopolitično situacijo v Italiji. Tovrstni dinamiki ostaja zvest vse do konca. Tudi Poletje se začne burno: uvodno poglavje Italicus govori o enem najhujših bombnih atentatov, ki so kdajkoli pretresli Italijo. 4. avgusta ponoči je na vlaku, ki je iz Rima peljal v München, eksplodirala bomba. Umrlo je 12 ljudi, 48 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. Čeprav je odgovornost za atentat prevzela že znana fašistična skupina Ordine Nero, krivcev za tragedijo niso nikoli izsledili. Zadnji razdelek romana (sklene ga le še končni epilog z naslovom Božič) se začne z jesenjo in s prihodom režiserja, pesnika, pisatelja in gledališkega ustvarjalca Piera Paola Pasolinija na konferenco v tržaški študentski dom. Prihod slavnega režiserja je pomemben vsaj iz dveh vidikov. Bil je izpričan levičar in zagrizen borec proti fašizmu, leto zatem pa umorjen verjetno prav zaradi ekstremne kritike fašizma v znamenitem filmskem delu Salò ali 120 dni Sodome. Če k temu dodamo še enega izmed protagonistov romana, istospolno usmerjenega mladeniča Lorenza, pa je prihod slavnega pesnika v »mesto v zalivu« še toliko bolj utemeljen. Dodatno dinamiko dogajanja v romanu je Massimiliano Stefani vnesel še s sprva zapriseženim tržaškim fašistom Ruggerom, ki se zaljubi v Majo, Slovenko po rodu, ta pa v svojem ljubezenskem hrepenenju koleba med njim in študentom, komunističnim aktivistom Maurom. Tu je še Majin brat Saša, ki v zgodbo vključi lokalnega norca Angela in z njim potrebno psihiatrično sceno, družno s psihiatrom Francom Basaglio, s katerim je pisatelj zaokrožil dodobra naphane tržaške razmere sredi sedemdesetih let. V tako nastavljeni atmosferi avtor poznavalsko drsi med ideološkimi nasprotji, nacionalistično-fašističnimi ekscesi in čustvenimi mladostniškimi iskanji identitete. Poudarjajo jih precizni opisi tržaško-italijanskega vsakdana, saj vključujejo vse od bencinskih bonov do tedaj priljubljenih televizijskih oddaj. Pisatelj nas zanesljivo vodi po mestnem središču in okolici, od doline Glinščice prek Barkovelj k Sv Ivanu, v Ljudski vrt, pa vse do znamenite promenade na Ulici 20. september, kjer je bil njega dni tudi sedež fašistične drhali. Predstavlja nam romaneskno potovanje po večnarodnostnem in očarljivem, pogosto tudi strašljivem Trstu, prežetem z nemiri in družbenopolitičnimi napetostmi sedemdesetih let. Delo, ki je kar se da mogoče vpeto v konkreten čas in prostor, se pravi Trst, 1974 kot Italija v malem.

11 mesecev, 16 držav, 10-letnik, 5-letnica in njuna starša. Družina Rosulnik je junija lani začela pot okoli sveta, s staršema smo govorili junija pred potovanjem in konec avgusta, ko so bili v Vietnamu. Zdaj, po natanko sedmih mesecih na poti, sta se nam Olivera in Gregor Rosulnik ponovno oglasila, tokrat med drugim z vtisi s Kitajske, Indije in silvestrovanja v Dubaju. Trenutno so v Peruju, pred njimi pa do maja še pet držav.

Slovenci imamo lepo in dobro tradicijo mladinskega filma, pomislimo samo na Srečo na vrvici, Poletje v školjki ali Gremo mi po svoje, če jih omenimo samo nekaj. Film Elvis Škorc scenaristke Janje Vidmar, ki je scenarij napisala po svoji uspešni istoimenski knjižni predlogi, in režiserja Borisa Jurjaševiča ji suvereno sledi. Posebej preseneti tekoč potek zgodbe, domiselni dialogi, spretna montaža, čarobna fotografija in glasba ter iznajdljiva režija in dobro vodenje igralcev, tako uveljavljenih kot mladih, ki pred kamero stojijo prvič. Med njimi izstopa Maks Peštaj Zevnik v vlogi naslovnega Elvisa Škorca, ki bo imel v resničnem življenju najbrž kar nekaj težav prepričati ljudi, da nikakor ni tak genialni štor kot v filmu, tako prepričljivo se je vživel v vlogo, čeprav je v resnici kot mlad igralec genialen. Boris Jurjaševič je imel srečno roko ali bolje dobro intuicijo tudi pri igralcih, ki v filmu zastopajo odrasli svet: odličen je samo rahlo melanholični, sicer pa prizemljeni Matej Puc v vlogi ločenega očeta, ravno prav nevrotična in zaletava Iva Krajnc Bagola kot Elvisova mama, simpatično nergavi Gojimir Lešnjak Gojc, spravljiva in izkušenj polna babica Zvezdana Mlakar in novi izbranec Elvisove mame, Elvisov zelo človeški učitelj kemije Marko Mandić. Zakaj zgodba Elvisa Škorca pritegne? Osnovna tema nikakor ni lahka, ob tako že težavnem obdobju najstniških let je tu še družinska problematika: Elvis odrašča z mamo, mlajšo sestro in babico, mamo svojega očeta, in kot da to za mlado srce še ne bi bilo dovolj, Elvis izve, da je mama noseča in to s človekom, ki mu je zelo blizu. Poleg vsega tega je še zaljubljen v najlepše dekle na šoli, ki pa je, kot bi rekli stari, "lisička". Stvar bi lahko torej hitro, po neki drugi slovenski tradiciji, zdrsnila v molovske tone, zgodilo pa se je nasprotno, nekako v Feydeaujevem slogu, ki je nekoč rekel, da če želiš napisati dobro komedijo, si jo najprej zamisli kot tragedijo. Film Elvis Škorc namreč premore veliko humornih domislekov in splošen, spodbuden, komično naravnan ton, ki ne popušča. In prav ta svetla obdelava v osnovi temačne teme je gotovo tisto, kar pritegne – številni Elvisu podobni genialni štori in drugi občasni ali stalni šolski obstranci, pa bodo v filmu tudi našli kak nasvet ali dva, kako se spopasti z različnimi razrednimi "nasilneži brez razloga". Film, ki je nastal v koprodukciji z RTV Slovenija, sicer izstopa še po nečem: jezikovno in govorno današnjega sveta mladih ne olepšuje, ampak sledi vsakdanji govorici, kar mu vtisne pečat pristnosti. Tako na primer v filmu naletimo tudi na napačno, zdaj že pandržavno rabo glagola rabiti – pravzaprav bi bilo čudno, če take napačne rabe - kljub vsem osebnim pomislekom in odporu - v filmu, kot je Elvis Škorc, ne bi slišali. Film je namenjen starejšim od sedmih let, ne dvomim pa, da si ga bodo z veseljem ogledale tudi starejše generacije mladih in mladih po duhu. Recenzijo je napisal Matej Juh.

Kaj – poleg geografskega označevalca – so nam ti ljudje še zapustili? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili in kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo?Poletje gre počasi sicer h koncu, a v tokratnem Kulturnem fokusu smo se vseeno odpravili proti morju, v Istro. Se pa nismo napotili v katerega izmed tamkajšnjih letoviških mestec, ki jih dandanes tako radi obiskujemo, ampak smo odpotovali v preteklost, precej oddaljeno preteklost pravzaprav, saj smo se namenili v Istro, kakršna je bila sredi prvega tisočletja pred našim štetjem. In zakaj smo si izbrali prav v to obdobje? – Ker je to bil čas, ko so tam živeli Histri, ljudstvo, po katerem je polotok dobil svoje današnje ime. Pa so nam poleg geografskega označevalca ti ljudje zapustili še kaj? Kaj sploh vemo o njih? Kakšen jezik so govorili, s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ubadali, kakšna verovanja so gojili, kaj se je z njimi navsezadnje zgodilo in kje si zdaj lahko ogledamo najbolj zanimive ostaline njihove materialne kulture? – To je le nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v pogovoru z arheologinjo, predavateljico na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Martino Blečić Kavur, ki je pred nedavnim objavila intrigantno, s slikovnim gradivom bogato opremljeno monografijo Herojska doba Histrov, v kateri je strnila naše današnje védenje o najstarejših znanih prebivalcih Istre. Foto: delno ohranjena koščena figurica jezdeca na konju, odkrita v eni izmed grobnic v Nezakciju (Herojska doba Histrov)

"Poletje je skoraj prekratko za vse terensko delo, ki se začne maja in konča konec septembra," svoje delovno poletje na kratko opiše mag. Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Z gorami in narodnim parkom je povezana že od otroških let in tedanjega prvega vzpona na Triglav, zato ni nenavadno, da jo je tja vleklo tudi po študiju, ko je bila pripravljena poprijeti za vsakršno delo. Zdaj so njeno delo projekti, povezani z varstvom narave v Triglavskem narodnem parku, zadnja leta pa se največ ukvarja s travniki in projektom Life for Seeds. V tokratnem podkastu V imenu narave o obnovi vrstno bogatih travnikov, sodelovanju s kmeti, košnji in letošnjem poletju, o primeru dobre prakse na množično obiskani Slemenovi špici, pa tudi o še vedno neobljudenih vrhovih parka, kjer prej srečaš gamsa kot človeka.

V današnji oddaji bomo poletna potepanja po obmorskih kopališčih sklenili v San Simonu v Izoli. Plaža je posebej priljubljena med družinami z otroki. Ponuja prijetno senco pod borovci, lahek dostop do morja, otroška igrišča in edini veliki tobogan na naši obali. Tik ob njej leži Arheološki park Simonov zaliv, kjer poleti potekajo ustvarjalne delavnice za otroke. Nekateri mladi radovedneži se jih udeležujejo iz leta v leto in so že pravi poznavalci obdobja, ko je v zalivu stala razkošna rimska vila s pristaniščem. Lea Širok se jim je pridružila na delavnici izdelovanja rimskega nakita. Kaj so ustvarili, in kako živahno je bilo na velikem toboganu plaže San Simon, pa izveste v oddaji.

Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Slikarka Ivana Kobilca, rojena leta 1861, spada med prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu. Osemnajstletna je odšla študirat na Dunaj in ga kmalu zamenjala za München; slikarsko pot je potem nadaljevala v Parizu, Sarajevu in Berlinu, od koder se je ob začetku prve svetovne vojne vrnila v Ljubljano. Slika Poletje velja za njeno najuspešnejše delo; z njo se je prebila na pariški Salon, kjer je bila tudi nagrajena, danes, 135 let po nastanku, pa je najbolj priljubljena umetnina med obiskovalci Narodne galerije v Ljubljani. Kakšno je ozadje nastanka slike, kako nagovarja gledalca, kakšno mesto ima v slikarkinem opusu in v sočasni umetnosti, razkrivamo v pogovoru s poznavalcema opusa Ivane Kobilce dr. Beti Žerovc in dr. Ferdinandom Šerbeljem. Foto (detajl slike Poletje): Narodna galerija

Na avstrijskem koroškem slovensko narodno skupnost in seveda tudi širšo javnost še vedno močno razburja nedavna racija na antifašističnem taboru pri Peršmanu nad Železno Kaplo. V petek se je prvič sestala komisija za razjasnitev dogodka. Kdaj bo torej znano, kaj se je v resnici dogajalo? Potem pa se je le nekaj dni po raciji na Peršmanovi domačiji zgodil še en incident in sicer na nogometni tekmi med Nogometnim klubom Slovenskega atletskega kluba in Atus Borovlje. Ko je sodnik od trenerja slovenskega kluba zahteval, da z igralci govori nemško in zaradi tega pokazal tudi rumeni karton. Kakšne so bile posledice? Koroške Slovence pa je tik pred poletnim oddihom razburila tudi vest o krajšanju finančnih sredstev za manjšine, kar bo tema tudi jeseni.

V rednih pogovorih z Alenko Rebula, ki opisuje izvirno metodo Vera vase Josipe Prebeg, smo se dotaknili razkošja poletja. Alenka pravi: Poletje je z več vidikov čas obilja; to odpira možnosti, da se premaknemo k stvarem, ki so nam ljubše, bližje. Toda, ali se znajdemo v obilju? Če ne vemo, kaj je najbolj po naši meri srca, se lahko izgubimo in potem delamo, kar mislimo, da je treba - ker to počnejo tudi drugi, in ne tisto, kar nam dobro dene. Velja zato poiskati v poletju vse tisto, kar nam je res ljubo, kar običajno ne najde mesta v preostalem delu leta, ker je več drugih obveznosti. Razmislimo, kaj nas prerodi, obnavlja?, kajti to je ponudba poletja. Skromnost je drugi obraz hvaležnosti.

V rednih pogovorih z Alenko Rebula, ki opisuje izvirno metodo Vera vase Josipe Prebeg, smo se dotaknili razkošja poletja. Alenka pravi: Poletje je z več vidikov čas obilja; to odpira možnosti, da se premaknemo k stvarem, ki so nam ljubše, bližje. Toda, ali se znajdemo v obilju? Če ne vemo, kaj je najbolj po naši meri srca, se lahko izgubimo in potem delamo, kar mislimo, da je treba - ker to počnejo tudi drugi, in ne tisto, kar nam dobro dene. Velja zato poiskati v poletju vse tisto, kar nam je res ljubo, kar običajno ne najde mesta v preostalem delu leta, ker je več drugih obveznosti. Razmislimo, kaj nas prerodi, obnavlja?, kajti to je ponudba poletja. Skromnost je drugi obraz hvaležnosti.

Poletje je v polnem razmahu in planinske poti zvabijo po tradiciji največ Slovencev prav avgusta. Naš gost je bil gorski reševalec Jani Bele, Z njim smo govorili o tem, kako se varno podati v gore, kaj naj bo v nahrbtniku, kako prepoznati svoje meje in zakaj je dobra priprava ključna za varen korak.

Minoriti na Vojašniškem trgu na Lentu v Mariboru, arhitekturni biser mesta, so postali novo središče kulturnega in družabnega življenja. Privlačen, bogat in raznolik glasbeni in filmski program privablja občinstvo tudi v času poletnih dopustov. V sodelovanju s partnerji ga pripravljajo v Lutkovnem gledališču Maribor, ki ga vodi Ksenija Repina, gostja današnje Poletne radijske tribune.

Poletje je v polnem razmahu in planinske poti zvabijo po tradiciji največ Slovencev prav avgusta. Naš gost je bil gorski reševalec Jani Bele, Z njim smo govorili o tem, kako se varno podati v gore, kaj naj bo v nahrbtniku, kako prepoznati svoje meje in zakaj je dobra priprava ključna za varen korak.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 60: Poletni premisleki in življenjski slog Kulturna opažanja in družbena dinamika Osebne izkušnje in anekdote Pogovori o filmih in medijih Knjižna priporočila in razmisleki Avtomobilska zgodovina in poslovne lekcije Trendi v igrah in tehnologiji Raziskovanje alternativnih življenj in obžalovanj Koncept življenja v sedanjosti Dnevna rutina, razmisleki in pričakovanja Pomen prisotnosti v življenju Vloga junakov in razočaranje Zgodovinske perspektive in napredek človeštva Kulturni kontrasti in potrošništvo Nakupovalne navade in sodobne udobnosti =================== Prijavi se na AIDEA newsletter (obvestilo glede LIVE AIDEA 200 dogodka): https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.

Poletje je čas dopustov, ko si radi vzamemo čas tudi za obisk muzejev. V Pokrajinski muzej Maribor vabijo s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, vodenji, delavnicami, od začetka julija so odprti tudi ob nedeljah. O ponudbi muzeja smo se pogovarjali z direktorico dr. Mirjano Koren.

V oddaji Morje in mi nadaljujemo s predstavitvijo plaž ob slovenski morski obali. Obiskali smo Strunjan, kjer sta med obiskovalci, ob divji plaži v Mesečevem zalivu, zelo priljubljeni urejeni plaži ob hotelu Salinera in plaža zdravišča Krka Strunjan. Obe stavita na veliko naravne sence pod krošnjami borovcev ter varno in urejeno kopalno območje.

Oglašamo se iz Novega mesta, kjer se z jutrišnjim skupnim koncertom črnogorskega glasbenika, performerja in mojstra satirične (samo)ironije Ramba Amadeusa festivala Novomeško poletje in Novomeški poletni večeri prevešata v drugo polovico. V severno italijanskem mestu Čedad v Furlaniji-Julijski krajini pa Mittelfest, festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa, letos poteka pod naslovom Tabu.

Poletje je in čas dopustov, ko se mnogi odpravimo na oddih, žal pa si tega ne privoščijo vlomilci in tatovi, ki najraje izkoristijo čas praznih stanovanj. Katere osnovne zaščitne ukrepe moramo poznati preden se odpravimo na počitnice? Naš gost je bil bo Matija Breznik iz sektorja kriminalistične policije, ki je z nami delil praktične nasvete, opozorila in izkušnje iz prve roke. Spregovorili smo tudi o tem, kako si lahko pomagamo s tehnologijo in zakaj pridejo prav dobri sosedski odnosi.

Poletje je in čas dopustov, ko se mnogi odpravimo na oddih, žal pa si tega ne privoščijo vlomilci in tatovi, ki najraje izkoristijo čas praznih stanovanj. Katere osnovne zaščitne ukrepe moramo poznati preden se odpravimo na počitnice? Naš gost je bil bo Matija Breznik iz sektorja kriminalistične policije, ki je z nami delil praktične nasvete, opozorila in izkušnje iz prve roke. Spregovorili smo tudi o tem, kako si lahko pomagamo s tehnologijo in zakaj pridejo prav dobri sosedski odnosi.

V Svetu kulture danes poročamo s serije prireditev Tminsko poletje, ki med drugim prinaša tudi kino na prostem. Brezplačne projekcije se odvijajo v Tolminu, Mostu na Soči pa tudi na Šentviški planoti in v Baški grapi. Bili smo tudi na izvedbi monodrame A kot Srebrenica, ki se je v soboto odvila v okviru Primorskega poletnega festivala v Kopru.

Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.Viri: Informativne oddaje Radia Slovenija, New York Times, I’m a Genocide Scholar. I Know It When I See It, Ars humana, Peter Klepec – "vzdušje, ki prevladuje v današnji družbi, je zelo slabo", Delo, Že 20 let se vrtimo okoli enega odstotka namakanih zemljišč. Kakšne so rešitve?, Botrstvo, Leto dni brez Anite Ogulin, Vroči mikrofon, Samooskrba in prehranska varnost v praksi, Primo Levi, Potopljeni in rešeni, Eppur si muove - In vendar se vrti, Izraelska družba v času vojne.

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta.

Tokrat smo gostili terapevta Uroša Perka in se pogovarjali o priložnostih za poglobitev naših odnosov v poletnem času. Več časa je na voljo, a tudi ta čas je treba znati izkoristiti, dobro načrtovati in se tudi v njem sprostiti. Dopust je sicer večkrat preizkušnja za trdnost odnosa, kako se temu izogniti, smo med drugim vprašali gosta.

Poletje je čas brezkrbnih dopustniških dni in toplih večerov, a tudi čas, ko se lahko nebo v hipu zapre, ko se veter okrepi in ko nad naše kraje pridrvijo nevihte, tudi s točo. Skorajda ne mine poletje, ko ne bi gledali posnetkov opustošenih sadovnjakov, uničenih polj in poškodovanih ostrešij hiš. Že desetletja imamo tudi v Sloveniji letalsko obrambo pred točo. O tem smo se pogovarjali z Darkom Kraljem, dolgoletnim pilotom in vodjo letalske obrambe pred točo pri Letalskem centru Maribor. Foto:BoBo

Poletje je pravi čas, da spakiramo kovčke, jih zložimo v prtljažnik in se odpravimo na pot! Na Balkanski Route 66. Ali pa na t. i. Peklensko cesto, ki je na nek način tudi Mitska cesta sonca in nostalgije. To so imena, ki so jih tej več kot 1.000 kilometrov dolgi cesti nadeli novinarski kolegi, ki so o njej že pisali. O Jadranski magistrali - njeni zgodovini in potencialih - več z arhitektom Petrom Gabrijelčičem.

Oddaja naj bi bila sproščena in vsebinsko poletno obarvana ampak ne ... Robi in Matevž tokrat o vsem mogočem - od umetne inteligence do digitalnih dvojčkov in kje se je izgubilo znanje o uporabi računalnikov. Pogovor vsekakor odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Ampak o tem ne razmišljajte na plaži!

Zadnji Glasbeni utrip preden se odpravimo na počitnice, bomo posvetili koncertom, ki bodo z glasbo obarvali poletje. Predstavljamo namreč večje festivale, ki bodo potekali na različnih koncih Slovenije: Festival Radovljica, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Jazz festival Ljubljana, Seviqc in vrsto festivalov, ki bodo potekali na Primorskem.

To poletje vas v turistični oddaji vabimo na različna doživetja. V prvi oddaji smo se prepustili lončarski izkušnji, obiskali smo namreč Lončarski center Maribor.

Še zadnjo delovno sredo v tem šolskem letu že kukamo v počitnice, tudi letos jih bo za otroke iz programa Botrstvo popestrila akcija Čarobno poletje. Ta skuša otrokom in njihovim družinam ponujati vsaj kakšno skupno doživetje na izletih, obiskih prireditev ali zabaviščnih parkov. Poletje pa bo seveda zaznamovano tudi z letovanji in tabori.Sogovorniki: otroci iz programa Botrstvo Tina Lamovšek, vodja programov pri Zvezi Anita Ogulin in ZPM

Poletje je končno tu. Z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Če odmislimo vročino in zastoje na cestah, prinaša tudi kup prijetnih doživetij. Podaljšan svetli del dneva da človeku občutek svobode, da polno zadiha, lahko se potepa in druži. Kamorkoli greš na sprehod, povsod vse čudovito diši. Gore, travniki, ribnik s ponorelim lokvanjem in labodoma, hladno morje in otroci, ki ga zajemajo s kanglicami in lopatkami. Svet kar vrvi od živžava, in to se raztegne še v večer. Tudi ponoči ni miru: na Prvem programu Radia Slovenija vas pričakuje Mojca Blažej Cirej.

Poletje je tu, a ne pozabimo, da na morju nismo sami, opozarja zloženka, ki sta jo za morjeplovce in obiskovalce slovenske obale pripravila društvo Morigenos in Uprava za pomorstvo. Na njej najdemo vrsto priporočil, kako ravnati spoštljivo do vseh prebivalcev morja, med katerimi so tudi želve glavate karete in delfini. Morska biološka postaja NIB v Piranu pa je z raziskavo določenih odsekov morskega dna potrdila domnevo, da nepravilno priobalno sidranje, ki je seveda najbolj pogosto poleti, dolgotrajno poškoduje morsko dno. In prvega junija se je ob morju uradno začela kopalna sezona. Kakšna je kakovost vode? Tudi o tem v tikratni oddaji Morje in mi.

Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.

Poletje je obdobje številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni ? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Jure Tičar, Jamarski klub Novo mesto; Bogomir Remškar, Jamarsko društvo Danilo Remškar; Matic Di Batista, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana; Peter Mašič, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

Za slovenski nogomet je konec poletnih počitnic, zato se vračamo tudi mi. Nova sezona je pred vrati in pri Olimpije je tako kot vedno: na igrišču deluje dobro, v pisarnah malo manj. Obeta se nam zelo zanimiva sezona.

Poleti je za naše pasje in mačje prijatelje največja težava vročina, zato sta v takih dneh nujni senca in sveža voda. Kadar se odpravimo s psom na morje, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preventivo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami. Ali moramo poleti prilagoditi tudi hrano? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? V petkovem svetovalnem servisu bo naš gost Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.

Hozana na višavah. Blagoslovljen, je tisti, ki prihaja v imenu zastonj piva, in tudi vsi mi, ki čakamo na novico, kje in kako bomo letos praznovali Dan brisače. Peli je ta teden še bolj zj***n, kot prejšnji teden. Že prav Spretan zj***n. Razložimo žalostno vest o Baru 42, ki je zaprl svoja vrata. V rubriki Brezplačni nasveti in zastonj ideje se spomnimo vseh idej, ki so že šle mimo nas, slišimo pa zgodbo o Treh pismih, ki so krojila slovensko teve produkcijo v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja. Kako preidemo od nerealiziranih idej do Svetega pisma, ni jasno tudi nam. Ugotovimo, da imajo le redke tvrdke na svetu pravico do neizdajanja računa, Vini prebere citat iz Stare zaveze, mi pa dobimo idejo za Novo novo novo zavezo in se skoraj 15 minut pogovarjamo o 3. delu 1. poglavja 6. knjige. Ankete ne bo, lahko pa nam to, kar nam gre, poveste na Discordu.

Stošestinšestdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je prva epizoda šeste sezone, v njej pa agentje povejo, kaj vse so gledali, brali in špilali to poletje. Igor pove, kako je vse povezano z Zackom Snyderjem, ne razume čisto dobro, kako akcijski heroji seksajo, sicer pa ga je navdušila knjiga, ki govori o pomembnosti prevajalcev ter nujnosti nasilja, za […]