Podcasts about Kjer

»Vsaka posplošitev človeških razlik vedno trči ob dejstvo, da je človek edinstven,« pravi gostja sredinega intervjuja na Prvem, prof. dr. Nancy McWilliams, mednarodno priznana in večkrat nagrajena ameriška psihoanalitičarka, psihologinja, predavateljica in avtorica knjig. Njena knjiga Psihoanalitična diagnostika je bila prevedena v več kot dvajset jezikov, imamo jo tudi v slovenščini. Profesorica Nancy McWilliams neutrudno raziskuje človeško osebnost in odnose, se preizprašuje o razlikah in univerzalnosti kategorij duševnih motenj ter nastavlja ogledalo družbi in posamezniku. Po šestdesetih letih kariere je še vedno dejavna, tudi na predavateljskih turnejah po svetu. Pred kratkim je obiskala tudi Ljubljano. S prof. dr. Nancy McWilliams se bo v sredo po 10. uri pogovarjala Mojca Delač.

V arhitekturi smo dolgo verjeli, da je napredek vedno povezan z nečim novim. Z novo stavbo, novo podobo, novim začetkom. Danes pa se zdi, da najbolj zanimiva arhitektura nastaja prav tam, kjer se arhitekt najprej ustavi. Kjer ne začne z rušitvijo, ampak z vprašanji: kaj je tukaj že prisotno? Kaj lahko ostane? Kaj je vredno nadaljevati? Morda zato letošnje Plečnikove nagrade ne govorijo toliko o spektaklu, ampak o pozornosti. O arhitekturi, ki zna delovati tiho. Ki ne tekmuje s prostorom, ampak ga posluša. Naša gosta v tokratni epizodi podkasta Odprto sta Matjaž Bolčina in Ernest Milčinovič iz ARP studia. Za projekt prenove Hiše b2 so skupaj z Urško Bertok Herman in Janom Žonto letos prejeli Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo manjšega merila. Projekt prenove skoraj običajne hiše iz leta 1927 ni prepričal zaradi velikosti posega, temveč zaradi premišljenosti arhitekturnega pristopa. ARP studio deluje na področju prenov, kulturne dediščine, javnih stavb in stanovanjskih projektov, v središču njihovega dela pa ostaja preprosta, skoraj radikalna misel: arhitektura ni vedno ustvarjanje novega sveta, temveč sposobnost prepoznati potencial sveta, ki že obstaja. V jedru njihove prakse je prepričanje, da »ideja nima merila« – izhodišče, ki omogoča, da se arhitekturno razmišljanje giblje med drobnimi intervencijami in kompleksnimi javnimi stavbami. Velik del njihovih realizacij nastaja znotraj obstoječega grajenega tkiva, tako anonimnega kot spomeniško zaščitenega, kjer se z veliko občutljivostjo odzivajo na prostorske in zgodovinske danosti. Pri tem se kot ključne teme vedno znova pojavljajo odnos med arhitekturo in krajino, dialog med dediščino in sodobnim ter jasnost arhitekturne misli v prostorski kompoziciji. V tokratnem pogovoru smo odprli vprašanja, kako nastaja arhitektura, ki spoštuje obstoječe, a ga hkrati presega, kako se skozi čas oblikuje odnos do prostora in zakaj so majhne intervencije včasih prav tako odločilne kot veliki arhitekturni posegi. Prisluhnite podkastu Odprto!

Aleksander Zalar je navdušen popotnik in za to ima po upokojitvi veliko več časa, kot ga je imel kdaj prej. Ne spomni se, kdaj se je upokojil, ali pa želi to obdržati zase, toda vsekakor si najbrž pred desetletji tudi sam ni predstavljal, da bo pri 90-tih letih potoval po Afganistanu. Tudi sicer ga privlačijo tako imenovane eksotične destinacije, ki ne pokajo po šivih zaradi množičnega turizma. Aleksander Zalar s takim navdušenjem pripoveduje o svojih potovanjih, da ga ne utegnemo spraševati o receptu za dolgoživost, energijo in pogum, da se v letih, ko se mnogi njegovi vrstniki ukvarjajo z bolečinami v sklepih in drugimi kroničnimi težavami, odpravi na celo nekoliko nevarnejše poti kot običajni turisti. S seboj redno jemlje tudi kamero in s poti po Afganistanu je posnel kar dva filma. Kako tudi ne bi izkoristil priložnosti? S skupino sopotnikov je bil namreč prvi turist v Afganistanu po 40-tih letih zaprtja države. Pred mikrofon ga je povabila Cirila Štuber.

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Sredi maja nas je razveselila vest, da je Klub umetniških direktorjev ADC v New Yorku podelil zlato kocko Tomatu Koširju, oblikovalcu vidnih sporočil. Prestižna nagrada je prišla prvič v roke slovenskega oblikovalca. Tomato Košir je dobil nagrado za serijo petih naslovnic za Dnevnikov Objektiv, postal pa je tudi samostojni ustvarjalec leta. Vizualne komentarje za časnik Dnevnik in prilogo Objektiv ustvarja že od leta 2011 in z njimi sproža verižno reakcijo v družbi, kot sam pravi, da bi se lahko stvari spremenile na bolje. O tem govori tudi v pogovoru z Žigom Bratošem, ki se je s Tomatom Koširjem pogovarjal ob nagradi Prešernovega sklada leta 2024.

»Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost.« Misel Bertolta Brechta so leta 2013 vklesali v spominsko stelo pred vhodom v deželno sodišče v Celovcu, na kateri so zapisana imena 47 ljudi, ki jih je nacistično sodišče prav tam obsodilo na smrt. Kakšna je bila cena uporništva? Zakaj so okupacijske oblasti brutalno kaznovale svojce tistih, ki so se jim uprli, tudi ženske in najmlajše. Kdaj je sledila smrtna obsodba, kdaj napotitev v koncentracijsko taborišče? Zakaj so bile nekatere najbolj brutalne kazni podpornikom osvobodilnega gibanja izvršene celo deset dni pred koncem druge svetovne vojne? Na ta in vrsto drugih vprašanj bomo skušali odgovoriti v oddaji, posvečeni prazniku – dnevu upora.

Korupcija je postala ena od glavnih tem v predvolilnem času. Še posebej potem, ko so začeli v javnost prihajati posnetki, za katerimi naj bi bilo izraelsko paraobveščevalno podjetje Black Cube. Slovenija je lani zdrsnila na lestvici zaznave korupcije. Kako obrniti ta trend, je v studiu pojasnila nova predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Sternad. Ima komisija, ki je vedno bila priročen predmet političnih obračunavanj, dovolj arzenala za boj proti koruptivnim tveganjem in različnim pritiskom v obdobju, ko se globalno rušijo vrednostni sistemi?

"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.

Na odru Gledališča Koper smo gostili Marka Grguroviča, lastnika podjetja Triternion, ki je pred sedmimi leti z računalniško igro Mordhau vstopil v igričarsko vesolje. Ekipo je moral razširiti, zato je sledila selitev iz Kopra v Ljubljano. Kakšno igro snuje danes in kako je sestavil studio, kjer dela 35 zaposlenih z vsega sveta? O begu možganov iz Kopra v Ljubljano in o odvisnosti od računalniških iger ga je spraševala Tjaša Škamperle.

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.

Vaje so skrivnosten pojem. V poklicnih umetniških kolektivih gre za alkimistično mešanico, med katero se zgodi magija, imenovana predstava, ali koncert, ali opera. Tudi balet. Potem pa obstajajo še vaje v ljubiteljskih društvih, kjer vaje pomenijo mešanico kakovostnega preživljanja prostega časa ter kulturizacijo lokalnih skupnosti, ki so drugače podvržene množičnemu poneumljanju. V obeh primerih so vaje spregledan del naše družbene, še posebej kulturne realnosti. V času praznovanja kulturnega praznika je tako prav, da se na vaje odpravimo tudi v Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič.

Tokratno oddajo Slovencem po svetu posvečamo portretu rojaka, ki je leta 1978 pri devetnajstih letih odšel v Nemčijo, svojo ustvarjalno in poklicno pot pa posvetil fotografiji, videu, multimediji, holografiji, eksperimentalnim filmom in oblikovanju ter pri tem ustvaril izjemno uspešno kariero pri znamenitem Red Dotu v Essnu. Vito Oražem v vseh teh desetletjih življenja v tujini aktivno goji vezi z domačim Kočevjem, kjer so mu leta 2015 podelili Deklico s piščalko, najvišje občinsko priznanje za doprinos na področju kulture in umetnosti. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Brezskrbni časi zbijanja šal so minili. Po internih zakonih se mora v času predvolilne kampanje tudi naša oddaja transformirati v odgovorno družbenopolitično glasilo nepotvorjenih informacij. Tako suhoparno preglejmo dogodke preteklih dni.V Radencih, kjer imajo tri srca, jim je zaradi te koronarne inflacije zmanjkalo mehkih tkiv za ostale organe. Najbolj očitno za možgane. Tako sta se na seji občinskega sveta stepla poslanca. Oziroma eden se je tepel, drugi pa ga zdaj toži. Če se stepejo poslanci na državni ravni, človek še razume, kaj pa lahko predstavnika ljudstva razjezi do fizičnega napada med razpravo o pločnikih, krožiščih in čistilnih napravah, nam ni uspelo izvedeti. Zdaj pa h kulturi. Vrhunec preteklega kulturnega konca tedna je bila premiera filma o Melaniji Trump. Dokumentarnega filma. Kot vemo, je žena ameriškega predsednika naše gore nekoliko uveli list. In kot tudi vemo, so kritiki film raztrgali. Kar je zelo pogumno, še sploh v Sloveniji. Namreč za lik in delo brhke Melanije je vsaj do nedavnega skrbela predsednica republike, ko je bila še v advokaturi. Kar nekaj dolgih jezikov, ali pač pisunov, kot smo sami, je prek nje občutilo dolgo roko ameriške pravice, ko so hoteli služiti na Melanijin račun, in so kršili avtorske, oziroma njim podobne pravice. Zato je biti filmski kritik na Slovenskem trenutno zelo pogumno dejanje, kajti če privežeš ženo ameriškega predsednika na cineastični pranger, si lahko nakoplješ na glavo slovensko predsednico – ki je, mimogrede, že začela sama o sebi govoriti v tretji osebi – oziroma njeno odvetniško pisarno. Zato velja biti previden in pogumni slovenski filmski kritiki, ki trgajo desničarsko mojstrovino na koščke, tvegajo še kaj več kot le svojo službo. Seveda smo v naši redakciji šampioni oportunizma in si zaradi lastne varnostni filma sploh nismo ogledali. Tako da nam ni treba soditi. Kajti kot velja v največji svetovni demokraciji zadnje tedne: »Ne sodi in ne boš obsojen!«Ampak raziskovalni duh ter stare filmske povezave nam niso dali miru in izvedeli smo, da sta v Belo hišo priromala dva predloga za filmsko ovekovečenje Melanije Trump. Enega, tega ki je bil končno tudi realiziran, je dostavil Amazon, po prijateljski ceni, drugega pa Disneyjevi studii. V skladu s tradicijo so pri Disneyju predlagali animiran celovečerni film z Melanijino zgodbo. A se je prva dama vseeno odločila za klasično kinematografijo, kljub obljubi, da bi bila sprejeta na Panteon Disneyjevih princes.Uspelo nam je pridobiti sinopsis Disneyjeve risanke o Melaniji in tako kot prvi medij, ne le v Sloveniji, objavljamo odlomke iz tega žal nerealiziranega dela. "Mala Melanija v revni hišici ob Savi sanja o lepšem življenju v pogojih tržnega gospodarstva. Sanja, da bo postala princesa in v deročo vodo vrže kovanec za srečo. Sicer ne postane princesa takoj; na mestu, kjer je kovanec padel v vodo pa zgradijo hidrocentralo. Njena lepota in revščina jo končno pripeljeta v obljubljeno deželo. Kjer se cedita med in mleko ter ob njiju na zabavah tudi človeški izločki. Melanijo, ki ima raztrgana oblačila, obleko pa polno pepela, ki ga mora čistiti po bogatih hišah, na zabavo povabita znana Disneyjeva junaka Tom in Jeffrey. Tam ji Jeffrey predstavi Donalda Ducka, še enega Disneyjevega junaka, vendar mora Melanija zbežati z zabave, ker ji bo opolnoči potekla viza. Donald jo išče; ko jo najde na srednji strani barvne revije, jo obišče v njeni revni sobici in jo zasnubi. Melanija je mehkega srca, še sploh, ko izve, da je Donald v bistvu sin Strica Skopušnika, ki se koplje v denarju. Ob tem izve, da se bo Donald iz grdega račka spremenil v princa takoj, ko se mu zgodi čista ljubezen, ali pa če postane ameriški predsednik. Ker pa tudi Donald ni modre krvi, jima dobra vila podari sina, ki pa je baron že ob rojstvu. Ker s čisto ljubeznijo zaradi viharja, imenovanega Stormy, ni nič, postane Donald ameriški predsednik; a se namesto v princa spremeni v Shreka. Mediji par imenujejo »lepotica in zver«, kar Melanijo moti, in zato se z Donaldom še enkrat prijavita v Belo hišo. Ko pa urok tudi drugič ne popusti, je možnost za rešitev in izpolnitev Melanijine življenjske želje najti princa na belem konju le v iskreni ljubezni. Ali pa v tretjem mandatu." Kot rečeno, je bil Disneyjev predlog zavrnjen, saj naj bi bilo v risanki preveč sledi ekspresionizma iz obdobja filma noir, medtem ko si gledalci želijo lahkotnejše vsebine. Zato so se v Beli hiši odločili za Amazonov scenarij, ki sledi samo dvajsetim dnem v življenju Melanije Trump.

V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.

Una Björk Kjerúlf hlaut í gær Ljóðstaf Jóns úr Vör, en verðlaunin hafa verið veitt frá ár­inu 2001 í minn­ingu skálds­ins Jóns úr Vör. Ljóð Unu Bjarkar kallast Framlag mitt í minningabanka nærri útdauðra ljóðaen í rökstuðningi dómnefndar segir að það sé listilega lipurt og leikandi en efni þess sé nokkuð kvíðablandið þegar betur er að gáð. Við ræðum við Unu Björk Kjerúlf í þætti dagsins. Einnig minnumst við fyrstu útvarpssendingarinnar á Íslandi sem fór fram í Fríkirkjunni í Hafnarfirði fyrir 100 árum síðan. Þetta var fyrir daga ríkisútvarpsins en Ottó B. Arnar símfræðingur hafði fengið leyfi til að stofna og starfrækja útvarpsfélag og stóð að þessari útsendingu. Til að minnast þessa stórviðburðar höfðu þeir Sigurður Harðarson, rafeindavirki og formaður Hollvina um sögu útvarps á Íslandi og Birgir Arnar, sonur Ottós B Arnar, frumkvæði að því að útvarpsguðsþjónustu frá Fríkirkjunni í Hafnarfirði verður útvarpað beint hér á Rás 1 á 100 ára afmælinu næstkomandi sunnudag. Þeir verða gestir okkar í dag. Einnig flytur Tumi Árnason pistil þar sem meðal annars ný plata Sölva Kolbeinssonar kemur við sögu.

»Gospod, naredi me za orodje svojega miru. Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen. Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje. Kjer je nesloga, naj prinašam edinost. Kjer je dvom, naj prinašam vero. Kjer je zmota, naj prinašam resnico. Kjer je obup, naj prinašam upanje. Kjer je žalost, naj prinašam veselje. Kjer je tema, naj prinašam luč.«

Za zaključek leta pa se podajmo na vesele ulice našega glavnega mesta. Tam sta se med praznično rajanje na tiho prikradli politika in ideologija. Kjer pa sta omenjeni gospe, tudi naša analitična oddaja ni daleč. Politika in ideologija sta si – ker vesta, da drugače ob novoletnih bakanalijah ne moreta prisostvovati – za zasedbo ulic in naših src izbrali glasbo. Zadeva se zdi dovolj preprosta. Župan Janković je na začetku praznikov z ljubljanskih ulic pregnal trubače, ob državnem prazniku pa nato nadvse širokogrudno sprejel harmonikarje. Še pojasnilo za etnomuzikološko neuke … Trubači predstavljajo balkansko, predvsem srbsko glasbo, harmonikarji pa slovensko glasbo. Najprej obdelajmo politiko, potem se lotimo ideologije, če ne bosta omenjeni prej obdelali nas. Poteza župana Jankovića je presenetljiva, hkrati pa politično modra. Polovica ali še več njegovih kritikov se ob koruptivnosti najraje obeša na njegovo deklarirano balkanskost. Naj gre za prijateljstva s srbskim predsednikom, izgovorjavo posameznih vokalov, ali pa koncesije ljubljanskih bifejev, Janković velja za izpostavo Balkana sredi pastorale slovenske prestolnice. In kaj ti naredi premeten politik? Glasbenike, ki bi naj predstavljali srčiko njegovega etosa, brez velikega cirkusa spodi z mestnih ulic, druge glasbenike, ki pa simbolizirajo trdo slovenstvo, pa ne le sprejme, temveč jih naslednje leto povabi še v dvakrat večjem številu. Da je s tem dejanjem vzel del vetra iz jader političnih nasprotnikov, je čisto jasno, da pa si je ob svoji potezi tiščal prste v ušesa, pa precej verjetno. V nadaljevanju pa obračunamo z antičnim pregovorom o okusih, o katerih se ne razpravlja. Hočemo povedati, da je vsaj polovico krivde za civilizacijo, ki se je znašla v enosmerni ulici, nosi nerazpravljanje o okusih. Ljudje z izrazito slabim okusom, tudi za glasbo ne nazadnje, so nas pripeljali v šlamastiko, s katero se ubadamo kot človeštvo in tudi kot država, imenovana Slovenija. Visoko razvit okus za lepe umetnosti bi moral biti pogoj za opravljanje javne službe in zagotavljamo vam, da bi javno življenje, v katerem bi bilo dovoljeno sodelovati in delovati samo posameznikom z izbranim okusom, potekalo bolj strpno in tudi uspešneje od današnje kloake. Naj nam cenjeni ceh glasbenih kritikov oprosti poenostavljanje, ampak recimo, da lahko glasbo ločimo po kompleksnosti, s čimer sta narodno-zabavna tonika in dominanta enostavni obliki, Mozart pa je na drugem polu te vrednostne palice. Na eni strani je glasba kot zabava in rompompom, na drugi pa glasba, ki pripoveduje zgodbo, ali vzbuja čustva. In tukaj so si trubači in harmonikarji povsem enaki. Hočemo povedati, da je vseeno, ali na ulici igrajo trubači ali harmonikarji; k obči kulturi in prosveti ne prispevajo ne eni ne drugi. Eni sicer vzbujajo bolj domoljubna čustva od drugih, to pa je tudi vse. Gledano s stališča glasbć kot lepe umetnosti, pa bi moral Jankovič pregnati z ulic oboje ali pa obojim pustiti igrati. Pač kolikor je razvit njegov glasbeni posluh in kako zahtevna je njegova kulturna raven. Ima pa naša teza nadvse eleganten preizkus; trubači so se najbrž užaljeni, a v skladu z nomadskim slovesom, z ljubljanskih umaknili na zagrebške ulice. Oblast je tam bolj milostna, ampak prebivalci so jih jadrno začeli preganjati iz posameznih sosesk. Zdaj manjka le še to, da bi v Zagreb iz Ljubljane poslali še dvesto petdeset harmonikarjev z Golico in bi bilo takoj jasno, ali naša teza drži vodo. Potem pa je tu še povsem ideološka komponenta harmonikarskega nastopa. Šef harmonikarjev je pojasnil, da njihov shod nima nobene politične konotacije, ne političnega sponzorstva. Ampak če naštejemo osnovne elemente prireditve, ki se je imenovala podpora slovenski glasbi: »ljubljanske ulice, harmonika, največji državni praznik«, potem vidimo, da je šlo za interpelacijo domoljubja, kot si ga predstavlja in propagira slovenska politična desnica. S čimer ni, da ne bo pomote in nesporazumov, čisto nič narobe. Nikakor pa se ne sme in ne more razumni strinjati, da je to edina zveličavna oblika domoljubja. Se pravi, da politična ali pač ideološka desnica slovenstvo oznanja in enači s harmoniko in Avsenikovo glasbo. Ker, če se navežemo na kompleksnejše glasbene oblike, domoljubje ne more biti le valček ali polka, temveč je lahko rock ali simfonija, in v primeru skoraj četrtine Slovencev tudi tango. In naj bo naslednja misel tudi slovo naše skromne oddaje od iztekajočega se leta. Ne bo dovolj, da se kulturne elite od svete preproščine samo dobrohotno ograjujejo … Počasi se bo treba proti njej začeti boriti. Ta boj nam je kot zapuščino zapovedal poet, ko je pred stoletji vzkliknil temeljno, a danes tolikanj zlorabljano resnico obstoja slovenstva. »Kultura in prosveta, to naša bo osveta!«

»Kjer je dobrota in ljubezen, tam je Bog«. To je bilo novomašno geslo Alojzija Grebenca – besede, ki ga spremljajo že vseh 50 let mašništva. V tokratnem sobotnem popoldnevu ste ga lahko pobliže spoznali: njegovo življenjsko in duhovniško pot, ki ga je pripeljala do zlatomašnika. Alojzij Grebenc je župnik v župniji Dol pri Ljubljani, dekan dekanije Ljubljana-Moste in od leta 2021 tudi častni kanonik stolnega kapitlja v Ljubljani. Sicer pa človek, ki si prizadeva za sožitje vseh ljudi in verjame, da lepa beseda vedno lepo mesto najde.

Mánudagur 8. desember Galdrar, íslenska, fréttir og þjóðaröryggisstefna Ólína Kjerúlf Þorvarðardóttir, prófessor og deildarforseti á Bifröst, skrifaði doktorsritgerð sína um galdrafárið á Íslandi. Nú sendir hún frá sér skáldsögu byggða á takmörkuðum heimildum um líf fólks sem sent var á bálið. Hún segir Gunnari Smára frá Glæður galdrabáls. Ólafur G. Skúlason, framkvæmdastjóri hjúkrunar á Landspítala, ræðir við Gunnar Smára um kröfu Landsspítalans til starfsmanna um íslenskukunnáttu, en yfirstjórn spítalans hefur ákveðið að enginn starfsmaður verði ráðinn nema viðkomandi hafi tök á íslensku. Ingvi Hrafn Jónsson, fyrrum fréttastjóri Ríkissjónvarpsins og Stöðvar 2, ræðir við Gunnar Smára um kvöldfréttir sjónvarpsstöðvanna í tilefni af samdrætti og mögulegum slitum á fréttum Sýnar. Hilmar Þór Hilmarsson prófessor ræðir við Gunnar Smára um þjóðaröryggisstefnu Bandaríkjanna, sem setur punt aftan við það alþjóðakerfi sem Bandaríkin byggðu upp eftir seinna stríð. Hverjar verða afleiðingarnar fyrir Evrópu og Ísland? Við endurflytjum síðan samtal um sögulega þjóðaröryggisstefnu Bandaríkjanna við þá Albert Jónsson fyrrum sendiherra og ráðgjafi forsætisráðherra í utanríkismálum og Guðlaug Þór Þórðarson fyrrum utanríkisráðherra.

Miðvikudagur 3. desember Trump, oflækningar, íslenskan, fátækt og Fríða Er Trump orðinn rumur, þreyttur og gamall? Við ræðum þetta meðal annars í Trumptíma dagsins. Sveinn Máni Jóhannesson doktor í sagnfræði, Frosti Logason ritstjóri Nútímans og Eva H. Önnudóttir prófessor í stjórnmálafræði ræða við Gunnar Smára um Trump og áhrif hans á heiminn. Ólafur Þ. Ævarsson geðlæknir ræðir með hispurslausum hætti stöðu geðheilbrigðis, lækningar, oflækningar, lyfjanotkun, fíkn og fordóma við Björn Þorláks. Ólína Kjerúlf Þorvarardóttir, prófessor og deildarforseti á Bifröst, á sæti í íslenskri málnefnd, er hagyrðingur og verndarsinni í íslensku. Lina Hallberg er tannlæknir, ættuð frá Svíþjóð, alinn upp í Sviss, fluttist til Íslands er áhugamanneskja um íslenskukennslu fyrir útlendinga. Þær tvær ræða hrörnun íslenskunnar við Gunnar Smára. Laufey Líndal ræðir við þrjú af þeim sem voru með erindi á málþingi um fátækt: Af hverju leggur þú ekki bara fyrir? Jóhanna Freyja Ásgeirsdóttir, félagsráðgjafi hjá LSH og Halldóri S. Guðmundssyni og Guðnýju Björk Eydal prófessorar í félagsráðgjöf við HÍ.

Direktor Radia Ognjišče Trstenjak ob 31-letnici oddajanja: Kjer je vse več nemira in teme, radio želi ostati glas miru, topline in spodbude.Hvaležni smo za zaupanje in zato želimo ostati blizu človeku – v etru in v osebnih srečanjih.Škof Franc Šuštar: Kar pomislimo, kako prihaja Božja beseda na različne načine neposredno do ljudi, ki poslušajo radio.Vreme: Jutri bo prevladovalo sončno vreme z jutranjo meglo ponekod po nižinah.

Tudi tokratna oddaja je preplet zgodb in prispevkov o dejavnosti in življenju naših rojakov na tujem. Postdoktorsko raziskovalko Veroniko Mraz iz Celja je želja po znanju in nadaljnem izobraževanju na področju imunologije kože pripeljala v dansko glavno mesto Kopenhagen, Štajerko Renato Medved pa je pot pred več kot tremi desetletji odpeljala na Kanarske otoke, kjer deluje na področju turizma. S predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom pa smo se pogovarjali o tem, kako živijo Slovenci v tem delu Skandinavije in kakšnim dejavnostim se posvečajo v jesensko zimskem času.

V več mestih po Evropi so sinoči potekali protesti za končanje vojne v Gazi. O njih so med drugim poročali iz Dunaja, Berlina, Bruslja in Stockholma. Po uradni razglasitvi lakote v enklavi so protestniki pozivali tudi h koncu stradanja in ubijanja otrok ter civilistov. V Tel Avivu so medtem potekali protesti družin izraelskih talcev, ki pozivajo izraelsko vlado naj sklene dogovor s Hamasom. Kljub mednarodni pritiskom za prekinitev ognja izraelska vojska še naprej obstreljuje območja v enklavi, o okrepljenih napadih poročajo predvsem iz mesta Gaza. Včeraj je bilo ubitih več kot 60 ljudi, najmanj 8 jih je umrlo zaradi lakote. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina dan neodvisnosti četrto leto zapored zaznamuje ob napadih ruske vojske. Ta se počasi približujejo ključni obrambni liniji Kijeva. - Na Bledu danes Festival ponovne uporabe poziva k razmisleku o trajnostni potrošnji. - Janja Ganbret končala 24-urni plezalni maraton: preplezala vseh sto smeri, za botrstvo v športu zbranih več kot 61 tisoč evrov.

S 1. avgustom se zaključuje moja pot na Bloomberg Adria, kjer sem bila zadnje štiri leta odgovorna urednica slovenskega digitalnega uredništva in hkrati urednica regionalne vertikale Finančni trgi. Ponosna sem tudi na izjemno logistično zahteven projekt, ki sem ga postavila kot odgovorna urednica revije Bloomberg Businessweek Adria. Bilo je zanimivo, intenzivno, hvaležna sem za izkušnjo. Hvala ekipi, ki je zagnala projekt. Ekipi, ki zdaj vodi projekt, želim vse najboljše. Po 20 letih dela "za druge" enostavno čutim, da je zdaj pravi čas, da "delam za sebe". Tu ni omejitev, kaj smeš in česa ne. Ni omejitev v razpolaganju s časom, denarjem, znanjem, izkušnjami … Preprosto je svoboda. Meja je nebo. Kjer ni omejitev, ni stabilnosti in so večja tveganja. Toda, tako kot pri investiranju, kjer praviloma ni garancij, je tudi v življenju treba obvladovati tveganja. Kako? Da lahko živite, tako kot želite, je med drugim dobro imeti finančno zaledje, da ko ali če padete, pristanete na blazini. Varčujte, investirajte, bodite proaktivni. V zadnjih 20 letih sem investirala tudi do dve tretjini svoje plače oziroma dohodkov. Plača že dolgo ni moj edini vir dohodkov, pač pa le eden izmed. In ko plača ni več najbolj pomembna postavka na TRR, je to še en od signalov, ki ti kažejo, da je čas za spremembe. Velikokrat slišim: "Ko bo prišel pravi čas, za to ali ono, bom … (zamenjal službo ali partnerja, odšel na svoje, imel otroka, vzel sabatikal … )". Toda, naš čas je omejen, zakaj ga zapravljamo. Vsem, ki soustvarjate in spremljate Money-How, iskrena hvala. Tokratna epizoda je nastala 22. maja na dogodku Money-How Live, ko sem bolj podrobno pojasnila svojo odločitev. Epizoda je objavljena tudi na Youtube. Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob koncu/začetku šolanja in ob vstopu v polnoletnost. Kaj sem naučila svojega 18-letnega sina Marka o vlaganju na dolgi rok in upravljanju denarja? Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Več informacij www.money-how.si Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 17. september Čas: 17:00–20:30 Pridruži se skupnosti Discord Money-How Obišči spletno stran Money-How www.money-how.si Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.

Bítið á Bylgjunni með Heimi, Lilju og Ómari Úlf   Ólína Kjerúlf Þorvarðardóttir, prófessor og deilarforseti félagsvisindadeildar háskólans á Bifröst, ræddi við okkur um ráðstefnu sem fer fram á fimmtudag. Kristín Hermannsdóttir, fagstjóri veðurþjónustu Veðurstofunnar, fór yfir veðurviðvaranir og fleira.   Sonja Magnúsdóttir og Svavar Jóhannsson, fósturforeldrar Oscars frá Kólumbíu, settust niður með okkur.   Una Emilsdóttir, sérnámslæknir í atvinnu- og umhverfislæknisfræði, var á línunni og ræddi eiturefni í vörum og fatnaði. Guðbrandur Jónatansson sagði okkur sögu sína, en hann lenti í ömurlegu atviki þar sem bílnum hans var stolið á Spáni.   Grímur Atlason frá Geðhjálp sagði okkur frá áhugaverðri ráðstefnu í vikunni. Björn Baldvinsson og Jón Haukur ræddu við okkur um æfingabúðir í körfubolta sem fara fram í ágúst.

V epizodi 173 je bil gost dr. Gregor Pobežin, zgodovinar in raziskovalec, ki se ukvarja z antično in srednjeveško zgodovino ter vplivom preteklosti na sodobno družbo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodnje evropske civilizacije in minojska doba Vzpon in padec minojske civilizacije Pojav grške civilizacije Grška mitologija in religija  Arhaično obdobje in razvoj polisov Rojstvo demokracije in Solonove reforme Klasično obdobje in filozofi Peloponeška vojna in njene posledice Makedonsko cesarstvo in Aleksander Veliki Mit o Romulu in Remu Rimski in grški kulturni vplivi Ustanovitev Rima: mit proti resničnosti Širitev rimske republike in vojaške inovacije Hanibal in punske vojne Prehod iz republike v cesarstvo  Rimsko cesarstvo na vrhuncu  Zaton Rimskega cesarstva Konec Zahodnega rimskega cesarstva in začetek srednjega veka ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 172 je bil gost dr. Jože Pirjevec, ugledni slovenski zgodovinar, akademik in avtor številnih del s področja zgodovine Evrope in Balkana. Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na politične in družbene preobrate v 20. stoletju. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovinske korenine Balkana Slovanske selitve in kulturni vplivi Verska prepričanja in širjenje krščanstva Vpliv tiskarskega stroja in protestantizma Osmansko cesarstvo in njegov vpliv Renesansa, humanizem in razsvetljenstvo Nacionalna identiteta in svetovni vojn Oblikovanje in izzivi Jugoslavije Gospodarske razlike in Evropska unija ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 56: Razvoj turističnih destinacij Klemen in Jani po Tanzaniji & izkušnja s slonom Vožnja s krosom po Afriški divjini Plemena Politika Tanzanije in kako se preživljajo ljudje Poligamija, verovanja Zastrupitev s hrano Izjemna doživetja, gora Kilimanjaro in hiking Predlogi za izlete po Sloveniji Fantje iščejo učitelja/ico smučanja Planiramo roadtrip po prelazih; FOMO doživetij Izjemne zgodbe in knjige Pomembnost spanja in nespečnost ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. https://astra.si/ai/  

V epizodi 171 je bil gost dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, nevroznanstvenik in profesor, specializiran za raziskovanje nevrodegenerativnih bolezni, zlasti Alzheimerjeve bolezni. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Fascinacija s človeškim možganom Kompleksnosti in motnje možganov Razumevanje migren in možganskih valov Eksperimenti z razdeljenimi možgani in zavest Razvoj možganov in zavesti Svobodna volja in determinizem Spomin in njegove kompleksnosti Vpliv digitalne tehnologije na možgane ADHD in nevrološke motnje ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 170 je bil gost dr. Boštjan Kobe, znanstvenik, ki je diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral v Teksasu in trenutno deluje v Avstraliji. Njegovo raziskovalno področje je strukturna biologija, s poudarkom na proteinih in imunskem odzivu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj kristalografije Uporaba strukturne biologije Izvor življenja in evolucija Etična vprašanja pri genskem manipuliranju CRISPR tehnologija in njene posledice AlphaFold in prihodnost napovedovanja strukture proteinov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 169 je bil gost Janez Janša, politik, dolgoletni predsednik stranke SDS in večkratni predsednik Vlade Republike Slovenije. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Svoboda govora, digitalni mediji Kapitalizem, socializem, sprememba spola Globalno segrevanje, gospodarska kriza v Nemčiji in razcvet Kitajske Spobujanje inovacij, nazadovanje Evrope, birokracija Opozicija in koalicija Pretok informacij, monterani sistemi in tehnologija Politična kariera in politični zapornik ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Nedavni požar v dijaškem domu v Ljubljani nas je vnovič opomnil, kako krhka dobrina je varnost. Pri uporabnikih storitev in zaposlenih v javnih ustanovah, kot so vrtci, fakultete, dijaški in študentski domovi, pa tudi domovi za starejše občane, je sprožil številna vprašanja, povezana s požarno varnostjo. Zlasti v starejših stavbah je ta v veliki meri odvisna od proaktivnega vodstva. V tokratnem Studiu ob 17.00 bomo osvetlili varnost v domovih in kaj lahko vodstva ter posamezniki ob veljavnih predpisih storijo za njeno izboljšanje. Gosta: mag. Romana Lah, inšpektorica, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; ddr. Aleš Jug, predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost.

Smučarija, OnlyFans, Trump, Musk, Kanye, TV Poper… Košarka. V tem vrstnem redu. Ko pride na vrsto, pa v zobe vzamemo veliko NBA članov, ki so presenetili ali razočarali. Tokrat nič o Dallasu. VV. Džija! ZAPISKI (what, kr zapiske mamo): OnlyFans v ZDA Elon vs Kanye bolanija Barron in Elon Forgettable NBA moments Antoine Walker je […]

V epizodi 168 je bil dr. Aleš Gabrič, raziskovalec novejše slovenske politične, kulturnopolitične in kulturne zgodovine. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodovina in njena fascinacija Nelogičnosti v zgodovini Ekonomija in politika v zgodovini Vloga jezika in komunikacije Kultura in identiteta Razvoj slovenske kulture in jezika ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 55: Las Vegas, CES in umetna inteligenca TrumpCoin, izjemen uspeh OnlyFans Inbreeding, plemena in zloraba otočanov Vrnitev izumrlih živali, otroci sami določajo spol Life System Workshop, iskanje vzrokov za težave Dobro življenje in finančna stabilnost Dobri dokumentarci, Sphere in Cirque Du Soleil Požar v Los Angelesu, tekma Dallas Mavericks ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 167 je bil Aleš Bunta, specialist za Nietzschejevo filozofijo, njeno razmerje z Nemškim idealizmom, njene odmeve v sodobni filozofiji in širšo aktualnost Nietzschejevih idej in konceptov. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj je filozofija tako pomembna? Začetki filozofije, Friedrich W. Nietzsche in Georg W. F. Hegel Filozofija nekoč in danes, umetna inteligenca Resnica, spoznanje boga in krščanstvo Skrivnostna figura nadčloveka Krščanska morala, ideja večnega vračanja Ideja večnosti časa, večno vračanje enakega Svobodna volja in volja do moči Nietzschejeve zdravstvene težave in vpliv na delo Postmodernizem in misel modernega sveta Uporabnost filozofije ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 166 je moj gost bil ddr. Igor Grdina, redni profesor za slovensko književnost in za kulturno zgodovino. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij zgodovine Ali je zanimanje za zgodovino res večje? Nedostopni arhivi Kitajske in Rusije Skrivanje resnice in uničevanje zapisov Razsvetljenstvo, krščanstvo in Montesquieu Vpliv žensk na zgodovino; Francija v 18.stoletju 2.svetovna vojna in Francoska revolucija Kitajska je komunistična Ali je nesvoboden človek lahko inovativen? Spodbujanje novih vplivnih posameznikov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 165 je bila moja gostja dr. Mateja Ratej, slovenska zgodovinarka in raziskovalka na ZRC SAZU. Posveča se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zanimanje družbe za zgodovino Nacizem, socialna empancipacija in etablirana politika Nacizem vs komunizem Feminizem, iskanje prizemljenosti Izvori in vzvodi nacizma, bajtarji Komunizem v Sloveniji med obema vojnama Pripadnost in tribalizem Kaj se lahko naučimo iz zgodovine? Potrošniška tiranija Lastna odgovornost ali odgovornost sistema? Kako rešiti družbo? Knjiga Rožengrunt, žensko nasilje ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 164 je moja gostja bila dr. Marina Lukšič Hacin, znanstvena svetnica in redna profesorica sociologije. Je predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in direktorica programa European Master in Migration and Intercultural Relations (EMMIR). V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Študij izseljenstva Zgodovina mej, svoboda govora in konflikti med narodi Romska populacija Napačna raba besedišča Kultura ali družbeni odnos; razsvetljenski koncept Prost prehod, razlogi za selitev in svetovna revščina Rešitev revščine Burka, slečenost in oblečenost Desni in levi politični pol, populizem Priseljevanje v Slovenijo, delovne vize, integracija Neregularne selitve v Slovenijo Islamska ideologija v EU in konflikti vrednot ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 163 je bil moj gost Gregor Rebolj, serijski podjetnik z obsežnim tehničnim znanjem. Soustanovitelj podjetja Klika (združenega s Sportradarjem), z izkušnjami na področju strategije in inovacij. Soustanovitelj sklada Silicon Gardens. V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Uspešnost na YouTube Investiranje denarja, skladi in podjetništvo Biti dober investitor in družbena omrežja Gregorjeva kariera Od inženirja do podjetnika - Sportradar in Klika Solastništvo podjetja, Stock Options Sportradar - športni podatki, stave in rast podjetja Exit, multiple in IPO Upravljanje premoženja, Venture Capital Dober Start-up, skladi in investiranje v podjetja Validacija ideje, Product Market Fit Acquired podkast, testiranje produktov in uspešna prodaja Revolucija AI in najbolj uspešna AI podjetja Geopolitika in priložnosti za razvoj Slovenije ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 162 sta bili moji gostji ga. Manca in ga. Milena Žibert – hči in mati, ki sta se skupaj soočili z alkoholizmom in nasiljem v družini. V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Začetki alkoholizma in zdravljenje Družinski odnosi, skušnjave in ultimat Obljube in točka preloma Imeti starša alkoholika, fizično in psihično nasilje Novo okolje in iskanje službe Recidiv, odpuščanje in vera Podpora družine in varno okolje ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 161 je bila gostja Irena Pan, priznana raziskovalna novinarka, ki se osredotoča na preiskave kultov, manipulativnih skupin in religijskih gibanj. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Uvod v raziskovalno novinarstvo Kaj je kult? Kult Hepi hepi Kako deluje kult? Kdo so voditelji kultov? Duhovni kulti, kognitivna disonanca MKUltra, bizarne prakse in verovanja kultov Načrtna manipulacija in zavajanje ljudi Zaščita pred kulti, mini kulti in zloraba otrok Religija, scientologija in L. Ron Hubbard Kako preverim ali sem del kulta? ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 160 je bil moj gost Marcel Štefančič, priznani filmski kritik, publicist in dolgoletni voditelj oddaje Studio City. Marcel je skozi svojo kariero obravnaval nešteto filmskih klasik, analiziral družbene fenomene in s svojim edinstvenim slogom komentiral aktualna dogajanja v medijih in politiki. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Konzumiranje podatkov, razmišljanje in slab spomin Odvisnost od umetne inteligence Sodobni kapitalizem, ekonomska neenakost in ekstremizem Ukinitev Studio City, Marcelov podkast in razvoj digitalnih medijev Zanimanje za filme in tradicionalni mediji Top 5 filmov za vsakega najstnika Razcvet filmov in filmske industrije v 80-ih in 90-ih Soočanje s pritiski z izobraževanjem Studio City, snemanje oddaje v živo in iskanje navdiha Hitre revolucije, konstantno učenje in umetna inteligenca ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 159 je bil moj gost Luka Jezeršek, priznani kuhar, podjetnik in že od začetka sodnik pri MasterChef Slovenija. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: MasterChef resničnostni šov Spodbujanje kulinarike v Sloveniji Kulinarika in podjetništvo Zgodba družine Jezeršek in nastanek podjetja Družinsko podjetništvo in družinska ustava MasterChef je poslovna stvar; medijska pozornost Strast do dela in posest Taggenbrunn Lastnosti mladih kuharjev in delovne navade Lukova najboljša jed in MasterChef izkušnja Najboljše kulinarične izkušnje Lukovi poslovni plani ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 158 je bila moja gostja dr. Urška Jeglič, doktorica znanosti s področja religiologije. Preučevanje islama je njen fokus. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj študij Islama? Obdobje pred abrahamskimi religijami Miti, izbira Boga, Abraham in morala religij Kajn in Abel Kristus, nastanek krščanstva in verodostojnost zapisov Nastanek islama, Mohamed, Koran Pokrivanje žensk in neenakopravnost Šeriatsko pravo Islamofobija in sekularizacija ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 157 je bila moja gostja Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije, kjer igra ključno vlogo pri spodbujanju razvoja startupov in inovativnih podjetij. Je izkušena investitorka in podjetnica, ki se osredotoča na podporo mladim podjetjem s finančnimi vložki ter mentorstvom. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Podjetništvo iz filozofskega vidika Karakteristike dobrega podjetnika Obrtništvo in procesi v podjetju Zakaj je Amerika tako uspešna? Regulacije v EU in uspešnost UAE Predobro nam gre Vzgoja otrok in življenjski cilji Kdaj se odseliti do doma in kdaj imeti otroke? Ženske v poslovnem svetu Poslovni angeli Bootstrapping in umetna inteligenca  ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

V epizodi 156 je bil moj gost Osman Djogič. Djogić je bil prvi mufti v Sloveniji med letoma 2001 in 2005. Zavzemal se je za gradnjo prve džamije v Sloveniji. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kaj je Islam? Ali je Islam resnica? Možnosti, ki jih ima musliman in odprtost islama Odnosi med religijami v 19. in 20. stoletju Sprejemanje drugih verovanj Poslanec Mohamed in kdo je Bog? Dogajanje v Palestini in ljubezen do moči Avtoriteta religije in prihodnost človeštva Suženjstvo, ideologija ter vojna v Ukrajini in Gazi Hamasova idelogija Priznavanje Izraela in tehnološka moč Vrednote religij in svoboda govora ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša našo vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/