Podcasts about odnos

Gre za Slovenijo ali le za oblast? Kaj pa referendum? Odnos oblasti do gospodarstva. Iskanje kandidatov za najvišje neodvisne funkcije v državi. Mesto papeža v mednarodnih odnosih: dediščina Frančiška in nastop Leona XIV. Trump ne more ustaviti Putina, lahko to stori Kitajska? Kaj je doslej stori Hamas, da bi se ustavilo prelivanje krvi v Gazi?

Piše Andrej Lutman, bereta Maja Moll in Igor Velše. Nova pesniška zbirka Jurija Hudolina Mediteranski vrt sledi eko-naturalističnim tendencam v sodobni slovenski ustvarjalnosti, kakršne je že pred mnogimi leti začrtal pesnik Iztok Geister Plamen z reklom: naprej k naravi. Njegovo reklo je povsem naraven zasuk od klica nazaj k naravi, ki je bil zaznamoval usmeritev, znano kot naivnost, celo kot upor zoper vse, kar naj bi bilo sprto z naravo. Seveda se ob takšnem premišljevanju pojavlja tudi reklo: vse je naravno, a to bi bilo vsebinsko presplošno za pesmi v zbirki Mediteranski vrt. Zbirka vsebuje enainpetdeset vrtnin. Nekatere izmed pesmi so posevki, nekatere že odrasle rastlinice z zametki zrnc, kar zrnc resnice, za kar je odličen primer povrtnina številka štiriinštirideset: „Zelo sem se daroval rdeči zemlji in veliko pridobil.“ Seveda je treba izpostaviti, da so vse pesmi oštevilčene. Niso pa oštevilčene ilustracije Tilna Žbona, ki je prispeval nekaj čez deset slikarij; verjetno pod vplivom beneške Akademije za likovno umetnost in seveda ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tilen Žbona pravzaprav ključno prispeva k temu, da vrtnine na vrtu Jurija Hudolina res dobro uspevajo, saj se likovniku pozna, da je tudi kot prejemnik naziva univerzitetni doktor dodobra spoznal video in nove medije. Njegove slikarije so upodobitve skritih semen, kalečih v pogled. A če ostanemo pri pesnikovi izreki: Hudolinove vrtne nameščenke imajo neko lastnost, ki se ji reče neinvazivnost. O tem govorijo vitice, ki jih prinese številka 33: „Pisati o bridkostih življenja, / o bolečini, tragediji, smrti in / kar se bolj ali manj nagiba v / dolino solz in defetizma, / je najbolj pogosto jalovo početje.“ Sledi sklep: pisati o vsem, kar ni našteto. Kajti vrt in njegove vrtnine niso zapriseženi jalovosti. Najboljšo vzporednico pesnjenju Jurija Hudolina predstavlja pesnjenje Ivana Dobnika, vendar slednji opeva odprt prostor v naravi ali kar naravo samo, Jurij Hudolin pa pazi na negovanost svojih rastlinic precej načrtneje, tehtneje, saj se stalno primerja z njim. Odnos med pesnikom in vrtom, je pravzaprav ljubezenski, skorajda spolnosten. Odnos med vrtom in pesnikom je pravzaprav odnos para, v katerem en del introspekcijsko zre vase, drugi del pa le poganja. Poganja tako rastlinice kot pesmi in tudi pesnika, a ga kljub poganjanju ne spusti. Trditev, da je pesnik vrtnar, ob zbirki Mediteranski vrt ne pije vode. Pesnik v Mediteranskem vrtu je azilant, ki na svojem popotovanju in sočasnem vrtnarjenju najde skupek gredic, skupek površin, vsebujočih potencial. Nastale pesmi so izraz odmika, sprijaznjenja, počitkov med pisarijami drugačnega sloga in sporočila. Izraz takšnega odnosa je vrtnina pod številko 28: „Opazujem vrt in si / mislim, da sem devica, / ki pogosto gleda, kako se / drugi ljubijo, mene pa le / božajo in mi šepetajo nežne / besede.“ Mnoge pesmi so ugodnejše v vršičkih izreke, spominjajo na aforizme, redkejše pesmi preveva dvom o veličinah, ki se jim je v stebla naselila votlost, številne pesmi so kar preredko posajene, pomemben pa ostaja pomen zemlje, ki je v središču. Za zalivanje pa je poskrbela družba omejenih odgovornosti Dana. Žetev se bliža.

Posvečamo se romantični drami, posvečeni razhajanju para, z naslovom Ravno obratno španskega režiserja Jonasa Truebe, in akcijskemu filmu Nevarni gradbinec. Pogovarjamo se s Petro Seliškar – te dni sta kar dva njena nova dokumentarna filma (Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki se oba posvečata življenju ene od zadnjih planšarskih družin v makedonskem visokogorju) na ogled na dveh festivalih, namreč na ZagrebDox in Visions du reel. Poročamo tudi o nekaj vrhuncih jubilejnega 25. festivala avstrijskega filma Diagonala.

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?Sogovornice: specialistka ginekologije in porodništva Maruša Strgulc, dr. med. Sonja Lokar, sociologinja Maja Smole, ženska z izkušnjo menopavze Zapiski: Raziskovalni projekti Lise Mosconi Nature ta mesec o povezavi menopavze z Alzheimerjevo boleznijo Ne 'meno-PAVZA', ampak nov ZAGON Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki? 00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo 00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek? 00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju 00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo? 00:15:55 Hrana in menopavza 00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju 00:19:54 Ne meša se vam, to mine! 00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo? 00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani 00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe 00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže 00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih 00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo? 00:52:24 Pa prihodnjič?

Mejl za prijavu na februarsku ponudu: ⁠jovana@jovanamiljanovic.com⁠Cena je 97e.Pristup materijalima imate do kraja marta.Jovanin Substack njuzleter (umesto biznis njuzletera) ⁠⁠⁠⁠https://jovanamiljanovic.substack.com⁠⁠ ⁠⁠Prijava za Biznis bazu⁠⁠⁠https://www.jovanamiljanovic.com/biznis-baza

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

Otroci so v sodobnih družinah središče sveta, verjetno bolj kot kadarkoli prej; tudi sodobne družbe so veliko preložile na ramena družin ...Če so oboji, otroci in starši, zbegani, potem bo vse rešila brezpogojna ljubezen - predvsem starševska - , je slišati ponavljajočo se mantro, potem ko starševska predanost in bolj ali manj dosledna vzgoja, tudi požrtvovalnost, obnemorejo ... Prav roman z naslovom Kako ljubiti hčerko razkriva pasti za starše, ki preveč ljubijo, za mamo, ki se povsem zlije s svojo občudovano hčerko. Odnos se vse bolj trga, vse do takrat, ko mlada, komaj odrasla hči, zapusti gnezdo in izgine. Zakaj? Knjigo je napisala izraelska pisateljica Hila Blum, iz nemščine pa jo je prevedla Kristina Jurkovič.

Organizacija, disciplina, razumevanje, poštovanje, a pre svega ljubav, vladaju u kući porodice Bajec, a gosti nove Mamazjanije, popularna doktorka, specijalistkinja oftalmologije Katarina, koja je kod nas drugi put, i premijerno njen suprug, čuveni hirurg, profesor Đorđe Bajec, otkrivaju tajnu poslovnog i privatnog uspeha, sa četvoro dece, od kojih je jedno, sin Filip, njihovo zajedničko. Prof. dr Đorđe Bajec iz prvog braka ima dva sina, od kojih je jedan hirurg, sa kojim je često u istoj sali na operaciji, sa Katarinom ima sina Filipa, dok poznata doktorka takođe iz prvog baraka ima sina, Jovana. „Deca se slažu, a najviše se druže Filip i moj unuk, jer ja sam već deda jednog petogodišnjeg dečaka. Tako da Filip gleda stariju braću, ugleda se na njih u sportu, ponašanju, već priča da hoće da bude hirurg kao Andrej, moj najstariji sin i ja, kao što je i moj otac bio, ali videćemo, svakako ima te modele oko sebe“, priča Đorđe. Odnos prema starijoj deci i Filipu, koji je najmlađi i porodično je mezimče, priznaju – nije isti. „Jovana sam rodila na studijama, između njega i Filipa je 17 godina razlike. Dešava se da mi kaže kako sam prema Filipu drugačija nego što sam bila prema njemu, kao što Džou njegovi sinovi nekad spočitaju da sad ima više vremena i strpljenja, ali to je tako, drugačije je kad u mladosti dobijete decu, a paralelno jurite karijeru i imate drugačije poglede na život“, priča Katarina. Deci, kažu, daju punu slobodu, ne ograničavaju ih, a oni su danas, bar ovi odrasli, pokazali da su izrasli u samostalne, nezavisne i uspešne ljude. „Filip je jako odgovoran, vredan, ali voli i da se igra i odmara, kao i svako dete. Iako ga ne ograničavamo, puštamo ga da sam sebe nekako kontroliše i zaista se to dešava. Kao da sam proceni kad je dosta, nikada ne preteruje, ali tu su ključni modeli koje ima u kući - nas. Kakav je roditelj, takvo će biti i dete, bar dok je malo“, kaže Katarina. Na to se Đorđe nadovezuje i kroz osmeh dodaje da je Filip još i jedini koji ih sluša. „Ovi ostali su odrasli, imaju svoje obaveze, dnevne rutine, i teško ih je sve okupiti na istom mestu, u isto vreme. Dešava se da smo za istim stolom i zajedno ručamo, ali uvek neko završi ranije, mora da ide i tako se jurimo sa vremenom“, kaže Đorđe. On ističe da kao mlađi nije imao mnogo vremena za decu i da bi danas neke stvari drugačije uradio, ali opet, kad ih vidi u kakve su ljude izrasli, bude mu lakše. Ponosan je na svu svoju decu, a sa Andrejem je danas i kolega. „Često smo zajedno u sali i voli da me nervira. On priča tokom operacije, i dozvoljavam mu, a pre njega, kad ste sa mnom u sali, to je bilo strogo zabranjeno. Vidim sebe u njemu kad sam bio tih godina“, kaže Đorđe sa ponosom u glasu. Kad je organizacija života u pitanju, Katarina tvrdi da je tu Đorđe glavni, iako on ističe da je ona ta koja ustaje u pet ujutru, sve ih po kući budi i podseća na dnevne zadatke. Sve u svemu, jasno je da bračni par Bajec jedno drugo prati, dopunjavaju se i dogovaraju, a na razumevanju, poverenju i međusobnom divljenju, koje među njima vlada, možemo samo da im pozavidimo. „Podrška je ključna i priznajem da bi mi bilo daleko teže u nekim situacijama u životu da nije bilo Džoa. Kada sam se drugi put porađala, on je bio tu i osećala sam se sigurnije. Takođe, kada sam operisala benigni tumor na dojci, to sam i učinila jer je on insistirao, a ja mu verujem i dok god je negde tu da nadgleda, bezbedna sam“, zaključuje Katarina sa osmehom koji sa lica, kako kaže i njen suprug, nikada ne skida.

O vodni oviri, pa o nenadnem napredku, maratonskih izgledih in prijateljskih rivalstvih sva tokrat razvila super debato z odličnim tekačem, ki v Sloveniji nima konkurence na 3000 metrov z zaprekami. Klemen mi je zaupal nekaj treninških skrivnosti, pa razkril svojo razburkano atletsko pot od otroštva v Postojni do danes, ko teče za Radovljico. V kateri disciplini je premagal svojega očeta, kakšen bi moral biti odnos trenerja do atleta, kaj ga je navdušilo na KItajskem in zakaj tolikokrat omenja Janija Muleja - super prisluh za vaš vikend tekaški trening!

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema.________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

V sodobni digitalizirani družbi je druženje v spletnih prostorih prek različnih zaslonskih tehnologij del vsakdanjega življenja. Vendar nove aplikacije in naprave ne omogočajo le druženja z ljudmi iz fizičnega sveta, temveč tudi druženje z vplivnicami in vplivneži, znanimi iz sveta športa, zabave in politike, pa tudi s klepetalnimi roboti, ki jih poganja generativna umetna inteligenca. Kakšna je reprezentacija prijateljstva na družbenih medijih? Kako podatkovna ekonomija vpliva na te najtesnejše in najgloblje stike? Ali se v globoko polariziranem in radikaliziranem svetu krhajo pristni medosebni odnosi? Kje je torej danes še mesto za pravo prijateljstvo?O tem se je Urška Henigman pogovarjala s sogovornicami, ki so to tematiko predstavile vsaka s svojega zornega kota. Raziskovalka Katja Koren Ošljak s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je govorila o rezultatih raziskav Medijski repertoarji mladih in Digitalna zrelost mladih, pomen in vlogo prijateljstva pri vplivnicah in vplivnežih je razložila komunikatorka znanosti s Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani Tinca Lukan, zgodovinarka dr. Manca G. Renko je predstavila reprezentacije prijateljstva v korespondencah, ki jih je našla v zgodovinskih arhivih, red. prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani nam je pojasnila, kakšno vlogo igra prijateljstvo v različnih življenjskih obdobjih in ali lahko sega prek meja družbenih razredov, psihologinja izr. prof. dr. Ana Kozina s Pedagoškega inštituta pa je izpostavila, da se otroci in mladi sočutja, empatije in prijateljstva učijo tudi prek odnosa, ki ga z njimi vzpostavi in ohranja učiteljica ali učitelj. Eternal you - Nesmrtni ti

Z Dragom Jerebicem iz Inštituta Bližina smo govorili bomo o izzivih v partnerski zvezi. Kateri so znaki, da škriplje, kako se odzvati, ko se lotimo reševanja? Ali so zmenki potrebni tudi pozneje?

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Petra Bauman, mariborska pesnica, pisateljica, igralka, po izobrazbi pa diplomirana novinarka, je po pesniškem prvencu Januar iz leta 2008 in zbirki Paradiž izpred petih let v sklopu razpisa Sončnice 2024 izdala tretjo zbirko z naslovom Dan v zalivu. Lahko bi rekli, da ji je večletni premor v ustvarjalnem smislu koristil, saj pesmi, ki jih prebiramo v minimalistično zasnovani tanki knjižici, kipijo od intimnih doživetij, življenjskih refleksij in vsestranskih razodetij, opisanih na izjemno liričen in intuitiven način, pri čemer stoji z nogami trdno na tleh. Pesničina zmožnost, da v vsakem detajlu izsledi zgodbo in da v še tako banalnem koščku stvarnosti zasluti subtilen preplet mikro- in makrokozmosa, je vredna občudovanja. Zbirka je razdeljena na tri dele – prvi se nanaša na prednike in rodbino, drugi je zasnovan kot paleta ljubezenskih odnosov, tretji pa je posvečen pokojnim ali kako drugače izginulim ljudem, časom in prostorom. Ko prebiramo njene pesmi, se pred nami odpirajo svetovi mimo bežečega trenutka, ki s sabo prenaša celo vrsto čustev. Ta postajajo vse bolj otipljiva in telesna – v pesmi Tu zapiše: “Slišim solze / starejše kakor morje, glasne / kakor ploha.” Šele na koncu zvemo, da solze, ki se razlivajo “od oči do ust” in ki pridejo v podobi hudournika, ki “lomi nežno lesovino mize”, briše moški izpovedovalec: “Tvojo žalost sprimem v kepo / in jo shranim kot drva za zimo / in takrat, ko bo najhuje, / jo bom prižgal.” V pesmi Mravlje na duhovit način zaslutimo staranje z “drobci oglja”, ki se sprehajajo po mrežastih stezah in peščenih sipinah vse bolj zrele kože – ta s svojimi kraterji ustvarja ribnike za žejne živalce, ki v nekem trenutku ugriznejo v “belo poseko”. Motivu vode – sicer univerzalnemu simbolu za čustva – ki se bodisi kopiči v jezerih oz. ribnikih, bodisi ledení bodisi kaže svojo moč v rekah in potokih, lahko sledimo skozi celotno zbirko. V pesmi Slovo piše, da so skozi njo stekli “vsi srečni dnevi in vsi utopljenci tega mesta”, v pesmi Zlitje pa postane eno s starimi algami, ribjimi kostmi in praznimi školjkami, ki so prevzeli žensko, ki “vsak dan postaja / malo bolj / voda”. Moč vode zaslutimo tudi v pesmi Sekvoja, “kajti še tako močno drevo nekoč / nova voda izpodje,” v pesmi Vodovnik pa se pesnica dotakne starega ljudskega mita o povodnem možu, ki potrebuje človeško žrtev, a ga ljudje vse bolj obmetavajo le s starim železom in pljunki. Kdo je tisti, ki drobi led, ki lirsko subjektko uklešča nekje globoko pod kožo, pa se sprašujemo v pesmi z naslovom Stolčen led: “Že dvakrat si stolkel moj led / gladek si kot kamen pod gubasto kožo, / s svetom pod pazduho / in s kladivom pod drugo.” Šele ko ljubimec položi svet pod svojo glavo in odloži kladivo, se lahko spočneta mir in ljubezen, led pa se spremeni v neustavljiv potok, ki prinaša katarzo in poživitev. Odnos med ljubimcema je najbolj pronicljivo in metaforično opisan v pesmi Soba – na začetku, ko se še ne poznata, se zdi, kot da je razdalja med njima ogromna, nato pa se vse bolj manjša: “Prvi dan najine ljubezni / so med nama bila mesta. / Ko si me ljubil še bolj, / sva hodila po vaseh. / Z leti sva drug do drugega morala / prehoditi razdaljo hiše. / V visoki ljubezni je med nama bila soba, / potlej divan in stol in miza. / Predzadnji dan najine ljubezni / sva imela pod sabo le tla, / zadnji dan sva izobesila belo zastavo …” Motiv sobe, polne skrivnosti, in majhne hiše se pojavlja na več mestih v zbirki Dan v zalivu. V pesmi z naslovom V treh korakih pesnica osebi, ki jo imenuje “mlajša sestrica z drugače zažganimi koreninami”, v izpove svoje misli: “Bili sva hiša, ki jo je mogoče prehoditi v treh korakih. / Zdaj sva neprehodni hiši. / V vsaki ena soba. / Ena po apnu, po fotografijah rajnkih in po / božičnem drevesu dišeča soba, / ki jo bo spet mogoče prehoditi / v treh korakih.” Zdi se, kot da pesnica šteje čas v korakih, odnose pa primerja s toplim hišnim zavetjem: pristni se nahajajo v istem prostoru, bolj odtujeni pa se oddaljujejo skupaj z razdaljami med naselji in mesti. V pesmi Rodbina se lirska subjektka odpravi na nomadsko pot po stopinjah prednikov, ki postajajo njeni novi podplati. Medtem ko rodbinci gledajo le še v konice svojih čevljev, ona opazuje svoje roke: “… nekaj močnega je na njih, / da lahko gnetejo / kruh in pripovedi / dan za dnem” ter dodaja: “To je tvoja stranpot, / uhojena kot od divjih živali, / mehka od šap, / ki puščajo novo, svežo sled v snegu.” A včasih je treba skreniti spoti prednikov in na novo ustvariti stopinje. V pesmi Volkulja sledimo ženskemu telesu, ki stoji “kot popotna žival v temnozeleni noči” v nemem pričakovanju volka in mladičev, in v sebi prepoznava svetlobo in temo oziroma igro dveh diametralno nasprotnih principov. Pesniška zbirka Petre Bauman Dan v zalivu je polna barvite simbolike in večplastne metaforike. Pesnica jo lušči plast za plastjo, dokler ne pride do prvinskih elementov, do ljudskega izročila, univerzalnih arhetipov in vprašanj, ki vznikajo iz kolektivnega nezavednega. Namenja jih v enaki meri sebi in drugim, povezanim s koreninami in semeni, kot zapiše v pesmi Izginuli: “Bili smo izbrani v pleme, / v odprti krog, kamor pridejo tisti, / ki jim je okoli prekatov vzklilo / tudi nekaj srebotja in vrb žalujk.” Poleg tega da ima Baumanova izjemen občutek za poudarjanje sugestivnosti, lucidnosti in inovativne metaforike, ima precejšen občutek tudi za dramaturgijo pesmi. Tako kot že v prejšnjih zbirkah tudi v tej počasi stopnjuje napetost in se iz deročih voda nenehno vrača v mirne zalive, kjer umiri svoje misli in iskanja. S ponavljanjem besednih zvez ustvarja svojevrstne semiotične kanale, skozi katere posreduje svoja sporočila jasno in prodorno ter hkrati izjemno ritmično in sugestivno, da se bralcu na trenutke zazdi, kot bi v odmevu zaslišal Malo nočno muziko pesnika Tomaža Brenka, kateremu je posvečena ena izmed pesmi. Včasih pa kakšno izmed pesmi uzremo tudi kot barvito ekspresionistično sliko s plejado barv, ki se prelivajo kot kolaž najrazličnejših intimnih vtisov. Takšna je pesem Hči, v kateri se mogočen oranžni veter preplete z rdečim soncem in črno podobo jetnikov za rešetkami, medtem ko se lirska subjektka vsakič znova prepoznava kot neugledna hči vetra, sonca in pesmi. Če povzamemo zadnje verze iz pesmi Slovo, lahko le še dodamo, da se ne moremo znebiti avtoričinega petja v ušesih in da ne moremo nehati ležati pod plahtami pesmi, ki izginjajo v čas, dokler se – čez bogsigavedi koliko let – znova ne sklenejo v novi pesniški zbirki.

Lepo pozdravljeni v naši duhovni oddaji! Tokratna duhovna misel je vezana na odnose. Nikoli ne bom pozabil svojega kolega, ki mi večkrat reče, da je v življenju uspešen zato, ker je v zelo lepih, ljubezenskih in spoštljivih odnosih s svojo družino, s svojo ženo in z otroki. Odnosi so nekaj, kar človeka dviga in kar človeka lahko tudi zelo potre. Je nekaj, kar ti omogoča leteti, in je nekaj, kar ti lahko omogoči, da zboliš. Človek je odnosno bitje in lahko ima v moči vere tudi odnos s presežnim. Odnos je nekaj, v čemer se lahko človek pogovarja, gradi, dela, ustvarja in kot ljudje smo ves čas v odnosih. Zato je dobro imeti dober odnos, najprej s samim seboj. Prisluhniti svojemu srcu, svojemu utripu srca, svoji misli, svojemu telesu. Človek, če nima odnosa s svojim telesom, lahko hitro zboli. Zelo pomembno je imeti odnos, lep odnos, spoštljiv, prijateljski odnos, poslovni odnos z bližnjimi, s katerimi živimo, »fair play«, se pravi poštenost drug do drugega. Ne nazadnje, odnos z Bogom, ki ga lahko izražamo v molitvi. Odnos do Stvarstva, ki je podpis Božjega prsta. Odnos do sveta, ki je tudi izraz tega, kar je Bog ustvaril. In kako postati boljši v odnosih? Več poslušati, manj govoriti. Opazovati. Biti manj občutljiv, pa hkrati čuteč. Prisluhniti v stiskah bližnjega in v vsakem človeku najti brata in sestro. Odnos lahko gradiš tako, da tudi sam sprejmeš, da si ljubljen od Boga in ne nazadnje od ljudi, ki so ti bližnji. Odnos gradiš tako, da sprejmeš lep odnos bližnjega. Vse dobro vam želim in vas toplo pozdravljam!

Marko Juhant je specialni pedagog, s katerim sodelujemo že vrsto let. V novem letnem ciklu pozornost namenjamo partnerstvu, odnosu med očetom in mamo, pomenu sodelujočega starševstva. Znana je izjava Marka Juhanta izpred več let, ki je zelo odmevala, da če sta starša med seboj dobro, bo dobro tudi otrokom. Zato smo jo izbrali za rdečo nit radijskega sodelovanja v letu 2025. Marko Juhant prihaja v živo v studio in s tem odpira pot vprašanjem poslušalkam in poslušalcem ter takojšnjim odgovorom ob vzgojnih zagatah. Tik pred zdajci pa žal tokrat nismo mogli uresničiti srečanja v živo, zaradi prehlada in smo ponovili oddajo izpred leta dni.

Martin Golob je katoliški župnik mlajše generacije, ki svoj vpliv in svoja sporočila zelo uspešno širi tudi po spletu. Je avtor dveh izjemno uspešnih knjig, mentor mlajšim, Instagram vplivnež in navdušeni humanitarec. Zelo sem hvaležen, da si je ob vseh aktivnostih vzel čas še za najin pogovor, ki sva ga posnela v prazničnem, decembrskem času. Pogovarjala sva se o vlogi duhovnika v moderni družbi, o pomenu skupnosti in medsebojne pomoči, o spletnem vplivništvu ter o iskanju ravnotežja med vsakdanjim življenjem, nastopanjem in službo oz. poslanstvom. Upam, da se vas pogovor dotakne in prispeva en delček k lepšemu začetku leta 2025. Martinove knjige najdeš na: https://trgovina.aleteia.si/prodajni-program/all/tag/serija-martin-golob Podkast pogovor Martina z bivšim predsednikom republike Borutom Pahorjem: https://www.youtube.com/watch?v=lVd1RTqKQwI&t=23s Podkast epizoda Umetnost Lenarjenja - Trialog, z Luko Pečar Pahorjem in Špelo Dobrovoljc: https://podcasti.si/umetnost-lenarjenja/ep/28-trialog-v-zivo-aktivacija-mladih-diplomacija-in-podjetnistvo-z-luko-pecar-pahorjem-in-spelo-dobrovoljc/ Časovnica epizode: 0:00 – Uvod in srečno novo leto

Tatjana Vojtehovski je međunarodno sertifikovani NLP Trainer, dugogodišnja novinarka, koja je 30 godina provela u medijima. Osnovala je Power of Communication Institute je specijalizovan za treninge koji se baziraju na metodologiji Neurolingvističkog programiranja (NLP). _______________________________________________________________________________________________ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Za brate kapucine sem prvič slišala v risanki Marcelino Kruh in vino. Ko jih srečam danes, z belo brado in v svojih značilnih odpravah ne vzbudijo pretirane pozornosti. Ko pa oko zazna v rjavem postopati mlajše fante, se utrne marsikatero vprašanje. Moj sogovornik je brat Ambrož Brezovšek. Sprva je želel postati igralec v Hollywoodu, zdaj pa živi v skupnosti s samimi moškimi – v bratstvu, v celibatu. Kaj to sploh pomeni v praksi!? Jim je dovoljeno flirtati z nunami? Kakšen je njegov odnos z bogom? So trenutki, ko vanj dvomi? Kako je videti, ko te vsemogočni ali vsemogočna pokliče in reče: »Model, rabim te, pusti lajf in pridi!« Kakšna je vloga nekaj stoletij stare druščine v sodobnem svetu? Je njihovo asketsko življenje morda celo zmaga nad tem ogabno-hiper-zapravljalsko-tekmovalnim svetom? Kaj je fora teh oblek? Zakaj je, če je prisegel na uboštvo, pravzaprav del ene največjih hobotnic zlata? Srečen božič.

Uvođenje digitalnog sveta u nastavu, korišćenje društvenih mreža kao pomoć u predavanju, ključni su ako nastavnici žele da njihov čas današnjim đacima bude zanimljiv i da nešto nauče, smatra jedna od omiljenih nastavnica srpskog, višestruko nagrađivana za svoj rad i proglašena za najboljeg onlajn predavača tokom pandemije, Anđelka Petrović, koju šira javnost zna sa Instagram profila „Just srpski“. Naša gošća, iz ličnog iskustva, objašnjava da današnja deca vole školu, ali da im nastavu i gradivo, koje često nije prilagođeno njihovom uzrastu, treba učiniti zabavnim. „Deca se danas snalaze u digitalnom svetu i to je nešto što svi poznaju, što im je blisko. Nažalost, ne možemo isto reći za većinu lektira koje po programu treba da čitaju ili gradiva u drugim predmetima. Međutim, ako uklopite moderno, tehnologiju, mreže i nastavu u učenje protokolarnog gradiva, imaćete dobitnu kombinaciju, koja će decu motivisati da steknu znanje“, priča Anđelka, čija su dva časa nagrađena upravo kada je spojila gradivo sa internetom i društvenim mrežama. Odnos nastavnika i škole prema učenicima, međutim, zavisi od mnogo faktora, a među njima su najvažniji roditelji, koji često ne razumeu novine u predavanju i pristup pojedinih nastavnika. „Desilo se da sam pokušala da uvedem neke novine u moju školu, ali je to naišlo na negodovanje samo dva roditelja, dok ostali nisu uopšte reagovali, samo su ćutali. Ljudi kao da se plaše modernizacije, čak i kad je ona dobra i kad je jasno da će imati pozitivan efekat na njihovu decu“, kaže naša gošća, koja predaje srpski malim prirodnjacima u Matematičkoj gimnaziji. Nastavnici moraju da shvate da je škola „živi organizam“, i da ne mora sve, uvek, da ide po planu i programu. Takođe treba da idu u korak sa vremenom, inače gube autoritet kod dece, čemu mnogi roditelji često doprinose, smatra ona. „Mi u školi ne smemo da podrivamo autoritet roditelja ma kakvi oni bili, ali isto tako oni ne bi trebalo to da rade kad su nastavnici u pitanju. Međutim, jasno je da mnogi nipodaštavaju nastavnike pred decom, a to je jedan od razloga zašto se gubi autoritet u školi“, kaže Anđelka. Učenicima je potrebna podrška i pomoć, posebno onima koji je nemaju kod kuće, a željni su znanja i pažnje. „Ima dece koja neće da pišu. Nikad nemaju svesku i olovku, kažu da slušaju i pamte, što je, naravno, nemoguće. Zato su upravo najveći izazov učenici koji beže od učenja, misle da već sve znaju, kad takvog đaka ‚spustite na zemlju‘ i stimulišete ga da stekne znanje je zaista veliki uspeh“, kaže Anđelka. Učenici ažurno prate Instagram profil svoje nastavnice, daju joj savete, predloge, upućuju kritike i ponosni su na nju. „Prate sve što radim, pa tako znaju i šta mi se dešava u životu. Trčala sam nedavno polumaraton, pa kad sam došla u školu, odmah su se skupili oko mene i uglas pitali ‚gde je medalja?‘ i ‚kako sam mogla da dođem na posao bez nje?‘“, uz osmeh priča Anđelka.

Začela se je novembrska potrošniška mrzlica, ki je že nekakšen uvod v praznične, božično-novoletne nakupe. Številni trgovci že zdaj ponujajo popuste. Je naš odnos do potrošnje vse preveč podvržen vplivom množičnih medijev? Kako poskrbimo, da z drugimi družinski člani nismo ujetniki potrošnje, in kako se spopadamo s stresom, povezanim z denarjem? Sogovornica: dr. Nada Mirnik Trtnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka.

Dobrodošli na Zalet Podkast — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda!Imamo novog gosta! U ovoj epizodi smo ugostili Strahinju Todorovića. Strahinja je Staff Product Designer specijalozovan za B2B i Enterprise softver. Trenutno radi u kompaniji Florence Healthcare. Sa njim smo pričali o ulozi i poziciji dizajna unutar velikih kompanija, anketi o dizajnerskim platama i domaćoj dizajn zajednici

Biti samozadovoljan najveća je boljka savremenog društva koje roditelji, odrasli, prenose na decu, na mlađe generacije. O izrazima ljubavi, nesebičnom darivanju, odnosu sa prirodom koji je deci neophodan, pronalasku mira u „džungli“ modernog života, koji roditelje odvaja od realnosti, u novoj Mamazjaniji govore Sanela Feković, psihološkinja, terapeutkinja i predsednica Udruženja „Mohanđi Srbija“ i Maja Popović, ekonomistkinja i potpredsednica ovog udruženja. Moderna i sve prisutnija dijagnoza, kako kod odraslih, tako i kod mladih anksioznost i introvertnost, uzrokovana je, većim delom, smatraju naše gošće, prelaskom iz realnog u virtuelni svet, ali i brojnim pritiscima savremenog društva, koje od mladih ljudi nekad previše očekuje. „Kada su u osetljivom periodu, kad pređu 14. godinu, pred decu se stavljaju razni zadaci. Od njih se očekuje uspeh u školi, sportu, u druženju, na svim poljima, a ima ih mnogo. Oni koji ne mogu da podnesu pritiske ili ne postižu očekivane uspehe, povlače se u sebe. Neki se okreću internetu, virtuelnim prijateljima i životu, a to ih još više zatvara. Gube samopouzdanje i lako mogu krenuti stranputicom“, priča Maja, čija je ćerka prevazišla probleme introvertnosti, upravo volontiranjem i radom u programima Udruženja „Mohanđi“. U ovom udruženju, naročito se bave problematikom sveprisutnog nasilja,verbalnog i fizičkog, koje neretko, nažalost, rezultira tragedijom. „Deca su izložena nasilju na internetu, televiziji, u igricama koje su im sastavni deo života. Nasilje je prisutno u školama, svuda u društvu i postaje prihvatljivo, popularizuje se. Međutim, nasilnici su ti koji beže od sebe, a time ugrožavaju i druge. Ukoliko deca u određenom periodu imaju višak energije, nju roditelji, i svi kojima su okruženi, treba da usmere na pokret, na sport, neki koristan rad, jer im je potrebno da se osete korisnim, da rade nešto sa ciljem, nešto čme pomažu drugima“, priča Sanela. Deca se ugledaju na roditelje, ali i na šire okruženje, na sadržaje koji su im servirani na internetu, na svoje društvo. „U plemenskim zajednicama kažu da celo pleme podiže dete, kod nas se govorilo da to čini ‚celo selo‘, tako da nisu samo roditelji odgovorni za ponašanje dece, za sebičluk, neljubaznost, koja je sve očiglednija. Međutim, roditelj treba da osvesti kod dece neprihvatljivo ponašanje, koje utiče na okolinu. Promene su moguće, ali uz istrajan i dug rad“, objašnjava Sanela. Svesno plesanje i hodanje, metode koje odraslima pomažu da budu prisutniji u svom životu, da pronađu fokus kako bi lakše ulazili u koštac sa svakodnevnim obavezama, pomažu i deci da se umire i prihvate zadatke koji su pred njima. Objasnile su nam i kako izgledaju platforme i programi Udruženja „Mohanđi Srbija“ i na koji način pomažu svojim članovima, volonterima, među kojima su i roditelji i deca, kako deluju na njihove odnose. Otkrile su nam razliku između radosti, sreće i trenutnih zadovoljstava, ali i objasnile zašto danas bežimo od istinske radosti i kako da odbranimo decu od sveprisutnog nasilja u društvu, na internetu, školi… U Udruženju „Mohanđi Srbija“ posebnu pažnju i vreme posvećuju i prirodi i životinjama. Odnos ljudi, pre svega dece, prema prirodi i životinjama, neophodan je za postizanje empatije, osećaja za druge, kao i nesebične ljubavi, koju dobijamo, ali isto tako vraćamo.

V epizodi 155 je bil moj gost dr. Jože Možina, zgodovinar, novinar, voditelj in avtor dokumentarnih filmov na Televiziji Slovenija. Je avtor knjige Slovenski razkol, ki je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Intervju in Pričevalci Poboji partije, komunistična gibanja, okupator Zaprisega domobrancev, komunizem in nacizem Odpuščanje, sovražni odnos, Dražgoška bitka Odnos s Kučanom UDBA, povojni poboji, svoboda medijev Izbire tematik pri novinarstvu Padec Berlinskega zidu Ali naj zgodovino pozabimo?

Evo nas nazad nakon godišnjeg! :) O čemu smo govorile: 00:00:00 Uvod 00:02:06 Social media detox & pronalaženje balansa 00:16:45 Pregnancy reveal i real talk o trudnoći 00:56:53 Dva pitanja za povezivanje 01:01:44 Preslagivanje prioriteta zbog zdravlja 01:06:18 Nezdrav odnos prema hrani 01:21:44 Love Is Blind UK ☕ Počasti nas s kavom ako ti se svidjela epizoda: https://www.buymeacoffee.com/pomalotoomuch POVEŽITE SE S NAMA: Eva: https://www.instagram.com/toomucheva Marie: ⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/mariewasler⁠⁠⁠⁠ Slušajte, gledajte & subscribeajte naš podcast: YOUTUBE: https://bit.ly/3ytU2hP SPOTIFY: https://spoti.fi/3RNtHCj APPLE: ⁠⁠⁠⁠https://apple.co/3RNuD9W⁠⁠⁠⁠ Ako nam se želiš zahvaliti za naš rad i trud, bile bismo ti zahvalne da ovu epizodu podijeliš na svojim društvenim mrežama ili svojim prijateljima i da nas označiš (@toomucheva, @mariewasler) te da podcast ocijeniš i/ ili komentiraš na platformi na kojoj nas slušaš. Hvala ti!

Gost nove 184. epizode podkasta "Pod kapicom" bio je golman vaterpolo reprezentacije Srbije i Radničkog Radoslav Filipović. Otkrio nam je kako je izgledao njegov put do olimpijskog zlata i ko mu je u tome najviše pomogao. Vera selektora Uroša Stevanovića bila je ključna za njega, a šansu koju mu je dao na Igrama vidi i kao životnu. Zbog čega je "divljak" i koji je njegov stil branjenja, od kog momenta je na turniru branio bolje i koliko mu je osvojena medalja olakšala u smislu sticanja samopouzdanja? Tri neizvesne utakmice na kvalifikacionom turniru za Ligu šampiona sada je doživeo drugačije, a plasman u elitu sa Radničkim je umnogome odredio tok sezone za Kragujevčane. Filipović je sa nama analizirao turnir, a osvrnuo se i na rivale na Olimpijskim igrama, objasnivši zbog čega ga "nerviraju" Japanci. Probao je da bude kao Denis Šefik, ali nije išlo... Promenio je životne navike zbog karijere, ali ispijanje kafa tokom dana i dalje vidi kao veoma važan ritual sa saigračima i prijateljima... Nova epizoda našeg podkasta donosi vam još jednu zanimljivu priču o time kako se postaje olimpijski šampion i kako životni put može da bude nepredvidiv. Uživajte!Gost: Radoslav FilipovićDomaćin: Aleksandra Radivojević i  Pavle Živković#podkapicom#infinitylighthouse#vaterpolo00:00:00 Uvod00:03:00 Finalni turnir za plasman u LŠ 00:17:35 Olimpijski turnir00:27:50 Individualna priprema za utakmice 00:40:46 Odnos sa selektorom00:42:10 Video pitanje 1.00:46:00 Australija i grupna faza00:51:50 Japan00:55:00 Utakmica sa Grčkom01:01:49 Video pitanje 2.01:04:40 1/2 finale sa Amerikancima01:10:37 VS Biač01:13:00 Kako je počeo sa vaterpolom i ko je imao najveći uticaj01:19:23 VK Šabac 01:21:30 Video pitanje 3.01:25:25 Odlazak u Rumuniju01:35:41 Pitanja sa društvenih mreža------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i hvala svim našim pokroviteljima.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 19. septembar 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse. ★ Support this podcast on Patreon ★

Send us a textPOLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 148Danes z nami zmagovalec Materchefa 2024 Luka Pangos. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:00 Intro00:00:24 Kdo je Luka?00:00:34 Ali si kmet če imaš kmetijo?00:01:24 Juretov teden00:03:25 Ali je poke bowl solata?00:04:57 Kaj vse je Luka že probal?00:06:14 Rimaničev teden00:07:16 Festival v Veneciji00:10:14 Lukov teden00:10:55 Kako Luka postavi ceno?00:13:32 Lukova kariera00:14:49 Kako to, da je Luka začel kuhati?00:17:23 Prijava na Masterchef00:19:43 Snemanje Masterchef00:20:36 Življenje med snemanjem00:22:17 Izločanje00:23:30 Največji izzivi00:24:52 Kako ceniš sestavine pri kuhanju?00:26:02 odnosi s sotekmovalci00:27:04 Občutki po zmagi00:29:42 Kako se znajdeš po koncu oddaje00:32:49 Po kom/čem se zgleduje Luka?00:33:54 Najbolj selfless poklic00:35:53 Pomen hrane00:36:14 Kako se lotit kuhanja?00:36:53 Osnove kuhanja00:41:00 Kmetija00:42:17 Misliš da boš sposoben ubit žival?00:43:18 Odnos do hrane00:44:08 Razvoj družbe v povezavi s hrano00:44:52 Kvalitetna hrana - kaj je dobro zate?00:46:53 Prenajedanje00:50:04 Vizija za kmetijo00:52:38 Življenje na kmetiji00:53:49 Samooskrbno življenje00:56:09 Kupovanje kmetije00:58:06 Otroci00:59:34 Quality of life01:02:32 Kaj skuhat pupi?01:03:32 Konsistenca01:04:31 Komunikacija01:07:53 Rimaničev cold approach01:10:21 Vprašanja01:11:14 Pire krompir01:12:11 Kako je bit najjači01:12:55 Kako se predstaviš? / Kaj si?01:15:29 Najtežja stvar ki jo je Luka skuhal?01:16:20 OutroPOSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Náhradní mateřství nově i v českém právní řádu. Počítá s tím ministerstvo spravedlnosti. Kdo jsou náhradní matky a co to znamená odnosit neplodnému páru dítě? Zjišťovala to Veronika Hlaváčová z domácí redakce Českého rozhlasu. Ptá se Matěj Skalický.Všechny díly podcastu Vinohradská 12 můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Náhradní mateřství nově i v českém právní řádu. Počítá s tím ministerstvo spravedlnosti. Kdo jsou náhradní matky a co to znamená odnosit neplodnému páru dítě? Zjišťovala to Veronika Hlaváčová z domácí redakce Českého rozhlasu. Ptá se Matěj Skalický.

Třetí příběh našeho seriálu Odnosím vám dítě je o Daně, která porodila děti své švagrové. Náhradní mámou pro dvojčata, synovce a neteř, se stala před osmi lety. Dana původem z Olomouckého kraje na období kolem roku 2016 nevzpomíná v nejlepším, těhotenství s dvojčaty bylo komplikované a po porodu skončila v depresích.

Náhradní matka – žena, která odnosí dítě neplodnému páru, a pak se potomka právně vzdá. V Česku to není přímo povolené, ale ani zakázané. Praxe funguje v tzv. šedé zóně. První ze série reportáží s názvem Odnosím vám dítě je o dvaatřicetileté Denise z Ostravy, která se narodila bez dělohy a dceru jí odnosila samoživitelka Michaela.

Odnos zahodne liberalne družbe do vojne v Gazi je pasiven, ubijanje je postala norma sodobne kapitalistične družbe. Na sicer že slišano, a žal mnogokrat preslišano sporočilo, so opozarjali tudi na letošnji ediciji Festivala Grounded, kjer sta se že osmo leto zapored prepletali kritična misel in elektronska glasba. Letošnja tema festivala je bil antipalestinski rasizem. Kaj točno ta besedna zveza pomeni smo se pogovarjali z aktivisti iz Palestine in Izraela ter novinarji in raziskovalci iz tujine. Sogovorniki in sogovornice:  - Salah Said, palestinski aktivist iz Palestine - Udi Raz, propalestinska aktivistka iz Izraela - Nidžara Ahmetašević, mendarodno priznana novinarka iz Sarajeva, ki deluje na področju človekovih pravice, migracij in vojnih zločinov - Sladjana Lazić, raziskovalka in docentka za mirovne in konfliktne študije na Univerzi v Innsbrucku

V epizodi 150 je bil moj gost Zoran Janković, župan občine Ljubljana. Poznan tudi kot nekdanji predsednik uprave družbe Mercator, d.d.. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pri delu ne uporabljam računalnika Odraščanje s knjigami, politična usmeritev in javni sektor Mestna občina Ljubljana, Ljubljanica - mestno kopališče Sežigalnica Ljubljana, zelena politika, selitev remize LPP Proces kolegija, dogovarjanje, delovanje župana Mercator, vodenje uspešne trgovine, ekonomija obsega Ključni kazalniki uspeha in projekti mesta Ljubljana Otroštvo, vrednote in odraščanje Razvoj Ljubljane, sodelovanje in pretok informacij Kritike, obtožbe Moč, blagovna znamka Odnos z Janezom Janšo Nasvet novim generacijam ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

V epizodi 149 je bil moj gost Uroš Umek, znan tudi kot DJ Umek. Uroš je slovenski DJ in producent elektronske glasbe, priznan po vsem svetu. Je pionir techno glasbe in je ključno vplival na razvoj elektronske glasbene scene v Sloveniji in širše. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Trenutno dogajanje, motivacija in strast Ustvarjanje elektronske glasbe in vloga AI Glasbena izobrazba uokvirja Odnos oboževalcev - kritike in negativni odzivi Značilnosti dobrega DJ-ja nekoč in danes Kdo je lahko danes DJ zvezda? Doživljanje med nastopi Priprave na nastop Mentoritanje mladih DJ-jev Problematični mladi, nekvalitetna glasba in pocukrana družba ‘Golden era' za Umeka Droge v glasbeni ceni Odvisnost od hrane Pomanjkanje spanja in časa Struktura Uroševe ekipe in zaslužek Ustvarjanje glasbe z AI Plani za v prihodnje ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

Send us a Text Message.POLJUBNE DONACIJE: https://www.paypal.com/donate/?hosted_button_id=WW529JLQSYV7JDobɘrdan majice:https://doberdanbrand.siEPIZODA 142Danes z nami Urška Belcl. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni zanimivim zgodbam!TIMESTAMPI:00:00:41 Urška00:01:41 Juretov teden00:02:32 Rimaničeva hecna štorja s six packi00:03:12 Kaj je tarot?00:04:13 Kako začneš brat karte?00:05:37 Zakaj je TV Tarot scam?00:07:09 Kako je Urška začutila, da ima ta dar?00:08:28 Razlika med tarotom in ciganskimi kartami?00:09:29 Potrebuješ dar ali se lahko naučiš?00:10:49 Te lahko intuicija zafrkne? Intuicija vs anksioznost00:12:14 Jure je dobiu feeling da more začet prodajat avte00:13:10 Vsaka stvar je za nekaj dobra00:13:46 impulzivnost vs intuicija00:14:43 Neodločenost in odnosi00:17:21 Ali lahko naredimo branje tukaj?00:18:30 Ali se človek ravna po napovedi prihodnosti?00:20:37 Tarot vs astrologija00:21:23 Stvari ki jih ne poveš00:23:30 Aplikacije00:25:00 Če te naredi anxious, ni zate00:26:48 Kakšne karte so Tarot00:29:08 Branje Rimaniču00:33:08 Branje Juretu00:37:40 Kaj vse se vidi v kartah?00:38:28 Odnos med Juretom in Matejem00:43:47 Kje najdeš Urško?00:44:09 Kako se naučiš tarot?00:46:07 Lahko bereš karte sebi?POSLUŠAJTE PODCAST TUDI NASpotify: https://open.spotify.com/show/2gjgPtR... Apple: https://podcasts.apple.com/us/podcast... Google Podcasts: https://podcasts.google.com/feed/aHR0...SPREMLJAJTE NASInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podc...TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcast VODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne ... Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jopredvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 2 mlada ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na podcastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Godinama postoji zabrinutost po pitanju kršenja ljudskih prava prilikom postupanja s djecom u pritvornim centrima za maloljetnike u Queenslandu. Tijekom godinu dana duge istrage australskog Guardiana i SBS-ovog televizijskog programa Feed, prikupljene su video snimke na kojima se može vidjeti na koji način se policajci odnose spram pritvorene djece koja su izolirana u samicama.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Teme DIALOGA 49: Dialog v živo Klemnovi DJ nastopi Poskus atentata na Trumpa Politika v Argentini, El Salvadorju, Rusiji in ZDA Življenje v vesolju in človeška inteligenca Prisotnost AI v našem vsakdanu, Google in OpenAI Najbolj prodajane avtomobilske znamke - danes in čez 10 let Pionirska podjetja in zmožnost adaptacije trgu Pick up lines, partnerka zasluži več kot ti, konflikt Zlatko & Challe Salle Pravi čas za razhod, najboljši občutek na svetu, najtežje izgube Prikriti ljubezenjsko afero, ‘roleplay', najljubši bog Najti odraslega moškega, Andrej kot bog, šah Odnos z bivšo, plan B v življenju, SURS Kontrola močnih moških čustev

+Koji su problemi i koja su moguća rešenje? +Njihova dosadašnja iskustva.+Mišljenje o podeli auto-moto sporta na polove.+Pogled na komercijalne aspekte.https://fantasy.formula1.com/en/leagues/join/P5SEDGFHU02KOD ZA LIGU: P5SEDGFHU02Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Dejan Potkonjak, Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak00:04:00 Ko su naše današnje gošće?00:13:45 Kontroverzna tema ili ne?00:22:00 Diskriminacija (nije šala)00:36:00 Treneri moraju biti pedagozi00:40:00 Komunikacija trener - sportistkinja00:50:00 Kompromisi, da ili ne?01:01:00 Podele po polovima u sportu01:22:00 Motivacija pozitivnim primerom01:36:00 Karijera posle sporta01:44:30 Institut za ženski sport01:47:45 Sport treba da bude igra01:55:00 Medalja mora da se zasluži02:01:45 Odnos medija prema ženskom sportu02:20:00 Minjine Olimpijske igre02:36:00 Afera Horner i #metoo02:56:00 Transrodne osobe u sportu03:36:00 Patreon------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 10. jul 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/This episode is part of “(RE)Think to Survive”, a podcast series produced by Infinity Lighthouse, within the UNESCO project “Building Trust in Media in South-East Europe: Support to Journalism as a Public Good”, financed by the European Union. The series aims at promoting Media and Information Literacy among citizens. The digital age has brought new tools (such as Artificial Intelligence) to find, produce and share information, that impact our lives and influence social behavior, economic situation, political stance, security and government actions. In some cases, the use of those tools put at risk human rights, relationships and well-being. (RE)Think the way we drive in the digital age is like motor racing: it's a matter of survival for our societies.Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse and UNESCO ★ Support this podcast on Patreon ★

V epizodi 145 je bila moja gostja Milena Miklavčič, slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja. Avtorica številnih zelo branih knjig, kot je Ogenj, rit in kače niso za igrače. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Milenine knjige, ženske in moške zgodbe Pogovori z ljudmi, nastanek knjige in digitalna pismenost Strah, pogum in nelagodje Nelagodna izkušnja pri pisanju knjige Problematika mladih danes Spolne prakse nekoč in danes 4. Božja zapoved Zaprtost vase, konflikti in pogovor Zbiranje zgodb za nastanek prve knjige Odnos z mamo, delovne navade in ljudsko znanje Bralne navade mladih, pisanje in kreativnost Zanimive zgodbe z moškimi, miselnost prejšnjih generacij Ženske in moški danes Odnos s poslušalci, dialog in avtentičnost zgodb Kdaj so ženske začele nositi modrčke?

Odnos majka-ćerka koji se bazira na poverenju, razumevanju i besprekornoj podršci neguje već 30 godina, novinarka, NLP trener i osnivačica PCI Instituta, Tatjana Vojtehovski, sa svojom voljenom ćerkom Tijanom, koja je, kako kaže, danas odrasla osoba na koju je ponosna i od koje i ona može nešto da nauči. U novoj Mamazjaniji Tatjana nam je ispričala sa kakvim se preprekama suočavala kao majka dok je Tijana odrastala i koliko joj je bila značajna pomoć njene majke, Tijanine bake, koja je po struci psiholog. „Sećam se, jednom je iz mukle tišine, Tijana, tada petogodišnjakinja, pitala ‚Mama, šta je to hotlajn?‘, nisam znala kako da odgovorim u trenutku, a moja mama, koja je sedela sa nama, odmah je preuzela na sebe da joj objasni, na jeziku koji dete može da razume“, ispričala je naša gošća, koja kao NLP trener, tvrdi da je imperativ savršenstva poguban za današnje ljude, posebno roditelje, da je nemoguće da osoba bilo muško ili žensko, postigne u toku jednog dana sve što zacrta, već da je neophodno postaviti prioritete, pa ono što ne stignemo danas, nije tragedija ako ostane za sutra. Ona naglašava da nije sramota, niti je čudno, ako tražimo pomoć, ako ne možemo sami, a to je ono što ljudi u današnje vreme izbegavaju i onda se troše, bivaju umorni od života koji vode, gubi se radost iz svakodnevice i sve se pretvara u apatiju i formu. „Ljudi ne mogu da idu napred, ostvare uspeh kao roditelji ili u profesiji, jer se vezuju za prošlost, a to više ne postoji, to je bilo i prošlo. Sada samo možemo da menjamo naš doživljaj onoga što se dogodilo, ali tako da nas u životu ne koči“, objasnila je Tatjana. Za svoju Tijanu kaže da je vrlo ozbiljna, profesionalna i stabilna osoba, a da joj je davala slobodu dok je bila dete i tinejdžerka, ali samo zato što je imala puno poverenje u nju, koje nikada nije izdala i što su uvek o svemu razgovarale, a to je i danas njihova vodilja:“Kaži sve!“. Tatjana nam opisuje kako se kao zaposlena majka organizovala dok je Tijana odrastala i na kakve je prepreke kao roditelj nailazila, koliko se često preispitivala o odlukama koje je donosila. Ona nam prenosi utiske sa NLP treninga, odnosno, sa kakvim problemima se suočavaju ljudi koji se obraćaju NLP trenerima i kako im oni pomažu. Naša gošća otkriva u čemu je tajna njenog besprekornog odnosa sa ćerkom, ali i koje se anegdote rado seća iz Tijaninog odrastanja. Od Tatjane smo takođe saznali i koji je najdragoceniji savet koji je dala ćerki. O životu svoje ćerke kao jednom od najvećih uspeha koje je postigla, time što je izvela na pravi put, ali i o momentima ili danima kada roditelj oseća potrebu da malo bude sam, da otputuje, da ostane neko kraće vreme bez deteta i ispuni svoje želje i ciljeve, govori Tatjana kroz lično iskustvo, ali kao i NLP trener, i naglašava da u tim momentima osećaj krivice ne mora da znači da nismo u pravu, i da to što radimo nije upravo ono što nam je potrebno i što je ispravno.

V epizodi 143 je bila moja gostja dr. Lucija Mulej. Ukvarja se s poslovno antropologijo ter razvojem managementa osebnosti, ki ga uvaja kot poklicno kategorijo, ki povezuje pristope coachinga, psihoterapije, sociologije, antropologije. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Lucijina izobrazba in področje dela Objektivnost in subjektivnost Kaj so varanje, ljubezen in zaljubljenost? Ko izrabljen moški sreča žensko milino Kako se počuti ženska in kako moški? Kairos = nekdo, ki ima za nas energijo odrešitve Vpliv vzgoje na ljubezenski odnos Pomen ljubezni, meditacije in odnosov Ljubosumje, zvestoba in resnica Brezpogojna ljubezen in milina Feminizem in vloga moškega Moškost in ženstvenost sodobnega sveta Kritike občinstva in predaja sporočila Kdo sta pravi moški in prava ženska? ======================================== https://astra.si/  Astri lahko pomagaš tako, da pošlješ povezavo nekomu, ki bi mu koristilo... (KLEMEN20 za 20% popust na vse produkte) Astra AI Obvladaj osnovno in srednješolsko matematiko s 24/7 dostopnim inštruktorjem. Matura AI AI inštruktor, opremljen z najnaprednejšim modelom umetne inteligence in natreniran z rešitvami in postopki maturitetnih pol zadnjih 20 let. Hvala ❤️

00:00:00 Početak00:01:30 8 titula za 4 godine00:04:30 Velika trema pred finale00:07:30 Problemi tokom sezone00:18:00 Igre na evropskoj sceni i model finansiranja00:25:30 Kako problemi utiču na igračice00:35:00 Sistem bez sistema00:41:45 Igranje iz ljubavi00:50:00 Podrška relevantnih kolega00:57:00 Život jedne vaterpolistkinje01:08:00 Gde je podrška krovne organiizacije?01:14:00 Zašto mali klubovi nestaju?01:20:00 Odnos prema ženskom vaterpolu01:28:15 Planovi za sledeću sezonu01:33:15 Isidorine ambicije01:40:00 Nedostatak sportskih radnika01:45:00 Zašto je reprezentacija u problemu? ★ Support this podcast on Patreon ★

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem

Slovenščina je živ jezik, zato je različica, ki jo govorimo danes, drugačna kot tista izpred petdesetih let. To lahko prepoznamo tudi po novejšem besedju in prevzemanju tujk. Kakšen je naš odnos do prevzemanja besed, kako se spopadamo z novimi izrazi in kdo se ukvarja s sistematizacijo, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu preverili pri doktorici Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Budžeti su determinišući faktor u advertajzing industriji u Srbiji. O medijskom planiranju, medijskim agencijama, te ulozi i položaju medija planiranja u srpskom advertajzingu, pričali smo sa veteranom ove oblasti, Vladanom Anđelkovićem, direktorom za transformaciju i optimizaciju poslovanja u New Moment New Ideas kompaniji. Sjajan razgovor za sve one koji žele da sagledaju advertajzing industriju iz jednog malo drugačijeg ugla, ugla gde se nalaze excel sheet-ovi, podaci i detaljno poznavanje svih elemenata tržišta ali i biznisa. Vladan Anđelković, Chief Transformation Officer @ New Moment New Ideas Company https://www.linkedin.com/in/vladan-an%C4%91elkovi%C4%87/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Vladanov background - Advertajzing iz Vladanovog ugla i šta zapravo predstavlja medijsko planiranje - Kako doći do znanja i iskustva iz oblasti medija planiranja? - Odnos kreativnih timova/agencija i medijaša - Razvoj medija planiranja i medijskih agencija - Medijske agencije u Srbiji i regionu - Budžeti i kadrovi kao najveći izazovi - Srbija je TeVecentrično društvo - Na kraju je bitno samo da li je klijent prodao - Budućnost medijskog biznisa je u fleksibilnosti i inovativnosti - Umesto zaključka Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS - https://www.mts.rs/ Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Usluge Raiffeisen banke za stanovništvo koje preporučujemo: https://bit.ly/48Qzj8f Usluge za mala i srednja preduzeća Raiffeisen banke koje preporučujemo: https://bit.ly/3OnAqUA - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA Brain Level Up Booster - https://bivits.com/proizvod/brain-level-up/ Kada želiš da živiš i radiš na višem nivou, uzmi BiVits Brain Level Up za više energije i bolju koncentraciju tokom dana! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Neobuzdani Amazon'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Ništa u svetu koji poznajemo ne može da se meri sa momentom rađanja novog života, a dragocenost ovog trenutka, majci niko nema pravo da oduzme, naglašavaju gošće nove Mamazjanije, Marina Mijatović, advokatica i Dušica Kovačević, VMS babica i vlasnica „Bebi patrole“ koje u epizodi, specijalno posvećenoj trudnicama i porodiljama, spremaju buduće majke za „meč“, koji ih u porodilištu očekuje. U Srbiji su, nažalost, žene masovno slabo informisane, neupućene, u ono što ih čeka na porođaju, a prvorotke, nažalost, moraju da znaju svoja prava kada stignu u porođajnu salu, ali i tokom boravka u porodilištu. Usled neobaveštenosti, mnoge su prošle „bose preko trnja“, dok su svoju bebu donele na svet, a porođaj, kao takav, bio im je najmanja briga. Odnos pojedinih lekara, ginekologa-akušera, anesteziologa, ali i medicinskih sestara, babica, takav je da, nažalost, podrazumeva, vređanje, vikanje, neprijatnosti i dovodi žene u stanje grča, panike, paranoje, traume, što ostavlja posledice po bebino zdravlje. Gošće nove Mamazjanije objašnjavaju da ne mora da bude ovako, da žena ima sva prava u porodilištu i u porođajnoj sali, da može da se informiše o tome šta sme da pita, promeni, odluči. Sistem, sa druge strane, treba da bude postavljen pravilno, a ne nakaradno. Žena ne sme da strahuje od lekara koji će biti dežuran u trenutku porođaja, ona nije dužna da „rezerviše“ ginekologa, kojeg prethodno plaća u privatnoj praksi, a na kraju se opet često desi, da doživi neprijatnost, akušersko nasilje i da pod traumom, sa bebom u naručju, odlazi kući. Naše gošće objašnavaju šta žena treba da zna pre nego što ode na porođaj i koja su sve prava budućih majki u porodilištu. One se pitaju odakle to nepisano pravilo da trudnica mora da vodi trudnoću privatno, da bi sebi „obezbedila“ lekara na porođaju. Takođe postavljaju pitanje zašto zdravstveni sistem u Srbiji ne „prepisuje“ pozitivne prakse iz razvijenih zemalja, koje su odavno promenile procedure i protokol kad su u pitanju porođaji i odnos prema ženama u porodilištu i koji su glavni koraci za promene zdravstvenog sistema u domenu porodilišta i porođaja. One objašnjavaju i kako da preveniramo akušersko nasilje i neprijatnosti na porođaju, ali i kako se žena posle traume od nasilja na porođaju suočava sa onim što je prošla i kako se odlučuje na novu trudnoću. O ovim i brojnim drugim gorućim pitanjima, koja zanimaju pre svega trudnice, ali i porodilje koje su prošle manju ili veću traumu, govorile su naše gošće, osvrćući se na dugogodišnje iskustvo koje imaju u radu sa ženama, Marina iz ugla prava koje mora biti dostupno svima, a Dušica iz rada sa trudnicama, koje priprema na najvažniji dan u životu.

Če upoštevamo statistiko preteklih let, je povprečna starost ob razvezi oziroma ločitvi 48 za moške in 45 za ženske. V torkovem Svetovalnem servisu nas bo zanimalo, kakšen je zdrav partnerski odnos, kako preprečiti medsebojno odtujenost, do katere lahko pride, ko smo ujeti v rutino vsakdana, in kaj narediti z morebitnimi zamerami. Naša gostja po deveti bo svetovalka za partnerske odnose in vzgojo otrok Melita Kuhar.

Osnivač kompanije Premil Predrag Gvozdenović je gost Vladimira Stankovića u 119. epizodi podcasta Biznis priče.