Podcasts about Meni

Mikä on liukas lakana? Entä mitä tehdään pitkän pähkäilyn jälkeen? Tällä viikolla linjat pätkivät ja osa kilpailuistakin meni penkin alle. Kahvimukeille saatiin kuitenkin myös uusia omistajia viikon aikana. Ota osaa Radio Novan Aamun sanaselityspeliin arkisin klo 08!

Studijā Saeimas Izglītības komisijas vadītājas vietniece Līga Kļaviņa (ZZS) un komisijas deputāts Česlavs Batņa (AS).

Vse se laže preboli kot krivico. Odpustiti povzročeno zlo pomeni spravo, odpuščanje. To svetopisemsko stališče je prastaro, a težko uresničljivo. Tudi nam povzroča težave. Meni omenjanje sprave v zaporedju vrine v spomin tri dogodke. Vojna. Vsak večer zagrnjena okna. Strel v gluho noč. Zjutraj leži v sadovnjaku mrtev človek. Partizan, ki se je bil vračal od tam, kamor je bil poslan kot »terenska zveza«. Ni padel pod okupatorjevim strelom, kar daje misliti. Francetov France ga je na hitro pokopal ob jablano. Ni se razvedelo. Pokojnik ima svoje spominsko obeležje. Na njem je zapisan kot Nace, a da je bilo njegovo pravo partizansko ime Cene. Čudna pomota. Še ista vojna. Blizu hiše straži nemški vojak. Zelo mlad človek. K sebi vabi kodrolasega dečka: Komm her, Pöblein. Komm! (= deček, pridi sem; pridi!). Otrok zbeži k hišnim vratom. Vojak povesi glavo. Ta človek zagotovo ni moril. Vzet je bil družini in poslan na bojni ples. S kom naj se spravi, če še živi? Po vojni. Nenadoma zmanjka nekaj ljudi. Včeraj je mizar Jože še bil, naslednji dan ni prišel v delavnico. Ni ga bilo nikoli nikamor več. »Pa tak funkcionar je njegov brat,« so se nekateri čudili, drugi pa namigovali. Na nobeni spominski plošči ni njegovega imena. Trije dogodki iz zgodovinskega časa, ki se dotikajo moje kože. Kaj pa vsi drugi, zdaj že znani, in vsi neznani na obeh straneh ideološke črte! Sprava. Ta je doma na sredi srca, sicer je prevečkrat le bolj ali manj bobneča beseda. Spravni spomeniki pa so opomniki. Eden je komaj dovolj. »Pa se ne moreta spravit,« so kdaj modrovali starejši ljudje na račun sovaščanov, ki sta se bodla zaradi drevesa, posekanega na meji, in jih »tud sodnija ne more poglihat«, so rekli. Stara zaveza pozna spravne darove, navadno živali. A ne samo teh; modri Sirah pravi: »Gospodu po volji je odstopiti od hudobije, sprava je odstopiti od krivice.« Nobenega zaklanega vola, ampak - odpuščanje. Pa pravimo: tudi če bi odpustil, ne bi mogel pozabiti. Saj ravno spominjati se je treba, da ne bi ponavljali znanih grozot. Svet se razpenja čez Vzhod in Zahod, Sever in Jug. Kar niso le strani neba, so pomenljiv obraz današnjega sveta.

Politiķiem atkal ir idejas, ko darīt ar pensiju 2. līmenī uzkrāto kapitālu. Šoreiz izskanējis ieteikums to atļaut pārcelt uz 1. līmeni. Vai šāda doma ir laba, par to diskutēsim Krustpunktā. Diskutē Labklājības ministrijas valsts sekretāra vietniece Diāna Jakaite, finanšu ministra padomniece Sanda Liepiņa, Finanšu nozares asociācijas vadītājs Uldis Cērps, Latvijas Bankas Apdrošināšanas un pensiju uzraudzības pārvaldes vadītāja Evija Dundure un ekonomikas zinātņu doktors, Rīgas biznesa skolas associētais profesors Edgars Voļskis. Laiku pa laikam nākas raidījumā pievērsties pensijām un īpaši pensiju otrajam līmenim, jo regulāri objektīvu, reizēm subjektīvu iemeslu dēļ tas nonāk diskusiju krustpunktā. Šoreiz to ir izprovocējusi Donalda Trampa izraisītā globālā krīze ar muitas tarifiem un nenoteiktību starptautiskajā tirdzniecībā. Akciju tirgi ir vērā ņemami kritušies, kas nozīmē, ka arī uzkrājošie pensiju fondi, kas investējuši akciju tirgos, ir ar mīnusa zīmi. Privātie akcionāri, protams, var paši izlemt, kurā brīdī kaut ko pārdot vai nogaidīt, sākoties šādām krīzēm, bet ja jums ir jādodas tagad pensijā, tad šādas izvēles iespējas nav, un otrajā pensiju līmenī uzkrātā nauda var izrādīties mazāka, nekā bijāt cerējuši. Muļķīgi, jo varbūt pēc pāris mēnešiem viss atkal būtu labi, bet tagad jūs visu atlikušo mūžu saņemsit mazāk, nekā cerēts. Vairākas institūcijas nākušas klajā ar priekšlikumiem, kā šo situāciju labot, jo iespējas būt elastīgākiem ir, bet izskatās, ka arī tie priekšlikumi ir strīdīgi. Kā būtu pareizāk rīkoties? Šis ir aktuāls jautājums topošajiem pensionāriem.

Otro gadu pēc kārtas par Latvijas spēcīgāko hokeja klubu kronēts Mogo/RSU. Lai atzīmētu zelta medaļas, podkāstā Ārpus kadra ciemojās divi uzbrucēji – Kārlis Ozoliņš un Kaspars Ziemiņš. 10 tūkstoši, lai pārceltos uz Alpu līgu. Dzīves ritms, lai treniņus apvienotu ar darbu un studijām. OHL līmenis un problēmas. Simboliskā izlase, un cik augstā līmenī tā izdzīvotu? Sportacentrs.com podkāsts Ārpus kadra – katru trešdienas vakaru kanālā TV4, portālā Sportacentrs.com un visās populārākajās audio straumēšanas platformās. Ārpus kadra 2025. gadā uz priekšu dzen oficiālais KTM un MERIDA velosipēdu pārstāvis Latvijā AstraVelo, bet podkāstam veldzi nodrošina Akvile minerālūdens

V parlamentu že skoraj pet ur merita moči koalicija in opozicija. Na predlog SDS poslanke in poslanci obravnavajo interpelacijo o delu celotne vlade. Največja opozicijska stranka SDS jo je vložila februarja zaradi - kot je pojasnila - manipulativnih izjav predsednika vlade o pokojninski reformi leta 2012. Druge teme: - Diplomatski pritisk za končanje vojne v Ukrajini: se bo Kijev odrekel ozemljem, ki jih nadzoruje Moskva? - Verniki se v Vatikanu poslavljajo od papeža Frančiška. Pred baziliko svetega Petra čaka več tisoč ljudi. - Ob dnevu knjige in avtorskih pravic se vrača Lastovka - ARSov natečaj za najboljšo kratko zgodbo.

Politiķiem atkal ir idejas, ko darīt ar pensiju 2. līmenī uzkrāto kapitālu. Šoreiz izskanējis ieteikums to atļaut pārcelt uz 1. līmeni. Vai šāda doma ir laba, par to diskutēsim Krustpunktā. Diskutē Labklājības ministrijas valsts sekretāra vietniece Diāna Jakaite, finanšu ministra padomniece Sanda Liepiņa, Finanšu nozares asociācijas vadītājs Uldis Cērps, Latvijas Bankas Apdrošināšanas un pensiju uzraudzības pārvaldes vadītāja Evija Dundure un ekonomikas zinātņu doktors, Rīgas biznesa skolas associētais profesors Edgars Voļskis. Laiku pa laikam nākas raidījumā pievērsties pensijām un īpaši pensiju otrajam līmenim, jo regulāri objektīvu, reizēm subjektīvu iemeslu dēļ tas nonāk diskusiju krustpunktā. Šoreiz to ir izprovocējusi Donalda Trampa izraisītā globālā krīze ar muitas tarifiem un nenoteiktību starptautiskajā tirdzniecībā. Akciju tirgi ir vērā ņemami kritušies, kas nozīmē, ka arī uzkrājošie pensiju fondi, kas investējuši akciju tirgos, ir ar mīnusa zīmi. Privātie akcionāri, protams, var paši izlemt, kurā brīdī kaut ko pārdot vai nogaidīt, sākoties šādām krīzēm, bet ja jums ir jādodas tagad pensijā, tad šādas izvēles iespējas nav, un otrajā pensiju līmenī uzkrātā nauda var izrādīties mazāka, nekā bijāt cerējuši. Muļķīgi, jo varbūt pēc pāris mēnešiem viss atkal būtu labi, bet tagad jūs visu atlikušo mūžu saņemsit mazāk, nekā cerēts. Vairākas institūcijas nākušas klajā ar priekšlikumiem, kā šo situāciju labot, jo iespējas būt elastīgākiem ir, bet izskatās, ka arī tie priekšlikumi ir strīdīgi. Kā būtu pareizāk rīkoties? Šis ir aktuāls jautājums topošajiem pensionāriem.

Sie verteidigte am Sonntag DM-Gold beim Hannover-Marathon in 2:24:22h, der drittschnellsten Zeit ihrer Karriere und das obwohl ihre Vorbereitung von Herausforderungen geprägt war: Domenika Mayer. Zwei Verletzungen warfen sie zwischenzeitlich zurück, doch nach medizinischem OK und in enger Abstimmung mit ihrem Ehemann und Trainer Christian Mayer, beschlossen sie sich auf ihr Gefühl zu verlassen und die Vorbereitung für Hannover fortzusetzen. Auch wenn sie selbst über sich sagt, dass sie nicht die Athletin fürs Kilometerbolzen ist, waren 115km im Durchschnitt ihrer 12-Wochenvorbereitung auch für sie sehr wenig. Und doch konnte sich „Meni“ gegen starke Konkurrenz behaupten und das in einer Zeit, die nur gut eine halbe Minute über ihrer persönlichen Bestzeit lag. Die letzten Jahre liefen bemerkenswert gut und das obwohl oder vielleicht auch gerade, weil sie eigentlich eine Spätberufene ist. So richtig startete sie erst nach der Geburt der zwei Kinder durch und dem folgenden Wechsel auf die Straße, der sie im vergangenen Jahr auch nach Paris zu den Olympischen Spielen bringen sollte. Sie macht kein Geheimnis um den Schlüssel ihres Erfolgs, der für sie eben genau in der Familie liegt, die ihr Kraft gibt und die Mischung aus Vertrauen & Verständnis, die ihr Ehemann & Trainer in Personalunion vereint. Wir sprechen mit „Meni“ über den Hannover-Marathon vom vergangenen Wochenende, über die Herausforderung Familie & Spitzensport zu vereinen, ihre Ziele für die Zukunft und welches Rennen sie in ihrer Karriere unbedingt noch laufen möchte.

Piše Leonora Flis, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Manca G. Renko je vešča pisanja. Vešča je tudi analitičnega in kritičnega razmisleka. Slednje ji najbrž pride zelo prav tudi pri njenem znanstvenem delu. Po izobrazbi je zgodovinarka, uveljavljena je tudi kot esejistka in urednica. Vse te veščine in talenti so združeni v njeni knjigi Živalsko mesto. Podnaslov Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih povzame kar nekaj njenih nivojev, ne pa vseh. Eseji so ponavadi žanr, ki zahteva počasno branje. Seveda moramo biti tudi pri pričujoči knjigi zbrani, vendar je slog Mance G. Renko gibek, dihajoč, vsebina pa privlačna, neodložljiva v svoji, (zagotovo vsaj literarni) iskrenosti. Ne želim reči, da avtorica ni iskrena kot individuum, ki ubeseduje svoje življenje, vendar se moramo zavedati, da ne glede na ostrino, prodornost in tudi čustvenost njene misli, beremo samocenzuriran zapis: »(...) prav toliko kot se s pisanjem razkrivamo, se tudi zakrivamo in pisanje ni nič bolj pot k dekonstrukciji kot konstrukciji lastne (literarne) osebe.« Pisanje imenuje tudi trening in mu ne pripisuje terapevtskih lastnosti, ki se pogosto izpostavljajo pri avtobiografskih zapisih. Knjiga je sestavljena iz desetih esejev, od teh ima eden funkcijo prologa, v katerem nas avtorica seznani s sestavo knjige in svojih izhodišč pri pisanju: “V živalskem mestu se mešajo napol artikulirane misli drugih ljudi, velikokrat preveč premišljene ideje, surova čustva, ključna življenjska spoznanja, popularne kulture, politični nazori, zgodovina, visoka umetnost, nizke strasti.” In ta napoved ne razočara. V eseju Are We Having Fun Yet Manca G. Renko tematizira med drugim tudi vprašanje vrednosti umetnosti, tiste bolj izbrane in tiste druge, namenjene množicam. Kratek prerez skozi zgodovino pokaže, da imata visoka umetnost in množična, popularna kultura pogosto enak izvor oziroma motivacijo: razvedrilo. V primeru klasičnih izdelkov je šlo bolj za zabavo elit, za pozicijo zrenja, ki so si jo lahko privoščili bogati. Množična kultura pa je kultura potrošništva, ki ima v jedru prav tako razvedrilo, odmik od resničnosti. Manca G. Renko skozi reference iz filmov, filozofije in literature, niza vrsto zanimivih primerov, ki dajo vedeti, da trende v umetnosti postavljajo elite in kapital. V več esejih, tudi v pričujočem, razmišlja o ženski kot o objektu, o predmetu opazovanja (kot primere navaja kip Afrodite Knidske, Botticellijevo Venero ter njeno odslikavo v Ursuli Andress v prvem filmu o Jamesu Bondu Dr. No). »Naš civilizacijski odnos do ženskih teles izhaja iz pogleda zlorabe, vdora v zasebnost, erotizacije brez privolitve.« V Osebni zgodovini popa vnovič, iz drugega zornega kota, izpostavlja položaj ženske in njenega dojemanja sveta, od zaljubljenosti do ženskega prijateljstva (vse to tudi skozi glasbene in knjižne reference, ki jih navaja). Esej kljub pisateljičini izjavi v prologu, da se v pisanju toliko odkriva, kot se tudi zakriva, deluje iskreno, lahko bi rekli boleče iskreno in ranjivo. Ko govori o prijateljstvih, pravi, da so bila nekatera »velika projekcija, ki je nastala iz želje po pripadanju, sprejetosti, varnosti in ljubezni.« »Želela sem dati vse, verjeti v vse, samo zato, da bi lahko pozabila nase.« Gre seveda tudi za običajne vzorce odraščanja in za generacijske specifike, ki jih Manca G. Renko prikaže na nazoren in domišljen način. Podobno tematsko linijo lahko razberemo tudi v eseju Or at least a voice. Of a generation. Odlično je polemiziranje o delu, o vrednoti in vrednosti dela v eseju Mnogo dela za nič. Tudi tu Manca G. Renko vpleta v zapis vprašanje spolov, obenem pa diskusijo vpne v kontekst družbenih slojev. »Nihče na svetu ne more zaslužiti niti enega samega milijona izključno z delom. To je mogoče z delom in špekulacijami, delom in dediščino, delom in izkoriščanjem, delom in srečo – ne pa s samim delom.« Prav tako izpostavlja, da je razkorak med tem, kar nam prinaša denar (vsaj tisti za preživetje, zlasti če delamo na področju kulture), ter tem, kar nas resnično zanima, včasih velik, prav tako tudi izguba naše energije. Esej Življenje onkraj tradicije je zanimiva razprava o pomenu tradicij in tega, kdo se nanje najbolj veže. Avtorici se zdi, da so (malo)meščani tisti, ki se tradicije najbolj držijo (na primer skupna kosila ob družinskih praznikih), v to analizo vnaša tudi uživanje mesa, ki naj bi bilo prav tako prevladujoča 'tradicija' (malo)meščanov (in žensk, ki se preveč predajo družinskemu življenju in zavoljo družine odvržejo recimo vegetarijanstvo). Meni, da so neprivilegirani, tisti na margini, bolj osveščeni. Zanimiva je avtoričina precej ultimativna izjava: »Nobena želja po dobrem starem ne more prinesti tudi dobrega novega. Dobro staro prinaša slabo novo.« Obujanje tradicij, ki se v tem eseju vežejo zlasti na družinski krog, je prikazano v dokaj negativni luči, zdi se, da jih avtorica skoraj apriori povezuje z nezdravimi družinskimi dinamikami. Te vsekakor so navzoče, vendar menim, da je avtoričino opažanje v tem zapisu vendarle preveč črno-belo. Tradicije ne nazadnje prinašajo povezovanje, občutek pripadnosti, bližine (kar sicer izpostavi tudi M. Renko, vendar v obujanju »dobrega starega« vidi problem) in v sebi ne nosijo nujno patologij in preživetih vzorcev. O vlogi in položaju ženske v družbi vnovič lahko beremo v eseju A tako pač je: Geniji in pridne punce, ki ga uvaja korespondenca med Jeanom Paulom Sartrom in Simone de Beauvoir. Sartre pričakuje od mlade Simone, ki je Sartra komajda dobro spoznala, da perici odnese njegovo umazano perilo. Esej nato zvede delo in ženski potencial na nekaj primerov, ki nazorno pokažejo na to, kako ženski intelekt ni pojmovan kot »eruditski, pač pa intuitiven, njihova vrednost ni prepoznana v izvirnih intelektualnih presežkih, pač pa se jih ceni predvsem kot sistematizatorke, promotorke ali popularizatorke (tujih) idej.« S pozicije ženske, ki velikokrat ni zadostno videna in slišana, žal tudi s strani same sebe in celo (ali pa še najbolj) takrat, ko je v jedru huda travma, se zbirka zaključi. Lahko kot nagovor vsem tistim, ki želijo osmisliti sebe, si dati prostor za izraz, za razmislek, za odgovorjena in odprta vprašanja. Tako kot pestrost in kompleksnost tematik besedilom v Živalskem mestu prinašata vrednost tudi multirefenčnost in intertekstualnost, ki bralkam in bralcem lahko odpreta mnoge nove miselne poti.

Začele so veljati nove ameriške carine, še dodatne pa več držav, tudi Evropsko unijo, čakajo prihodnji teden. Italija je zaradi dobrih odnosov premierke Giorgie Meloni z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom upala, da se jim bo izognila, vendar se to ni zgodilo. Premierka ob tem svari, da je treba vztrajati pri dialogu in pogajanjih. Meni, da si je treba prizadevati za odpravo vseh tarif in ne za njihovo povečanje. V oddaji tudi: - Pred vseameriškim protestom proti Trumpu shodi tudi v Evropi - V Posočju kritični do visokih cen dovolilnic za kajakaše - V sklopu prostovoljskega Dneva za spremembe največ čistilnih akcij

Meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Takole si rečem večkrat, ponovim pa za našim gimnazijskim učiteljem glasbe, umetnikom komponistom. Prišel je od nekod in kmalu tudi odšel. Nekega dne se mu ni več ljubilo razlagati molovih in durovih lestvic. Usedel se je, izrekel znamenite besede, razgrnil časopis in vso uro bral. V razredu popolna tišina, nerazumljiva za naš čas. To, kar omenjam, se je zgodilo pred več kot 60 leti. A zakaj čedalje pogosteje mislim nanj? Rada bi iz njegove nenavadne izjave izluščila njegov pravi obraz. Precej pozneje se je razvedelo, da je okusil Goli otok. Od časa do časa je kje pisalo, da je komponiral novo, menda zahtevno glasbeno delo. Potem nekoč kratka osmrtnica. Kaj vse pa vmes, to mi ne da miru. Seveda, saj obstajajo leksikoni in danes imamo najmanj Googla. Nič od tega mi ne razkrije sporočila tistega dopoldneva, ko se je pouk začel ob osmih in končal ob dvanajstih in je bil glasbeni pouk na urniku bolj proti koncu šolskega dne; klavir samo v nekdanji kapeli, spremenjeni v večnamenski prostor, naš komponist pa niti enkrat samkrat ni intoniral kakega dura ali mola. Kolikor se spominjam. Zdaj pa večkrat ponovim za njim: meni se ne ljubi in imam pravico, da se mi ne ljubi. Pač – ob tej pravici se mi redno zatakne. Zakaj neki? Čemu mozgati o človekovi oziroma moji osebni pravici? O človekovih pravicah, zavarovanih pri Združenih narodih, kršene so pa po vsem planetu in pri nas tudi! Kakšna pravica je to, če je ni! Razpoloženje mi z molove lestvice usmeri v durovo Finžgarjeva izkušnja iz zapisov Študent naj bo. Kako naj bi bila nemška voda srednjega spola, če pa vsak ve, da je ženskega: tista voda, gospod profesor! Kljub nesporni resnici je učenček dobil nezadostno, pa si tudi za vekomaj zapomnil, da pravice ni! In si rečem: naj imam pravico, da se mi ne ljubi. V resnici pa mislim na našega glasbenika in na njegovo usodo. Pa na to, kaj sploh ostane učencu od njegovega učitelja. Meni je ostal on kot velika uganka. Toda mar si drug drugemu nismo prav to? Pa velikokrat tudi sebi.

Kolikokrat v življenju hrepenimo po čem, kar se nam po premisleku zazdi nedosegljivo. Žalostno prenehamo misliti na to, zatremo svoje želje, zdi se nam celo smešno, da nas je tako zaneslo. To ni mogoče, pretiravam, si ponavljamo in počasi pustimo, da sanje odidejo. Sanje odplavajo daleč, tja v neznano. Bog ve, kam. Meni pa se zdi, da se ne bodo nikoli vrnile, da so izginile, nekako umrle. Človek nemalokrat dopusti, da izgine in se potopi v pozabo nekaj, kar je vzklilo, celo vzbrstelo globoko v njem ‒ skrivnostno, čudovito upanje. Dopustim, da me dvomi prepričajo, celo poiščem ljudi, ki najdejo razloge, da to, kar želim, ni mogoče. Ovržejo moje upanje. Tako sama ne pustim, da bi se sanje razvile, se nahranile, da bi iz njih zrastlo moje zaupanje vase, da bi končno sprejela odločitev, da stopim na to pot, da se zavzamem za uresničitev svojih sanj. Da verjamem in grem. Včasih se v sanjah zelo jasno pojavi pravi navdih, ki se dotakne srca. Prav sredi srca močno začutiš, da je to pravo. Kot naročilo je, da se je vredno potruditi in narediti korak v smer uresničitve. Lahko prerazporediš svoje obveznosti in te sanje postaviš na pomembno mesto. Morda celo na prvo, najpomembnejše. Brez odlaganja. In se odločno, zagrizeno odpraviš na pot. Odločitev je pomemben začetek. Vztrajati je nekaj drugega. A če si odločen, se odpirajo, najdejo tudi možnosti uresničitve. Ni dovolj, da zaupam, da obstaja rešitev. Treba jo je tudi osmisliti. V čem je smisel, če napišem spomine na dogodke v obdobju, ki je bistveno vplivalo name, na prepoznavanje mojega poslanstva, moje nadaljevanje poti? Spomini na čas, ki je razčistil moj odnos do človeka, do odnosov, sveta. Da to zmoreš, moraš prebuditi svojo občutljivost, razumevanje, ne samo do ljudi, ampak do vsega, kar se okoli tebe dogaja, lepega in bolečega, rasti in propadanja. Rahločutno sem pozorna tudi na droben sončni žarek v oblačnem dnevu, na kapljice rose v zgodnjem jutru, odmirajoč cvet, na odsev ganjenosti v očeh bližnjega, na iskrivo hvaležnost ob ponujeni roki. Ob razočaranju, bolečini, navalu radosti in navdušenja sanje varujemo in negujemo, da se vedno bolj približujejo resničnosti. Prosim Svetega duha, da bi prepoznala modrost. Kako velik dar so navdihi, ki prebujajo življenje v tebi. Segajo v jedro tvojega bistva, tvojega srca. In te vodijo. Mala deklica je jokala, ker se ni mogla dotakniti zvezdice na nebu. Zvezda pa se je oglasila in ji povedala, da jo že ima v svojem srcu, sicer je ne bi mogla videti.

Tällä viikolla sanaselityspeliin muodostui jopa VIP-jono sekä soittoa tuli mm. hirvenhiihdon kilpailumatkalta. Viikon aikana tuttuun tapaan koettiin suuria voittoja kuin karvaita pettymyksiäkin. Mikä haettiin ennen matkatoimistosta? Entä missä tv-ohjelmassa haukutaan julkkiksia?Ota osaa Radio Novan Aamun sanaselityspeliin arkisin klo 08!

Naujas vardas alternatyviosios muzikos scenoje – Emilija Dilnikaitė – „Dilema“. Pasibaigus pokalbiui, kolegų komplimentai „įdomiai asmenybei“ ir atlikėjų užklausos dėl galimybių bendradarbiauti. Menišku atvirumu žavinti kūrėja pristato solo projektą, bet mintyse dar daugiau kūrybinių idėjų: „Esu dalyvavusi poroje „Slam“ poezijos konkursų, deklamuojant savo tekstus sulaukiau ovacijų. Pagalvojau, kodėl nepabandžius panašia stilistika rašyti ir dainų tekstus. Tai neturi apsiriboti visiems girdimais žinomais žodžiais. Noriu įdėti kažką nauja. Kai pati klausausi muzikos, pirmiausia, perskaitau visą dainą kaip eilėraštį. Ir tik iš to susidarau nuomonę, ar noriu jos klausytis. Jeigu man patinka, apie ką kalbama, tada norisi išgirsti tai, kas girdima“, – apie savo kūrybą pasakoja E. Dilnikaitė. Ved. Marius Andrijauskas

V dnešnej epizóde sa dozvieš viac o energetickom príjme, makrách a doplnkoch v kontexte športu.Prečo by som mal sledovať makroživiny, ak sa nesnažím schudnúť? (1:39)Ako môžem zlepšiť svoj športový výkon pomocou stravy? (3:55)Aké sú rôzne spôsoby sledovania príjmu potravy? (5:31)Je lepšie jesť rovnaké množstvo kalórií každý deň alebo meniť ich podľa aktivity? (10:40)Ako sa mám stravovať, keď som zranený? (13:42)Sú všetky doplnky výživy užitočné? (17:29)Ako sa vyznať v marketingových tvrdeniach o "zdravých" potravinách? (23:15)Prečo je celistvá strava lepšia ako doplnky výživy? (38:07)Aký je rozdiel medzi orechmi a orechovým maslom? (40:06)++Nezáväzná prihláška k programu https://forms.gle/ihMvgmgBg9oBfTav8+VÝŽIVA POČAS CHOROBY A ZRANENIA https://sk.danweiss.eu/zranenia/ +Ktoré doplnky výživy sa oplatia? https://sk.danweiss.eu/doplnky-vyzivy/ 

Brali smo komentar z naslovom Dobri učitelji naj bodo pravilo in ne izjema. V njem je avtorica razmišljala o razmerah v šolstvu. Meni, da sistem otroke ukaluplja in ne spodbuja razvoja njihovih talentov in sposobnosti. Le najboljše iz otrok znajo izvleči le nekateri učitelji, ki so prava redkost pa bi jih moralo biti čim več.

Comenzamos con el homenaje a la cantante mexicana Paquita La Del Barrio, que fallecía ayer a los 77 años, dejando atrás éxitos como 'Rata de dos patas' y un legado de lucha y resiliencia. Después, el turista musical vuelve de Turkmenistán para mostrarnos a VIA Marokand con su tema 'Meni dadam kapitan' y Necko Vidal nos explica la música programática y lo ejemplifica con la historia de 'Pedro y el Lobo' de Prokófiev. A las ocho descubrimos la actualidad y, por último, el escritor Juan Gómez Bárcena nos habla de su libro 'Mapa de Soledades'. Escuchar audio

SADCo. started as a dream, not a real lofty one, but one of those that you can't really get out of your head. SADCo. was going to be a place that was truly different, not your normal restaurant, because it was a reflection of a not so normal place, Alaska. Alaska is up there in the "Great White North" on its own. Nothing is surrounding it (But Canada), so it doesn't really take its cues from anyone, it's its own animal. That is sort of what SADCo. is, it's its own animal. We serve one thing, pel'meni. No we don't have another menu lying around somewhere, we just have dumplings, and we are pretty proud of that. We sell only one dish, because we know what we know and we don't pretend to know much else. Beef or Chicken Pel'Meni and Potato Pierogies are the options and they are all delicious (we are a little biased). Swing by and ask us about the food, ask us about Alaska, ask us how you can be a part of the team, we would be happy to talk with you. Because we are just a bunch of young kids doing what we love and we are really excited to meet you. Website www.luxelifediscovered.com Youtube Roku Amazon Fire TV

Sanaselityspeli sai heti alkuviikosta Kimmolla veren virtaamaan ja hien nousemaan pintaan. Minnakin joutui katsomaan itseään pahalla silmällä peiliin suorituksensa vuoksi. Kisaamassa on ollut niin revanssia hakemassa ollut Vellu kuin kova äitipoika kaksikkokin. Lisäksi mukaan pääsi joukkueellinen väkeä arvailemaan sanoja menestyksekkäin lopputuloksin sekä pro-tason sanaselityspelaajana esittäytynyt Krista. Mihin sanat ananasa, käämä, simsalabim ja hokkuspokkus viittaavat? Kenen artistin biisi ”Tuuliviiri” onkaan?Ota osaa Radio Novan Aamun Sanaselityspeliin aina arkisin klo 08!

Od slušanja sve počinje – spoznaja, rast, ljubav, preobrazba, i svako drugo čudo života.

1. Odpútavať pozornosť im zatiaľ išlo. 2. A ide. 3. A aj pôjde, ale ťažšie, než dúfali.

Nyt se päivä nähtiin ja PJPC ottaa kantaa miesten tunteisiin, vai ottiko kuitenkaan. Ei tuosta saa mitään selvää, mutta ehkä jokin pointti oli. Viime jaksoon liittyvät palautteet veti pataa jumiin aika huolella, vaikka ei huonot palautteet minua kiinnosta yhtään. Lisäksi ujo mediakatsaus kaikkine mausteineen. Joten kalja lapaseen tipattoman kunniaksi. Uudet fanituotteet: https://pata-jumissa0.myspreadshop.fi/ (00:28) Alkuhöpinät (23:57) Mediakatsaus (41:00) Miehet ja tunteet

Tako imenovana »pot nespoznavnosti« (arab. »maslak al-tadžhil«) in »učena nevednost« (arab. »al-džahl al-haqiqi«) pomenita sestavni del islamske teološko-mistične tradicije. V islamski teologiji predvsem »mutaziliti«, pripadniki islamske sholastike, veljajo za pomembne zagovornike spoznavne metode via negativa. Toda poleg omenjenih muslimanskih sholastikov, ki so negativno metodo uporabljali predvsem nanašajoč se na božje atribute, so nauk o »nespoznavnosti Božjega bistva« učili predvsem muslimanski mistiki. Na eni strani je sufizem, islamsko mistiko, mogoče označiti za »kraljevo pot« spoznanja Boga, na drugi pa obstajajo številni sufiji, ki možnost popolnega spoznanja Boga odločno in popolnoma zanikajo. Po njihovem razumevanju človek kvečjemu lahko spozna resničnost božjih atributov, ne pa resničnosti Boga samega. Abu Nasr Al-Saradž, avtor prvega sistematičnega priročnika o sufizmu, v tem kontekstu opozarja, da se Bog kot Absolut človeku daje spoznati samo toliko, kolikor lahko ta prenese – torej nikoli v celoti in popolnoma. Božja absolutnost in popolnost človeku ostajata nedoumljivi. Asket in mistik Abu Talib Al-Makki v svojem obsežnem delu »Živež src« poudarja, da je Bog vselej nekaj drugega od naših predstav in vednosti o Njem. »Spoznanje nespoznavnosti« tako postane najvišja modrost spoznavalca, intelektualna ponižnost pa njegova najpomembnejša vrlina. V tej luči je treba razumeti tudi to mistikovo ugotovitev: »Skrajna meja spoznanja resničnih spoznavalcev je njihova nezmožnost dokončnega spoznanja. Kajti kar na koncu dejansko spoznajo, je to, da Boga [v Njegovem bistvu] ni mogoče spoznati.« Še posebno zanimiva so v tem kontekstu osebna Božja razodetja, ki nam jih v svojem delu o mističnih postajališčih posreduje skrivnostni muslimanski mistik iz 10. stoletja Abduldžabar Al-Niffari (»Knjiga mističnih postajališč in nagovorov«, Kud Logos 2020). Po njegovih besedah Bog o samem sebi razodeva tole: »Veličastvo ne pripada nikomur razen Meni in nihče ga ni vreden razen Mene. Jaz sem Veličastni, čigar bližina je za mistika nevzdržna in vztrajanje v mističnem zrenju nemogoče. Razodel sem vidno, a sem vidnejši od njega; njegova bližina Me ne doseže in njegov obstoj ne vodi k Meni. Skril sem nevidno, a sem še bolj skrit od njega; nobeno izmed njegovih znamenj ne kaže Name in nobena izmed njegovih poti ne pelje k Meni.« Absolutna presežnost in z njo povezana načelna nespoznavnost Boga se jasno izrazita tudi v tej sentenci, ki jo Al-Niffari pripisuje Bogu: »Če bi razodel govorico veličastva, bi ta kot srp razcefrala razum in razpihala spoznanja, kot vihar razpiha pesek. In če bi glas veličastva spregovoril, bi potihnili glasovi razlage in bi se pomeni vsakega znamenja vrnili v ničnost.« Po Al-Niffariju človek Božjega samorazodetja sploh ne bi mogel prenesti, kajti Bog mu je zaupal: »Ne razodenem se nobenemu očesu in nobenemu srcu, ne da bi ga pri tem izničil.« Glede možnosti dokončnega, popolnega in celostnega spoznanja božje biti Bog mistiku vzame zadnje upanje: »Ne obstajajo niti vrata niti pot, ki bi vodila k Meni.« Tako torej Bog, ki je po Koránu sicer človeku »bližji od njegove vratne žile« (50:16), za mistika v svojem bistvu navsezadnje ostaja nedoumljiva in nespoznavna Skrivnost, ki se ji lahko le neskončno približuje.

Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.

Zelo pogosto razmišljam, kaj želi nekdo, ki je hudo bolan ali zelo star, povedati, ko reče, da si želi domov. Kaj ta želja pomeni? Dom pomeni za človeka nekaj prav posebnega, tudi če kot otrok ni imel ravno idealnega doma. Dom je kraj, kjer naj bi se človek počutil varnega in sprejetega, kjer naj bi bilo lepo. Ko slišim, da kdo od bolnih in starih želi domov, se vedno spomnim na bolnika, ki sem ga srečala v bolnišnici pred več leti, ko sem še hodila v službo. Bil je pust, siv, deževen novembrski dan. Na oddelku je ležal bolnik, doma nekje pod Šmarno goro. Bil je že zelo slab in vedeli smo, da so mu šteti dnevi. Mislim, da se je tega zavedal tudi on. Ko sem prišla na vizito, mi je z velikim naporom rekel: »Veste, domov grem, tam je sonce, tam je lepo.« Nisem mu razlagala, da v takem stanju ne more nikamor. Samo poslušala sem ga in premišljevala, kje in kaj je zanj dom, kamor gre in ki se ga tako veseli. Zdaj, po toliko letih, se večkrat spomnim na tega bolnika. In vedno sem pozorna, ko slišim koga, ki je bolan, reči, da želi domov. To razumem kot željo, da želi nekam, kjer je lepo in varno, kjer bo sprejet tak, kot je. Osebno razumem to željo po domu kot človekovo večno hrepenenje po tisti drugi resničnosti, h kateri vsi gremo in si jo želimo. Vernemu človeku se zdi to povsem logično in upa na tisti dokončni svet z Bogom, čeprav ne more čisto nič vedeti, kakšen bo. Ko pa srečujem različne ljudi, tudi take, ki se niti nimajo za verne, pa si potem, ko se jim življenje izteka, želijo samo še domov, kjer bo lepo, razumem to kot hrepenenje vsakega človeka po varnosti in sprejetju, po Bogu. Tudi če se tega sploh ne zaveda in tudi če tega nikoli ne bi hotel priznati. Meni je vedno lepo srečevati ljudi z veliko željo po domu, ki si ga v tem trenutku ne znajo predstavljati. Vejo samo, da bo lepo.

Disleksija arba skaitymo raidos sutrikimas – iššūkis tiek vaikui, tiek suaugusiajam. Neseniai pasirodė pirmoji knyga vaikams, kuri sukurta taip, kad disleksijos sutrikimą turintys vaikai galėtų ją lengvai perskaityti.Kaip pastebėti minčių apie savižudybę turintį žmogų ir jam padėti.Ar mokame kalbėti apie odos spalvą? Stereotipai ir afrikiečių bendruomenės patirtys Lietuvoje.Rubrika „LRT Faktai“: Kompanija „Meta“, valdanti to paties pavadinimo socialinį tinklą, geriau žinomą kaip Facebook, taip pat socialinius tinklus „Instagram“ ir „Threads“, šią savaitę paskelbė apie faktų tikrinimo programos uždarymą.Kone 30- metį Molėtų rajono žmones buria bendruomenė „Meniškas kaimas“.10–12. Ved. Ignas Andriukevičius

Spoštovani, nemški pesnik Friedrich Schiller je leta 1785 napisal Odo radosti, ki jo je Ludvig van Beethoven uglasbil v 9. simfoniji in je leta 1985 postala uradna himna Evropske unije. Schiller jo je končal, prevedeno v slovenski jezik, takole: »Naj objamem vse te milijone! Naj poljubim krasen Božji svet! Bratje, čez nebo razpet, Bog, ljubeči Oče, nikdar ne zatone!« Današnji razvajenci težko poljubljamo trpeči Božji svet. Raje zatrjujemo, da v nebesih ne prebiva ljubeči Bog, sicer bi mu ob grozodejstvih počilo srce. Kaj če ima glede zla v svetu morda ateizem prav, ali pa ima prav sodobni ameriški filozof Peter John Kreeft (r. 1937), ki pronicljivo razčlenjuje, da nasprotje teizmu, priznavanju Boga, ni ateizem, ampak idolatrija, naše malikovanje. V bistvu ateizem zanj ne obstaja, kvečjemu antiteizem. To me rešuje iz zadrege, ko se od mene kot teologa pričakuje rešitev uganke, misleč, da mi je Bog poveril vodenje Božjega ministrstva za notranje zadeve. A tako popolnega človeka, ki bi znal na to odgovoriti, ni. Samo en človek je bil popoln, a smo ga ubili, ko smo ga razpeli na križ, in žal spregledali odgovor na vprašanje o trpljenju. Meni ljub brezbožni filozof Friedrich Nietzsche, gnan od želje po zanikanju Boga, je v bolečini brezizhodnosti napisal: »V resnici je bil samo en kristjan, pa še ta je umrl na križu!« Ravno v trpljenju smrti Božjega Sina je skrit odgovor, da ni ničesar tako slabega, da ne bi moglo vsebovati večjega dobrega; torej odrešenja človeštva. Kristus je dokončna Božja Beseda, Božji odgovor. Dotlej so bile vse besede prerokov, gurujev in filozofov le odmevi te Besede. A kljub temu raje sklenemo z Nietzschejevo parolo: »Bog je moral umreti, kajti človek ne prenese, da živi taka priča!« Ker verodostojno pričo glede smisla trpljenja odklanjamo, se sprašujem, katera prismuknjena Sneguljčica še tvega ugrizniti v jabolko hudobne mačehe, čarovnice, če ne obstaja princ, ki bi jo obudil s poljubom. Grozeče nevarno je, če nad nami res nihče ne obstaja in smo zapuščene, izgubljene sirote, ki ne najdejo poti do očetovega doma. Moj favorit Nietzsche bi znova pritrdil, kot je zapisal: »Že skoraj dve tisočletji je minilo in ni niti enega novega boga, a možnih je še toliko bogov.« Iluzorni bogovi so možni zato, ker kdor želi delati zlo, vedno najde upravičljiv razlog za to. Zato se kosanje z domislicami, kdo ima prav, nadaljuje brez loterijskega izida. Pri tem ugotavljam, da se konservativno misleči bojijo vprašanj, liberalno misleči pa odgovorov. Tako pojasnitve glede zla ostajajo pri tistih, ki v trpljenju spoznajo tehtne odgovore, a nedojemljivo je, da takrat zaradi nadnaravne moči zmorejo molčati.

NBA-tuokion 134. jaksossa vierailevat Julli ja Saikka puhumassa pudotuspelien etenemisestä sekä Lauri Markkasen menneestä kaudesta ja cooper-tuloksesta. Ohjelmassa: loukkaantumiset ja pelikiellot (1:14), lännen pudotuspelit (1:12:42), idän pudotuspelit (2:21:13) Lauri Markkasen kausi Utahissa (3:26:10) sekä Lauri Markkasen terassikausi Santahaminassa (3:49:46).

Mišrų ekologinį ūkį Švenčionių rajone puoselėja Živilė ir Antanas Trapikai kartu su sūnumi Mantu. Nors plėtojant ekologinį ūkį reikalavimų nestinga, tačiau šeima susiduria ir su kitais iššūkiais. Siekis gauti paramą ūkį padėjo lyg po didinamuoju stiklu, tikrintojai prašė įvairių dokumentų, dvejojo, ar moteris gali vairuoti traktorių ar sunkvežimį, siūlė netgi imti paskolą vietoj paramos. Nepaisant to, šeima nepasiduoda ir toliau planuoja ūkio darbus.Tradicinių amatų centras „Meniškas kaimas“ kūrybingus žmones buria jau beveik 30 metų. Kaip sako centro pirmininkė, keramikė Lina Dieninė, kiekvienas žmogus čia atranda sau mylimą veiklą. O štai Linos aistra yra keramika.Rubrika „Miestietis kaime“. Iš Kauno į gimtąjį Rokiškio kraštą su šeima grįžusi Irma Rutkauskienė įkūrė socialinių paslaugų įstaigą „Jautri širdis“. Moteris sako, kad žmonės vis dar gėdijasi kreiptis pagalbos, dėl to vėliau pagalbos reikia jau ne vienam šeimos nariui, o keliems.Ved. Rūta Simanavičienė

AfD'nin Bavyera teşkilatı, Remigration “Tersine Göç" başlıklı kararı onayladı. Kararda, Almanya'daki suç işlemiş sığınmacılar ile oturma iznine sahip yabancıların ve yeterli derecede uyum sağlayamadığı iddia edilen göçmenlerin sınır dışı edilmesi talep ediliyor. Hatta, suç işleyen göçmen kökenli Alman vatandaşlarının sınır dışı edilsin diye vatandaşlıklarının iptal edilmesi de kararda yer alıyor. AfD'nin bu kararı hakkında Yeşiller Partisi'nden Bavyera Eyalet Meclisi Üyesi Cemal Bozoğlu ile konuştuk. Mikrofonda Aydın Işık ve Serap Doğan var. Von Aydin Isik.

Herra, armahda minua! Kaiken päivää huudan sinua avukseni. Minä ylennän sydämeni sinun puoleesi. Täytä palvelijasi ilolla! Sinä, Herra, olet hyvä, sinä annat anteeksi, runsain mitoin sinä jaat armoasi kaikille, jotka sinua avuksi huutavat. Kuule minun rukoukseni, Herra, ota vastaan avunpyyntöni. Sinua minä hädässäni huudan, ja sinä vastaat minulle. Ei ole vertaistasi jumalien joukossa, ei ole vertaa sinun teoillesi, Herra. Sinä olet luonut kaikki kansat. Ne tulevat eteesi ja kumartavat sinua, ne kunnioittavat sinun nimeäsi, Herra. Sinä olet suuri ja teet ihmetekoja, sinä yksin olet Jumala.Psalmi 86: 3-10Seurassasi on Kirsi Jokela

Kontrola na internetu, u virtuelnom svetu, a u realnom sloboda, ljubav, iskrenost i zdrave granice, recept su za možda savršen odnos roditelja i dece, kojeg se u velikoj meri pridržavaju preduzetnica, vlasnica digitalne agencije „Dream maker“, influenserka i spisateljica Aleksandra Bezmarević Stević i njen suprug, dok vaspitavanju Manju (7) i Juga (4). Iako je njen posao neodvojiv od telefona, kompjutera i ekrana u svakom smislu, Aleksandra je uspela da svoju decu, u prvim godinama života, drži podalje od digitalnog sveta, pa čak i od crtanih filmova, koje samo povremeno gledaju, ali im nimalo ne nedostaju u realnom svetu igre i kreativnosti. „Meni je telefon često u rukama jer bez njega ne mogu da radim i deca to razumeju. Pružamo im i organizujemo razne igre u realnom svetu, toliko da im igrice, craći, mreže nisu potrebne. To ide dotle da u dnevnoj sobi imamo penjalicu iznad garniture, pa im doslovno dozvoljavam da mi se penju na glavu“, priča uz osmeh Aleksandra, i dodaje da je u prvim godinama života ključno da deca što manje budu pred ekranom, zbog razvoja govora i koncentracije, koju telefon oduzima. Ona naglašava da i pored brojnih fotografija i videa, koje možemo videti na njenim profilima, nikada nije objavljivala slike dece. „Desilo mi se da me ćerka pita zašto nigde nema njihovih slika, pa sam joj objasnila da ne želim da joj nepoznati ljudi prilaze u parku i javljaju joj se po imenu, jer su je prepoznali sa mog profila. Moj posao je moja stvar, ne želim njih da uvlačim u to, posebno jer su još mali, a i dosta sam zaštitnički nastrojena po tom pitanju“, objašnjava Aleksandra. U razgovoru za Mamazjaniju istakla je da je u metodama vaspitanja najvažniji model koji pružamo deci, ali i da smo neminovno svi, bar delimično, kopije naših roditelja, jer ono što smo slušali tokom odrastanja prenosimo dalje. Aleksandra se osvrnula i na odnos sa svojom majkom koji, kako kaže, nije drugarski, ali jeste blizak. Iako se često sukobljavaju u stavovima, sada joj je zahvalna za neke zabrane i pravila, koja su joj bila nametnuta dok je bila tinejdžerka. „Bila sam jedna od retkih u društvu kojima je bilo zabranjeno da idu na splavove. Mama to nije dozvoljavala i ja sam bila očajna i strašno ljuta zbog toga. Svi bi posle nekog pića u gradu produžili na splav, a ja - kući. Međutim, danas sam joj duboko zahvalna za to i smatram da zato ponekad treba i da naljutimo svoju decu, jer će nam kasnije, kad odrastu, reći hvala“, kaže Aleksandra. Na Sajmu knjiga ove godine, Aleksandra će biti prisutna kao autor sa knjigama „Nešto zeleno“ i „Nešto zdravo“. U Mamazjaniji otkriva zašto su ove knjige važne za decu, njihov razvoj, ali i odnos prema okolini i sopstvenom organizmu. „Važne su za najmlađe, ali i za odrasle, koji sa decom mogu da se igraju, jer je to poenta knjiga, da kroz igru i čitanje nešto nauče. Sve češće mi se dešava da su poentu sadržaja u knjigama prvo izvukla deca, pa tome naučila svoje roditelje“, sa osmehom ističe naša gošća.

Má za sebou prvú olympiádu. Bežkyňa Viktória Forster sa v Paríži predstavila v disciplínach na 100 metrov aj 100 metrov prekážky, v oboch je i držiteľkou slovenského rekordu. Forster prijala pozvanie do nášho Olympijského videocastu, kde hovorila na viacero tém a prehovorila aj o tom, ako vníma, keď jej niekto hovorí Forsterová.Videocast vzniká v spolupráci so Slovenským olympijským a športovým výborom a novú časť nájdete každé dva týždne na ŠPORT.sk.Čo sa v rozhovore dozviete?ako spätne hodnotí olympiáduprečo má málokedy dobrú rozcvičkuaké prekvapenie mala priamo v Parížiako prehrala svoje olympijské čísloako bola skoro biatlonistka a prečo prešla na atletikuako vníma, keď ju nevolajú Forster, ale Forsterováčo od nej odpozorovali mladšie a prečo si musela vymyslieť niečo inébez čoho neodíde z izbyako vníma svoje emóciekvôli čomu sa nemôže až tak opustiťprečo nemá rituályaký sen si splnila

Today's Talmud page, Bava Batra 51, finds the rabbis in the mood to praise the greats. Rabbi Meni Even-Israel, who heads the Steinsaltz Center in Jerusalem, joins us to talk about his father, the late, great Rabbi Adin Steinsaltz, the scholar who has done more than anyone in modern times to make the Talmud accessible. What was it like arguing about presents with a singular Talmudic mind? Listen and find out.

1. V slovenskej verzii Minority Report je jasné, že to spácha opozícia.

Najpoznatija srpska karatistkinja, svetska i evropska vicešampionka, ali i pravnica, pijanistkinja, pesnikinja, Tanja Petrović, majka dvoje dece Tare i Mateje, duže od 20 godina priprema za život i svet, svoju, i svu decu koja prolaze njenu školu karatea, kroz borilačke veštine, učenje discipline, poštovanja, uz neizmerno negovanje ljubavi prema sportu. Svet virtuelnog, mobilni telefoni, igrice, internet, zatvaraju decu u četiri zida i odvlače ih od parka, igrališta, fizičkih aktivnosti, sporta, a posledice su deca sa motoričkim problemima, nedostatkom samopouzdanja, prijatelja, volje za životom, priča naša gošća. Osim sportista koji moraju biti i pedagozi, ako treniraju decu, roditelji su najvažnija karika, jer oni svojim modelom pokazuju, uče dete da voli sport, da izađe napolje, da se druži, takmiči, postiže uspehe. „Moja Tara imala je šest meseci kada sam je na leđima nosila na proteste tokom bombardovanja, a na rancu bila nalepljena meta. Učila sam ih borbenom duhu od prvog dana života, ali i avanturi, sportu, pokretu. Svuda su išli sa mnom i gledali kako ja to radim, pratili su me. Karate je sastavni deo njihovog života, zbog čega sam presrećna“, priča Tanja. Decu ne treba forsirati na sport, ali ona će sama razviti volju, ako su naučena da tako žive od malih nogu, ako su ih vozili na bicikli, izvodili napolje, sa njima trčali, plivali, skakali u vodu, peli se na drvo. „Meni je mobilni telefon zamena za život, rekao mi je dečak na našem kampu, dok je učestvovao u trci koju smo organizovali. Pitala sam ga kako mu je, da li mu se sviđaju aktivnosti i da li je pomislio na telefon, i to je odgovorio“, kaže Tanja. Deca u današnje vreme su u daleko težem položaju nego što smo bili mi, smatra ona. Oni su nesigurni, uplašeni, roditelji na njih projektuju svoje strahove, misli, osećaje, ne puštaju ih, ne daju im slobodu, pa čak su i dečja igrališta opasana ogradom, a na tlu je mekana podloga, da se ne povrede. „Treba da nauče da se povrede, pa da izbegnu udarac, da osete sve, da istražuju, da su lakomisleni, slobodni, jer deca su, detinjstvo je vreme za to. To pruža park, ulica. Nekad smo svi hteli prvo da budemo šampioni ulice u nekom sportu, a onda se probudi i želja za postoljem na Olimpijadi i prvenstvima“, naglašava Tanja. Ona objašnjava kako deci približiti sport i privoleti ih da treniraju, a i kako treneri uspevaju da dopru do današnje dece. Upozorava na posledice preteranog korišćenja mobilnih telefona kod dece i zamene parka sa četiri zida. Opisuje takođe razliku između načina života dece danas i pre 20, 30 godina. Tanja nas uči osnovnim načelima sporta i života, koje polaznici njene škole svakodnevno ponavljaju, a kojima je naučila i svoju decu. Ona objašnjava i zašto je u sportu važna uloga roditelja, a i kako je sama uspela u ulozi majke. Deca koja su prošla sportsko udruženje „Nippon“ i njihove kampove, treninge karatea, naučila su mnogo od Tanje, mnogi su bili sa njom u školskom uzrastu, a danas joj dovode svoju decu. Dok ih je učila borbi, samopoštovanju, disciplini, priznaje da je i ona od njih naučila najvažniju osobinu ratnika, borca. Naučili su je – strpljenju.

Tento denný podcast, vytváraný s pomocou umelej inteligencie, ponúka unikátny a efektívny spôsob, ako sa dozvedieť o najzaujímavejších udalostiach a článkoch dňa. Umelej inteligencii sa darí analyzovať obrovské množstvo informácií z rôznych zdrojov, aby vybrala tie najrelevantnejšie a najpútavejšie obsahy pre širokú škálu poslucháčov. Každá epizóda je navrhnutá tak, aby poskytla hlboký ponor do vybraných tém, od politiky cez vedecké objavy, až po kultúrne udalosti, a to všetko podané informatívne, prístupne a bez emócií. Podcast je ideálnym spoločníkom pre zaneprázdnených ľudí, ktorí hľadajú pohodlný spôsob, aby zostali informovaní o svetovom dianí bez nutnosti tráviť hodiny čítaním rôznych zdrojov, čím poskytuje efektívny a príjemný spôsob, ako prijímať správy. Témy: 1. Donald Trump sa objavil prvýkrát od atentátu na verejnosti. Pred ľudí predstúpil s obväzom okolo ucha https://www.startitup.sk/donald-trump-sa-objavil-prvykrat-od-atentatu-na-verejnosti-pred-ludi-predstupil-s-obvazom-okolo-ucha/ 2. Svetu ukázal, ako vyzerá „americká luza“: Trump si vybral za viceprezidenta svojho niekdajšieho TOP kritika https://www.startitup.sk/svetu-ukazal-ako-vyzera-americka-luza-trump-si-vybral-za-viceprezidenta-svojho-niekdajsieho-top-kritika/ 3. „Svet sa zbláznil. Politika je úplne neovládateľná.“ Politici o atentáte na Trumpa a paralelách s Ficom https://www.startitup.sk/svet-sa-zblaznil-politika-je-uplne-neovladatelna-politici-o-atentate-na-trumpa-a-paralelach-s-ficom/ 4. Poslanci schválili opravenú novelu trestného zákona https://www.startitup.sk/poslanci-schvalili-opravenu-novelu-trestneho-zakona/ 5. Slováci chcú zachrániť festival Pohoda: Za pár hodín vyzbierali desiatky tisíc eur a stále pribúda https://www.startitup.sk/slovaci-chcu-zachranit-festival-pohoda-za-par-hodin-vyzbierali-desiatky-tisic-eur-a-stale-pribuda/ 6. Nové pravidlá pre STK? Návrh SNS poteší vodičov starších áut https://www.startitup.sk/nove-pravidla-pre-stk-navrh-sns-potesi-vodicov-starsich-aut/ 7. 100-eurová pokuta za úplnú banalitu: O tomto pravidle slovenskí vodiči netušia https://www.startitup.sk/100-eurova-pokuta-za-uplnu-banalitu-o-tomto-pravidle-slovenski-vodici-netusia/ 8. Nástupný plat 1 400 eur a viaceré príplatky. Polícia hľadá ľudí na tieto pozície https://www.startitup.sk/nastupny-plat-1-400-eur-a-viacere-priplatky-policia-hlada-ludi-na-tieto-pozicie/ 9. Známe podujatie v Bratislave zrušené: Bojíme sa o bezpečnosť https://www.startitup.sk/zname-podujatie-v-bratislave-zrusene-bojime-sa-o-bezpecnost/ 10. Známe európske mesto ti dá zadarmo jedlo a aktivity. Stačí dodržať úplnú maličkosť https://www.startitup.sk/zname-europske-mesto-ti-da-zadarmo-jedlo-a-aktivity-staci-dodrzat-uplnu-malickost/ 11. Našla v ňom „dokonalého muža“. Intímne vzťahy s chatbotmi lákajú čoraz viac žien https://www.startitup.sk/nasla-v-nom-dokonaleho-muza-intimne-vztahy-s-chatbotmi-lakaju-coraz-viac-zien/ 12. Pekárenský gigant hľadá partnera na Slovensku: Priprav sa na gurmánske raňajky, obedy a občerstvenie https://www.startitup.sk/pekarensky-gigant-hlada-partnera-na-slovensku-priprav-sa-na-gurmanske-ranajky-obedy-a-obcerstvenie/

V relácii "Zo zákulisia politiky" na portáli Startitup privítali Borisa Zalu, bývalého spoluzakladateľa strany Smer a europoslanca, ktorý zo strany vystúpil pred ôsmimi rokmi. V rozhovore Zala zhodnotil aktuálny stav strany Smer, ktorá podľa neho funguje bez jasného lídra, čo spôsobuje chaotické a nesúvisiace reakcie jej predstaviteľov. Vyjadril aj svoje sklamanie z posunu strany od sociálno-demokratických hodnôt k národno-konzervatívnym témam, čo začalo už počas prezidentskej kampane Roberta Fica v roku 2014. Zala tiež rozoberal súčasnú situáciu vo vnútri strany a zmienil, že nové výrazné tváre ako Ľuboš Blaha a Erik Kaliňák sú vnímaní ako silní zástancovia konzervatívnej línie. Spomenul tiež, že smer sa v súčasnosti nachádza na národno-konzervatívnej platforme, čo je podľa neho úplným odklonom od pôvodných sociálno-demokratických hodnôt. Rozhovor sa dotkol aj témy budúcnosti hlasu, kde Zala vyjadril skepticizmus voči tomu, že by strana dokázala nahradiť Petra Pellegriniho a pokračovať v presadzovaní sociálno-demokratických hodnôt. Zároveň poukázal na koalíciu so SNS, ktorá podľa neho oslabuje sociálno-demokratické smerovanie hlasu. Zala kritizoval aj snahy o ovládnutie verejnoprávnych médií, ktoré podľa neho sú len pokusom národno-konzervatívnych síl získať kontrolu nad slovenskou televíziou a rozhlasom. Na záver sa venoval aj otázkam čitateľov, kde potvrdil, že sociálno-demokratické hodnoty stále zastáva a momentálne nepovažuje vstup do žiadnej politickej strany za aktuálny.

Marjorie went down to GeorgiaLookin' for minds to stealnot too kind, no manners to find, makin' two faced deals she come up on PREZ BidenLeading America HotJumped on a transgenders head and said Joe let me tell ya whatNow if you haven't heard, I took myself an oath here tooBut if you dare, to do things fairI'll completely dishonor youNow, you lead pretty good country Joebut give the ho her dueLike I Said so Bold, YOU'RE much TOO OLDand I'll push for another coupBiden said, HEY I AM THE PRESIDENTunlike republican menI'll take that bet, you're gonna regretAmerica goes all in!Biden Rose up to the job, no matter how freakin' hardWhile Donald Trump's own lawyers can't keep from being disbarredMTG showed up, with more lies and a heart so coldand if she wins To Russia Ukraine will get sold(on prior note) NOW MARJORIE opened up THAT mouth, and her lies began to flowuntruth about the country, and the kids who had to go! talking points flew wildly, shame was all amisssThen Red Tie Brigade ALL joined in and it sounded something like thisBiden stood up and said, you're pretty nuts Ms. Greenebut you can sit right here, by an American queer, cause you're flat out wicked meanCrappin on America, Don boy runKeep Throwing your fit and claiming you wonchicken shit republicans kicking out moWHY DON'T YOU MUZZLE THAT BROOD MARE HOMarj bowed her head she knew that she'd been beat, picked her shame up off the ground, down by donald's feet Joe said come on back MARJ if you ever wanna try againDone told ya once, ya hateful bitch, America's already GREAT again!

Ik pa laikam es intervēju kādu maratonistu. Mani interesē paņēmieni un stratēģijas, ko viņi izmanto, lai spētu izturēt lielo fizisko slodzi, kā nepadodas un ko dara, lai attīstītu jaunu līmeni savās mentālajās un fiziskajās spējās. Es viņus izjautāju, jo viņu paņēmieni var būt noderīgi gan treniņos, gan arī citās jomās, kas ir manā vai tavā ikdienā.Šoreiz sarunājos ar Jāni Višķeru, kura ātrākais maratona (42.195km) laiks ir 2 stundas, 16 minūtes, 59 sekundes, savukārt pusmaratonam: 1:04:56. Tas ir ātri.Viņu vārda un uzvārda dēļ var netīšām sajaukt ar nesen intervēto Jāni Viškeru, skrējēju kalnu ultramaratonu distancēs, kuram arī patīk velo braucieni. Atšķirība abu uzvārdos ir tikai burtā "k" vai "ķ".Mans šīs reizes sarunbiedrs Jānis Višķers ir fiziskās sagatavotības un skriešanas treneris, kurš uzskata, ka viņa paša labākais skriešanas laiks vēl priekšā un ka citiem ir daudz iespēju vairāk iemīlēt skriešanu vai vismaz beigt to nīst, kā arī - daudz iespēju virzīties uz jaudīgākiem rezultātiem.Vairāk informācijas ir sarunas lapā.SARUNAS PIETURPUNKTI:0:00 Ievads6:00 Kā sevi motivēt, lai no siltas gultas izlīstu un ietu paskriet9:12 Jāņa Višķera labākais maratona laiks un nākotnes mērķi11:22 Ar ko atšķiras veselīga sportiskā forma no sacensību formas16:43 Ieviešam skaidrību – vai skriešana ir veselīga19:58 Kā atšķiras skriešanas tehnikas22:48 Kas jāzina, lai sāktu skriet28:32 Pēc kādiem kritērijiem izvēlēties uzticamu skriešanas treneri33:29 Par intervālu treniņiem – veids, kā tos iemīlēt vai vismaz pārstāt nīst42:32 “Izdari grūtāko darbu pirmo” – papildu motivācija skrējējiem49:36 Kas notiek maratona skrējēja galvā distances laikā, kad ir divas iespējas – izstāties vai cīnīties54:53 Uztura loma pirms sacensību periodā1:02:57 Kāpēc ir tik svarīgi neizstāties un maratonu noskriet līdz galam (ja vien nepastāv būtiski draudi veselībai)1:06:58 Par tarakāniem un rūķīšiem galvā1:13:10 Cik kilometrus nedēļā skrien?1:16:14: Kā sportists atgūst formu pēc smagas traumas1:19:38 No kurienes parādījās mīlestība uz velo braukšanu1:23:56 Ko ēst un no kā izvairīties pāris dienas pirms sacensībām un sacensību dienā1:29:21 Kā tikt galā ar psiholoģisko spriedzi īsi pirms sacensībām1:33:25 “Jo vairāk tu gaidīsi no tā skrējiena, jo mazāk tu saņemsi”1:37:03 Sportista ēšanas paradumi, kas palīdz uzturēt optimālu svaru1:43:09 “Pirms ej skriet, paskaties pasē” – kā skrienot sev nenodarīt pāri

Binance ima 190 milijonov uporabnikov, ki so jim zaupali 100 milijard dolarjev. Koliko jih je Sloveniji ali regiji Adria, sogovornik ne razkriva. Vzhodna Evropa je glede uporabe kriptovalut veliko bolj aktivna kot zahodna Evropa, pravi. Veliko uporabnikov ima stabilne kovance, bitcoine, ethereum, BNB. Večina uporabnikov ni aktivnih trgovalcev. ZAPORNA KAZEN USTANOVITELJA: "Žalostno je, da je moral CZ odstopiti s položaja šefa. CZ je bolj zaslužen za razvoj kriptopanoge kot sam Satoshi Nakamoto. Brez CZ ne bi bili niti približno tam, kjer smo danes." Dodaja še, da ta dogodek ni škodil ugledu Binance. KOREKCIJA NA BORZI: "Z večjim sprejetjem kriptovalut se bo povečala likvidnost na trgu, zato se bo nihajnost zmanjšala. To je samo vprašanje časa," pravi sogovornik. PO HALVINGU: Po razpolovitvi nagrade rudarjem bitcoina, pričakuje v roku 12 mesecev rast cene za 200 odstotkov, pri čemer poudarja, da to ni finančni nasvet. O ostalih kriptovalutah ni želel govoriti. ETF: Navdušen je nad sprejetjem bitcoin spot ETF: "S tem so se kripto vrata odprla tudi tradicionalni finančni panogi." BANKE: Kriptosvet za tradicionalne banke predstavlja grožnjo. "Binance dela 24 ur na dan, 7 dni na teden, vse dni v letu. Hitro, poceni, enostavno. Meni tudi, da ko bo sprejeta Mica, torej regulacija, bodo banke pred odločitvijo, ali kripto ponuditi svojim strankam ali ne. Če tega ne bodo storili, bodo manj konkurenčni na trgu," pravi. PORTFELJ: Pogovarjala sva se tudi o sestavi kriptoportfelja, o razmerju bitcoina in preostalih kriptovalut. Meme kovancem napoveduje podobno usodo kot NFT. "Dolgoročno ne bodo preživeli." CBDC: Navdušen je nad centralnobančnimi digitalnimi valutami (CBDC). Te predstavljajo predvsem grožnjo gotovini in ne kriptovalutam. "Gotovina bo izginila. To je samo vprašanje časa. Gotovina ni uporabna, razen če si preprodajalec drog." KRIPTO VOLITVE: Geopolitična trenja, kot so napetosti med Kitajsko in ZDA ter volitve po svetu, lahko vplivajo na trg kriptovalut, saj politični akterji vključujejo kriptovalute v svoje strategije in kampanje. Nekateri celo govorijo o "kripto volitvah", saj je pozornost namenjena kandidatom, ki podpirajo ali nasprotujejo kriptovalutam. To kaže na pomembno vlogo, ki jo kriptovalute igrajo v globalni politični krajini.

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni optimum: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-optimum ----------------------------------------------------------- Povezava do vstopnic za predstavo "Sama sta najboljša": https://popup.si/fejmici-sama-sta-najboljsa/ Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Meni answers your questions and tells the behind-the-scenes stories from the last season of The Missing Australia  See omnystudio.com/listener for privacy information.

https://youtu.be/lMm5OxPmPCkIn this conversation, Meni Dahan, who leads customer experience and digital assets at HY Group, discusses the company's focus on customer experience and its various business areas. He explains that HY Group is a distributor of top-tier consumer electronics brands and provides installation, warranty, and service to customers. The company also operates in green energy, logistics, and electronic components.Meni highlights the importance of brand recognition and the challenge of leaving a great impression on customers. He discusses the launch of B2B and D2C websites, emphasizing the goal of providing excellent service and tools to customers. Meni also shares insights on data analysis and the strategy for building relationships during customer visits. In this conversation, Meni Dahan, CEO of HWI Group, discusses the company's focus on customer satisfaction and the steps they have taken to improve their services. He highlights the preference of customers for specific technicians and the training provided to meet customer expectations.Dahan also emphasizes the importance of digital transformation for cost reduction and the use of AI tools for efficiency. He shares the company's plans and targets for 2024, as well as his pride in the innovative moves they have made. Dahan concludes with a message for new founders to prioritize understanding and meeting customer needs.TakeawaysHY Group is a distributor of top-tier consumer electronics brands and provides installation, warranty, and service to customers.The company operates in various business areas, including green energy, logistics, and electronic components.Brand recognition is crucial for HY Group, and leaving a great impression on customers is a challenge.The launch of B2B and D2C websites aims to provide excellent service and tools to customers. Customers often prefer specific technicians and ask for them by name, highlighting the importance of building strong relationships with service providers.Training and incentivizing technicians based on customer satisfaction can lead to improved service quality and customer loyalty.Digital transformation initiatives can not only enhance customer satisfaction but also result in cost reduction through self-service platforms and AI tools.Creating memorable customer experiences and removing barriers to purchase, such as offering same-day delivery and generous return policies, can differentiate a company in the market.Chapters00:00 Introduction and Background02:22 Overview of HY Group06:13 Focus on Customer Experience07:18 Launch of B2B and D2C Websites09:40 Motivation behind B2B Website13:30 Motivation behind D2C Website19:39 Building Relationships through Service27:51 Digital Transformation for Cost Reduction28:23 Using AI Tools for Efficiency29:57 Plans and Targets for 202437:35 Creating Memorable Customer Experiences39:52 Personal Fun Fact: Basketball Fan41:22 Message for New Founders: Focus on Customer NeedsMeni's LinkedIn profile: https://www.linkedin.com/in/meni-dahan-79247996/Looking to elevate your e-commerce game with shoppable videos and social commerce? Visit Vimmi at https://www.vimmi.net

Pozvanie do môjho podcastu tentokrát prijal dlhoročný skúsený manažér a bývalý minister úradníckej vlády – Peter Balík. V úvode sme sa rozprávali o kritike a jej dôležitosti pre rozvoj firmy alebo aj štátu. Medziiným sa od Petra dozviete, ako je možné stať sa z bežného úradníka až ministrom – bol totiž šéfom Sekcie inovácií, strategických investícií a analýz a následne sa prepracoval až do ministerského kresla, čo zásadne ovplyvnilo jeho prácu. V našom rozhovore teda prezradí aj to, koľko hodín taký minister strávi v práci. Peter Balík je tiež skúseným manažérom, a preto poskytol pár cenných rád, ako efektívne manažovať ľudí, chod firmy alebo verejnú správu. Keďže jeho práca častokrát zahŕňala aj nábor nových ľudí, ochotne sa vyjadril i k tejto oblasti. V podcaste sme sa navyše rozprávali o chode nášho štátu a o tom, ktoré problémy by bolo možné pomerne jednoducho vyriešiť, ako aj o tom, ako na správnu stratégiu a výber priorít pri riadení. V závere našej debaty sme sa dotkli témy v súvislosti s tým, v čom by sa štát mohol inšpirovať od podnikateľov a naopak. Celý podcast je plný hodnotných tipov a nápadov nielen pre manažérov. Užívajte! --------------------------------------------------------------------------- Kapitoly: 00:00:00 – Predstavenie hosťa 00:07:15 – Kritika, ktorá má pozitívny vplyv 00:10:35 – Šéf sekcie vs. minister 00:17:04 – Koľko hodín pracuje minister? 00:22:29 – Ako byť lepším manažérom? 00:27:49 – Hiring na úrovni štátu 00:37:15 – Stratégia na štátnej úrovni 00:42:45 – Ľahké riešenia pre veľký problém 00:48:54 – Podnikatelia vs. štát 00:53:18 - Ako na správny networking? 00:55:28 – Investície Petra Balíka 00:59:47 – Čo odporúča Peter Balík 01:06:36 – Zmysel života podľa Petra Balíka --------------------------------------------------------------------------- Viac z podcastov nájdete na: https://www.truban.sk/podcast/ --------------------------------------------------------------------------- Všetky spomenuté knihy a podcasty nájdete v článku na blogu: https://wp.me/p5NJVg-Pn --------------------------------------------------------------------------- Podcast si môžete vypočuť aj na streamovacích platformách: ● Spotify ▸ https://spoti.fi/31Nywax ● Apple podcast ▸ https://apple.co/3n0SO8F ● Google podcast ▸ https://bit.ly/3qAt5WU --------------------------------------------------------------------------- ● Najlepšie z podcastu na Instagrame ● https://www.instagram.com/truban.podcast/ ● Truban.sk ● https://bit.ly/3r1vYQJ ● Instagram ● https://www.instagram.com/truban/ ● Facebook ● https://www.facebook.com/miso.truban ● LinkedIn ● https://sk.linkedin.com/in/truban

Originally recorded and released on February 27, 2024.Join Amanda, Vidar Ligard of Safari Mission, and special guest Rev. William Meni as they share compelling updates on their missions in Kenya and the Congo. Rev. Meni shares powerful stories of driving out witchdoctors and witnessing conversions in remote villages, including the transformative journey of a witchdoctor's son. Vidar and Pastor Meni shed light on the alarming spread of witchcraft in America and its infiltration into the church, drawing parallels to biblical stories like Saul consulting a witch before his downfall. They discuss Jesus sending them on courageous assignments to confront these issues and speak to the awareness of our power in Christ. Stay tuned for an enlightening exploration of the challenges and triumphs in their mission work. Tune in Feb 27 at 6pm ET.Music Copyright References:-21981893-Corporate And Inspirational Cinematic Background Music (1.00 Minutes Version) by StockAudios/Pond 5-151471022-Uplifting Inspirational Corporate by Patrick_Schlebes/Pond5-154756307-Magic Fireflies Loop Version2(Modern And Relaxing Background) by Lesya_NZ-123859534-Successful Product Presentation 60S - P5 by wolfgangwoehrleMusic License: https://www.pond5.com/legal/license/20230221Purchase ID/Date: 7365245 / 9-29-2023Website: https://arkofgrace.orgPrayer Requests: https://arkofgrace.org/prayer-requestsDonate: https://arkofgrace.org/donatePartners: https://arkofgrace.org/ministry-partners

In this episode, we're diving into the dynamic world of continuing education with Meni Sarris, founder of Spur Education Group and an innovative leader who's making a significant impact on the education landscape. Meni shares his insights on the changing landscape of education and the challenges and opportunities in implementing continuing professional education in traditional institutions. He discusses the personal and professional impact of these programs, offers a successful paralegal certificate program as a motivating example, and emphasizes the importance of buy-in from traditional educational institutions. Get ready to gain valuable insights into the evolving world of education and the entrepreneurial approach to continuing professional education.ABOUT MENIDr. Meni Sarris is a former Dean of Continuing and Professional Education who decided to step away from the Dean's desk to make a bigger impact on the education landscape overall. As a believer in education beyond degrees (also the name of his podcast!), Meni firmly believes the education landscape will continue to evolve because students want more flexibility and personalization when it comes to how they get an education, which isn't always reflected as part of the traditional education model. CPE unlocks options for improving the lives and careers of people who haven't always been able to participate, for whatever reason, in traditional for-credit academic programs.Meni was actually introduced to Continuing and Professional Education as a teenager, and he knew pretty quickly that his educational career path was going to be the combination of education, business, and community service that CPE provides. It wasn't until later, that he realized that CPE can improve life for anyone, at any age, through education.LINKS & RESOURCESVisit Spur Education Group's websiteListen to the Education Beyond Degrees podcastConnect with Meni on LinkedIn

Slovensko dostane od USA ponuku na miliardové útočné vrtuľníky za tristo miliónov eur. Prijme ju vláda? O chvíľu čakáme na Slovensku prvé tri zo štrnástich amerických stíhačiek, ako sme na ne pripravení a prečo letiská meškajú? Čo ešte naše ozbrojené sily potrebujú a čo im sľubuje vláda? Ako vyzeralo jej prvých 100 dní na obrane?Braňo Závodský sa rozprával s bezpečnostným analytikom a expertom na plánovanie obrany Vladimírom Bednárom bývalým ministrom obrany Martinom Sklenárom.