Podcasts about zlate

Odhajamo v Cannes, kjer bodo nocoj svečano odprli 78. filmski festival, največji tovrstni festival na svetu. Letos so si selektorji ogledali nekaj manj kot tri tisoč filmov in jih le 21 uvrstili v najožji izbor za Zlate palme, ki jih bodo podelili 24.maja. Prav na dan otvoritve pa je postala dvorana Lumiere s svojimi 2.309 sedeži tudi največji evropski kino, opremljen s poglobljeno zvočno tehnologijo Dolby Atmos, ki je nadomestila 128 stalnih in 20 stropnih zvočnikov, 5 kilometrov kablov in 29 ojačevalnikov. Nov zvočni sistem zagotavlja osupljivo pristen 360-stopinjski prostorsko bogat zvok, ki gledalca popolnoma objame.

Politični komentator Nahtigal: Za stranke desne sredine so se volitve že začele.Ministri Slovenije in Italije na Brdu pri Kranju potrdili odlične odnose med državama.Na inšpektoratu za delo začela delovati posebna enota za prednostno odzivanje.Izrael prepovedal delovanje agencije Združenih narodov za palestinske begunce.Papeška komisija za zaščito mladoletnih objavila prvo letno poročilo.Pred praznikom Vseh svetih in vernih duš se spomnimo: vsi imamo pravico do groba in imena.VREME: Prihodnji dnevi bodo suhi in deloma sončni.Dr. Maver po volitvah v Gruziji pričakuje naraščanje ruskega vpliva.Svetovni dan možganske kapi letos v znamenju redne telesne dejavnosti.ŠPORT: Španca Rodri in Bonmati-jeva dobitnika Zlate žoge.

Ime tedna je postal Brest Lenarčič, letošnji zlati maturant Šolskega centra Rogaška Slatina, ki je na prvi mednarodni olimpijadi v umetni inteligenci za srednješolce osvojil zlato medaljo. Najboljši je bil med 90 tekmovalci iz 25 držav, ki so se pomerili v poznavanju osnovnih principov delovanja umetne inteligence, etičnih vprašanj, ki jih odpira nova tehnologija.Kandidata sta bila še: Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, kjer so v 10 letih ozaveščanja korenito spremenili vedenje voznikov v primeru zastojev in prometnih nesreč. Na njihovo pobudo se v Sloveniji obetajo višje kazni za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali ga izkoriščajo za vožnjo mimo ustavljenih vozil ter vozilom na nujni vožnji preprečujejo izvedbo nujnih nalog za reševanje življenja. Helena Koder, scenaristka in režiserka, ki so ji za knjigo Krošnja z neznanimi sadeži podelili Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Nagrajenka v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o Umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Foto: Šolski center Rogaška Slatina

Ime tedna je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.Kandidata sta bila še: Oto Pestner, legenda slovenske zabavne glasbe, ki je v svoji karieri nastopil na okoli 10 tisoč koncertih, izdal prek 45 solističnih albumov, še enkrat toliko s skupino New Swing Quartet, prek 30 z Alpskim Kvintetom, kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec pa je sodeloval pri več kot 5 tisoč skladbah. Je prejemnik Zlate piščali za življenjsko delo; Maruša Zorec, ena najvidnejših slovenskih arhitektk, ki se večinoma posveča prenovi prostorov in stavb kulturne dediščine ter intervencijam v historične ambiente. Med njenimi najodmevnejšimi deli sta prenovi Plečnikove hiše in Švicarije v Ljubljani. Za svoj mednarodno prepoznan in cenjen arhitekturni opus je prejela prestižno evropsko priznanje, arhitekturno medaljo Heinrich Tessenow 2024.

Novinarski poklic je res lep poklic, če ga opravljaš s srcem in v mediju, ki ti to omogoča. Spoznaš vrsto izjemnih ljudi, prisluhneš njihovi življenjski modrosti in se učiš. Vsak dan. No, ja, ne naletiš vedno na pametne ljudi, žal, in tedaj se jezim, bila bi laž, če tega ne bi priznala …Komentar si lahko v celoti preberete na radio.ognjisce.si.

Gost Obrazov sosednje ulice je nekdanji smučar, kasneje smučarski trener, naš občasni strokovni sodelavec za potrebe pokrivanja Zlate lisice, zdaj pa športni psiholog, predavatelj, učitelj, mentor in še bi lahko naštevali, Matej Lunežnik.

V Kranjski Gori se bo s slalomom sklenila jubilejna 60-ta Zlata lisica. Kljub slabemu vremenu se je včeraj v Podkorenu zbralo približno 3 tisoč navijačev. Slovenske predstavnice so bile brez uvrstitve, a bodo imele danes novo priložnost. Drugi poudarki oddaje: - V izraelskih napadih na Zahodnem bregu ponoči ubitih 6 Palestincev; bojazen pred širitvijo konflikta v regiji vse večja. - Večina pravoslavnih cerkva po svetu danes praznuje božič. - V Križni jami v občini Cerknica zaradi povečane količine padavin ujetih pet ljudi.

Kranjska Gora v tem koncu tedna gosti tekmi svetovnega pokala za alpske smučarke. Že tradicionalna Zlata lisica, ki se je letos tudi uradno poslovila od domačega Maribora, pa praznuje šestdeseto obletnico. V ta namen so organizatorji na prireditev povabili tudi številne nekdanje slovenske smučarske ase, v ospredju so bile tri zlate lisičke, ki se z veseljem spominjajo svojih nastopov. Drugi poudarki oddaje: - Vlada zagotavlja, da davčna reforma ostaja na mizi. - Svetovna diplomacija išče možnosti za sklenitev premirja v Gazi. - Pred evropskimi volitvami morajo poslanci in komisarji še pošteno zavihati rokave.

Zavod sv. Stanislava: Vhodna vrata na prizorišče Evropskega srečanja mladih.Škof Andrej Saje vidi taizeisko srečanje mladih v Ljubljani kot veliko priložnost za Slovenijo.Ljubljanski nadškof Stanislav Zore in generalna tajnica Slovenske škofovske konference sestra Mojca Šimenc predstavila papeževo poslanico za 57. svetovni dan miru.Boštjan Šefic o sanaciji: vse objekte, ki so predvideni za rušenje, bodo posamično ocenili, če je to res potrebno. Odločitev še ni dokončna.Janez Janša o oslabitvi SDS z vsemi sredstvi: Nastajali bodo novi projekti, ki bodo skušali drobiti glasove.Svet za zaščito svobode govora: država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države.Združeni narodi v poročilu kritični do Izraela zaradi pobojev Palestincev.Kranjska Gora dobila zeleno luč za izvedbo Zlate lisice prihodnji konec tedna.Vreme: Danes in jutri bo na vzhodu in severu delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter.V Tuševih trgovinah v soboto stavka.Slovenija prejela drugo izplačilo iz evropskega sklada za okrevanje.Srbski predsednik Vučić ne namerava popustiti zahtevam protestnikov.Državljan Bosne in Hercegovine na Obrežju s 17 migranti v tovornjaku podrl zapornico.

Zlate lisice že četrtič zapored ne bo v Mariboru, a tokrat ne sodeluje več niti mariborska organizacijska ekipa. Zakaj je do tega prišlo, kakšne bodo posledice in ali se bo legendarno žensko smučarsko tekmovanje še kdaj vrnilo na Pohorje?

Vreme se je končno vsaj nekoliko ustalilo, temperature so se spustile krepko pod ničlo in na Mariborskem Pohorju se že pripravljajo na začetek nove smučarske sezone. Kdaj bodo zagnali naprave, katere so novosti in zakaj ne bo Zlate lisice? Pa tudi o cenah in kakšno sezono lahko pričakujemo?

Oglašamo se z najpomembnejšega in najuglednejšega filmskega festivala na svetu ‒ festivala v Cannesu, v katerem so v zadnjih dneh med drugim prikazali nove, težko pričakovane filme Akija Kaurismäkija, Wesa Andersona, Jessice Hausner, Todda Haynesa in Takešija Kitana. Na promenadi Croisette bodo jutri podelili težko pričakovane zlate palme, jasnih favoritov pa ob toliko velikih imenih in močno uravnoteženem programu letos ni. Pri nas v Slovenski kinoteki imamo medtem simpozij FADE IN, kreativno postprodukcijo v fokusu, ki prvi dan med drugim osvetljuje montažo v filmih Želimirja Žilnika, filmske in televizijske zvočne tehnike in montažo celovečernih animiranih filmov. V kinu pa sta začeli svojo pot Tiho dekle in Mala morska deklica.

Zjutraj sem »pozdravil« čebele. Dopoldne sem pazil na otroka, potem sem trpel pri računalniku; proti večeru sem čebelaril. Čebelje zalege so polne – nimam več panjev. S travnika moram prinesti material. Ampak kako? Jutri se vrne sin s potovanja. Z njim se moram zmeniti. Če ves dan nimam časa za trenutek »molitve«, mi nekaj manjka. Zdaj razumem potrebo po molitvi; posebno pri starejših. Moja zbranost in naravnanost v preseganje je mentalno enaka molitvi. Breme dneva prepustiš Bogu, izročiš se v njegovo varstvo, prepustiš se njegovi volji. Breme preložiš. Mens preneha »oddajati« – skrbeti za to in ono – in si na voljo za sprejemanje božjega miru, blagoslova iz nebes. Duh se spočije. Dokler ne moreš izklopiti oddajnika, razbremenitev in počitek nista mogoča. Vse to mi je znano še iz časov, ko sem prebiral portugalskega jezuita Narcisa Iralo. Irala je bil misijonar na Kitajskem in potem v Braziliji; tam se je posvetil poučevanju, kako živeti sedanjost. S svojimi predavanji je potoval po svetu. Znana je njegova knjiga Umski in čustveni nadzor. On mi je dal prve nauke o mentalnem nadzoru. Tedaj so bili zame hudi časi, bil sem čisto brez nadzora. Mentalni metabolizem je bil iztirjen. Pa bi duhovni voditelji morali kaj vedeti o tem. Tedaj, ko sem bil star od 20 do 30 let, sem kolovratil – v najboljših letih svojega življenja, ki pa so bila najslabša. Irala je trdil, da raztresenost pri molitvi pomeni zapustiti Boga in ga nadomestiti z drugimi bitji, pomeni izbrati nič namesto Neskončnosti. Ker smo kot droben pesek v primeri z neizmernostjo Boga, ali nas ne bo upravičeno zavrnil, če bomo skoparili še z molitvijo? Obeta se lep dan, megla se je dvignila, moral bom v vas po opravkih ... Ko se je sonce nagibalo k obzorju, me je prijelo, da bi poiskal preprogo – in se spustil na kolena. Zlati žarki so pogledali skozi steklena vrata – prav v kot nad dnevno posteljo. Zlate misli so vzletele v neskončnost, v daljave brez konca. Reka je bila, kot da bi molil! Duša usmerjena v preseganje. Mislim, da je mentalna drža res enaka kot pri molitvi. Ko zvečer, po navadi v postelji, molim po obrazcih (otroške molitve), vidim, da je duševna naravnanost prav taka. In vem, po Narcisu Irali, da je ta drža sprejemanje. Ko odklopimo umski oddajnik; to pa nam ne uspe vedno. Sprejemanje je pravzaprav vdanost v »božjo voljo«, prepustiti se delovanju, korakom Taa, nebesom. Odreči se kakršni koli posebni želji, iskati nirvano. Bistveno je isto razpoloženje: preseči osebne skrbi, iskati počitek v daljni neskončnosti. V Bogu. Molitev je temeljni počitek v vsakdanjosti. Čim starejši sem, bolj ga potrebujem in iščem. Bog ve, če ljubi Bog kaj ve za to. Naša duševnost pa diha oddajam–sprejemam: Narciso Irala, znova bi ga moral brati in preveriti, ali nisem v zmoti.

Privredni sud u Kragujevcu na ime troškova advokatskih usluga, naložio stečajnom upravniku preduzeća "Soko" d.o.o. iz Despotovca, Gvozdenu Jovanoviću da plati iz stečajne mase preko 108 miliona dinara advokatu Dragiši Šćekiću. Ukoliko se suma ne isplati iz stečajne mase preduzeća, troškove će platiti građani iz budžeta. U Novom Slankamenu upucana dva psa, odgovorni lovci, ali i predsednik mesne zajednice. Ubijeni pas je nakon upucavanja iz lovačke puške, overen iz pištolja u glavu. Slična situacija desila se i u Smederavskoj Palanci i Gornjem Milanovcu. Nepojmljivo je da se ubica psa Zlate još uvek nije pronašao, iako su ga kamere snimile. Porast opšteg nasilja preliva se i na životinjama. Iako ima izgrađene metro perone, kroz glavnu železničku stanicu Prokop neće prolaziti metro. Zbog svega toga, potrebno je da se plan linije metro promeni dok ne postane kasno. Ukoliko ne dobijete račun za struju na vreme, zovite EPS ili im pišite jer vam se može desiti da izgubite pravo na popust. Na koji način doći do uplaćenog novca za turistički aranžman, ukoliko ste opravdano sprečeni? Ima li agencija pravo da zadrži novac? Šta učiniti kad ostavite auto u perionici, a radnik napravi sudar sa vašim automobilom?

Starši so se sramovali svoje grde hčerke in so jo zaprli v grad, da je ne bi nihče videl. Se ti to zdi prav? Meni tudi ne, pa vendar, nekako ji je uspelo, da je postala lepa in potem je bilo vse lepo in prav. Ampak, to je samo pravljica. Zlate oranže, Italijanske narodne pravljice, prevedla E.G., Obzorja, Maribor 1956, bere Nataša Holy

Piknik na robu ceste je duhovit in ironični naslov v slovenščino znova prevedene knjige, znanstveno fantastičnega dela bratovske pisateljske naveze: Arkadij in Boris Strugacki sta namreč v 70. letih, še globoko v času obstoja Sovjetske zveze, izdala roman, ki pa je bil cenzuriran; popravljen in dopolnjen prevod zato tokrat ponuja izvirno različico knjige. Mnogi se bodo spomnili tudi kultnega filma Stalker Andreja Tarkovskega, za katerega sta pisatelja napisala tudi scenarij, vendar se film od knjige razlikuje v mnogih pogledih, bistvene razsežnosti, ki jih ponuja knjiga, razplastenost in predvsem interpretativna širina, pa ostajajo ključna odlika vseh upodobitev vsebine. Lahko se odločimo za bolj fantazijsko in pustolovsko bralno doživetje ali za veliko bolj intuitivno, filozofsko dogodivščino, z občutkom za psihoanalitične elemente ali za kulturno literarne reference ter za iskanje asociativnih drobcev, s katerimi lahko zdrsnemo v polje družbene kritike… Naj je ta usmerjena proti vzhodni polovici sveta ali proti Zahodu, naj bo naše branje romana bolj oprto na dogajalno napetost in snovno dimenzijo, smo zavzeti za bolj sofisticiran pristop do knjige, vedno v njej srečamo stalkerja. Z njim pridemo v prostorsko in časovno uganko, skrivnostno in zapuščeno Cono, na kraj, kamor je vstopila tuja civilizacija in ga morda pa kratkem postanku, nekakšnem pikniku, zapustila, se otresla odvečnega: zasmetila obiskan prostor ter ga spremila v ropotarnico in najdišče predmetov, s katerimi je mogoče trgovati, se dokopati do Zlate krogle, ki - kako klišejsko - izpolnjuje želje … Le cena zanje je lahko previsoka, sploh če razmišljamo o nepredvidljivostih, ki nastanejo ob domnevnem stiku dveh različnih kultur, meni dr. Andrej Blatnik, ki je napisal spremno besedo h knjigi. Magda Tušar

Ime tedna je Peter Andolšek, dijak Gimnazije Bežigrad, ki je na 15. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike v Gruziji, prejel zlato medaljo. V tekmovanju, ki je neke vrste astronomski triatlon, so se dijaki preizkusili v teoretičnih in opazovalnih nalogah ter v analizi astronomskih podatkov. Kandidata sta bila še: Mojca Jug, vodja programa Stare elektrarne in članica kuratorske ekipe festivala Mladi levi, ki brez prekinitev že 25 let obiskovalcem ponuja pisano paleto izjemnih projektov. Z domačimi in tujimi umetniki so tudi letos pripravili bogat nabor predstav in drugega dogajanja. Živa Ploj Peršuh, umetniška vodja, ustanoviteljica in dirigentka Slovenskega mladinskega orkestra, ki z mladimi glasbeniki uspešno nastopa na tujih in domačih odrih, z umetniško-donatorskim projektom Music for the future pa hkrati uspešno povezuje in pomaga glasbenim talentom iz Ukrajine.

Za rešitev prelepe španske kraljične je kralj potreboval samo čarobno palico, sekiro in mazilo iz rdeče in bele posodice. Premagal je hudobno čarovnico in se poročil s kraljično. Zlate oranže, Italijanske narodne pravljice, prevedla E.G., Obzorja, Maribor 1956, bere Nataša Holy

„Žijem kočovný život, po kariére chcem mať konečne domov.“ Mali by sme si všetci viac veriť, tvrdí Peťa Vlhová. „Športovci by mali mať sebavedomie.“ AK KLÍMA, TAK OD ZSE  https://www.zse.sk/klimatizacie  Boris a Brambor budú ďalší podcast nahrávať NAŽIVO v sobotu, 18. júna, tu  https://demanovarezort.sk/  Partnerom ZAPO NAŽIVO je KNIHOVRÁTOK od Martinusu  https://www.martinus.sk/knihovratok  Produkcia by @zapoofficial  https://www.zabavavpodcastoch.sk/ 

Ste vedeli, kako je otok Sicilija dobil svoje ime? Prisluhnite. Nekoč sta živela kralj in kraljica. Njuna hčerka je bila lepa in prijazna. Ko je nekoč nabirala sadje, je mimo prišel starec ... Zlate oranže, Italijanske narodne pravljice, prevedla E.G., Obzorja, Maribor 1956, bere Nataša Holy

Za rešitev prelepe španske kraljične je kralj potreboval samo čarobno palico, sekiro in mazilo iz rdeče in bele posodice. Premagal je hudobno čarovnico in se poročil s kraljično. Zlate oranže, Italijanske narodne pravljice, prevedla E.G., Obzorja, Maribor 1956, bere Nataša Holy

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah.

Aktualni lastnik Zlate kante, komparativist in filozof Primož Vidovič nas je v Prvi vrsti razvajal z avtorskimi skladbami, polnimi cinizma, satire in humorja. Vse skupaj pa je začinil še s pravo mero grenke resnice. S Primožem Vidovičem so v Prvi vrsti nastopili pianist Samo Ivačič, harmonikar Matjaž Balažic, kontrabasist Luka Herman Gaiser ter kitarist Timi Krajnc.

Letošnja Zlata lisica, ki je prirediteljem prinesla zvrhan koš težav, se je danes oddolžila s slovenskimi stopničkami. Meta Hrovat je na poledeneli vitranški strmini izkoristila prednost domačega hriba in prismučala na tretje mesto. To so 23. slovenske stopničke na tekmah Zlate lisice, žal pa prve, ki niso bile podkrepljene s spodbudo navijačev v cilju. Ostale teme: - Včeraj največ smrti bolnikov s covidom letos - Za omilitev posledic epidemije lani 2,4 milijarde evrov - Morebitna uvedba cepilnih potnih listov sproža pomisleke - Biden naj bi že na dan zaprisege Združene države vrnil k pariškemu dogovoru

Sončna sobota je danes kar vabila v naravo in v priljubljene izletniške kraje. Na Gorenjskem, kjer so bili policisti še posebej pozorni tudi zaradi Zlate lisice, so pozivi očitno pomagali in so izdali bistveno manj opozoril in kazni zaradi kršenja odlokov kot prejšnji konec tedna. Očitno pa povsod le ni tako, saj so na družbenih omrežjih vzbudile pozornost fotografije iz drugih koncev države, kjer ljudje niso upoštevali pravil. V oddaji tudi: - Krek: prihodnji teden morda rahljanje nekaterih ukrepov - Z vložitvijo nezaupnice vladi na kocko največ postavlja Desus - Kaj nemški politiki prinaša izvolitev Armina Lascheta za vodjo CDU? - V Kranjski Gori zmaga za Italijanko Marto Bassino, Meta Hrovat deveta

Dolgost spomina našega je kratka. Zdi se celo, da je iz leta v leto krajša: v globaliziranem in digitaliziranem svetu pač vse pogosteje, vse hitreje pozabljamo, kaj se je zgodilo pred stoletjem, pred desetletjem, lani ali celo prejšnji mesec. Čemu neki bi se torej posvečali vojni, ki se je končala pred več kot 24 stoletji? Čemu bi se posvečali vojni, ki je potekala med le malo pomembnimi državami nekje na periferiji tedanjega civiliziranega sveta? Čemu bi se navsezadnje posvečali vojni, ki se zdi tako šibko vpisana v naš kolektivni spomin, da o njej Hollywood še ni posnel nobenega zgodovinskega spektakla? – Preprosto zato, ker je peloponeška vojna, ki je med Atenami in Šparto potekala med letoma 431 in 404 pred našim štetjem, odločilno spremenila potek grške zgodovine. Če so se namreč v desetletjih pred vojno na obalah Egejskega morja, še prav posebej seveda v demokratičnih Atenah, razcveteli poezija, gledališče, arhitektura, naravoslovje, medicina, zgodovinopisje in filozofija, zaradi katerih Grčija upravičeno velja za eno izmed zibelk Zahoda, je bilo po spopadu, ki je zajel ves grški svet in so ga zaznamovali brutalni vojni zločini, vsesplošno materialno uničenje ter množično umiranje tako na bojnem polju kakor v zaledju, vse drugače. Atenska demokracija je ugasnila. Nastala ni več niti ena sama tragedija, ki bi se ohranila do danes. Zmagovita Šparta pa je bila tako izčrpana, da svojega uspeha ni mogla prevesti v trajno hegemonijo, spričo česar je celotna Grčija razmeroma hitro postala igrača v geopolitičnih igrah večjih sil – najprej Perzije, nato Makedonije in, precej pozneje, še Rima. Zlate dobe je bilo, skratka, konec. Kako se je lahko to primerilo? Zakaj je peloponeška vojna sploh izbruhnila? S kakšnimi cilji sta jo Atene in Šparta bojevali? Kako se je v spopad zapletel še preostali grški svet? Kakšne trajne nauke bi, ne nazadnje, iz teh usodnih dogodkov lahko potegnili današnji politiki? To so vprašanja,ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili klasičnega filologa in zgodovinarja antike, raziskovalca na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in predavatelja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Gregorja Pobežina. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: hopliti s kopji in sulicami, grško vazno slikarstvo, 7. stol. pr. Kr. (Wikipedia, javna last)

Kolobarjenje s položnicami, nakupi na obroke in plačevanje s kredintimi karticami hitro vodijo v kopičenje dolgov. Marja Milič in Rok Kužel z gostjo Natalijo Zupan ugotavljata, kako do zlate rezerve.

To je Večerov podkast o Zlati lisici. Za mnoge je ena prvih asociacij na besedo Maribor prav Zlata lisica. Zlata lisica je doma v Mariboru, je ena tistih stvari, ki Maribor dela Maribor. In Mariborčane ponosne na to mesto. Tokrat je bila osmič na obisku v Kranjski Gori. Na prizorišču smo se pogovarjali z Janijem Hrovatom, županom Kranjske Gore in očetom Mete Hrovat, najboljše slovenske lisičke leta 2020, ki pravi, da je Zlata lisica doma v Mariboru. Pod 56. tekmovanje za Zlato lisico pa smo potegnili črto z generalnim sekretarjem Zlate lisice Srečkom Vilarjem. Vabljeni k poslušanju. Podkast je omogočil NLB, generalni pokrovitelj 56. Zlate lisice. Zlata lisica je napisala številne nepozabne zgodbe. Letošnjo pišemo skupaj. Jingle: Fanfare iz uvoda himne Zlate lisice Horuk in hura, ki jo izvajata Alfi Nipič in Marjana Deržaj. Večer je ob tokratni Zlati lisici pripravil dve prilogi. Vabljeni k branju zgodb o Zlati lisici. Tudi na vecer.com/sport

Malo vsebinskih novic ter množica špekulacij in spinov o morebitni novi vladi je zaznamovalo iztekajoči se teden v domači politiki. V oddaji ločujemo zrnje od plev. Ocenjujemo posledice divjanja vetra po Sloveniji ter komentiramo odzive in ukrepe ob izbruhu novih in starih virusov doma in po svetu. Tudi ti so med varnostnimi izzivi, o katerih strokovnjaki in politiki govorijo na konferenci v Münchnu. Tam je tudi naša dopisnica. Ob koncu Tedenskega aktualnega mozaika z voditeljem Markom Škrljem pa še o tegobah in radostih tokratne Zlate lisice.

To je Večerov podkast o Zlati lisici. Za mnoge je ena prvih asociacij na besedo Maribor prav Zlata lisica. Zlata lisica je doma v Mariboru, je ena tistih stvari, ki Maribor dela Maribor. In Mariborčane ponosne na to mesto. O spominih, anekdotah in zgodbah, ki jih je s svoji bogati zgodovini napisala Zlata lisica, smo se pogovarjal z alfo in omego mariborskega in slovenskega smučanja, Tonetom Vogrincem. Pogovarjali smo se tudi s trenerjem vražjih Slovenk dr. Stojanom Puhaljem. Podkast je omogočil NLB, generalni pokrovitelj 56. Zlate lisice. Zlata lisica je napisala številne nepozabne zgodbe. Letošnjo pišemo skupaj. Jingle: Fanfare iz uvoda himne Zlate lisice Horuk in hura, ki jo izvajata Alfi Nipič in Marjana Deržaj. Večer ob tokratni Zlati lisici pripravlja dve prilogi. Vabljeni k branju zgodb o Zlati lisici. Tudi na vecer.com

01 - Piatok - Uvod do kurzu 02 - Sobota rano - Vyzva k osobnej dokonalosti 03 - Sobota rano - Zlate pravidlo 04 - Sobota popoludnie - Sol zeme a svetlo sveta - Profesionalna dokonalost 05 - Sobota vecer - Velvyslanci Jezisa Krista 06 - Nedela rano - Zacni zivot v dokonalosti 07 - Nedela rano - Zaver

Dirigent, dobitnik Zlate plakete za življenjsko delo, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture, gost oddaje Proti etru

Tržačan Stojan Kuret, eden najuspešnejših zborovskih dirigentov doma in v svetu je letošnji prejemnik Zlate plakete za življensko delo in izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture. “Smo ena redkih držav, ki ima uzakonjeno, da mora imeti vsaka osnovna šola najprej otroški zbor in potem še mladinski zbor! In to je naše bogastvo in tega se moramo zavedat!“

Letošnji cikel oddaj smo začeli s predstavitvijo Zlate mreže, kdo je zlati asistent in kaj so to zlati kotički, pa tudi o tem, kako postaneš prostofer.