Podcasts about sodelovanje

Kulturna dediščina je moderen, nadnacionalen, političen in administrativen koncept, ki smo ga iznašli v Evropi, močno pa se je – predvsem v zahodne družbe – umestil po drugi svetovni vojni, se pravi v takratne postkolonialne družbe, ki so bile rasistično in razredno zaznamovane. Zanimivo je spremljati usodo tudi t. i. sporne dediščine v postsocialističnem okolju kot način reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja. Tega se v knjigi z naslovom Razstavljanje sporne kulturne dediščine, s podnaslovom Sodelovanje umetnikov in muzejev, loteva dr. Alenka Pirman, raziskovalka, publicistka in konceptualna umetnica. V njej se avtorica osredotoča na sodelovanje umetnikov z muzejsko stroko, predvsem v okviru razstavnih projektov. Zanima jo tudi odnos med njimi, kakšna so razmerja moči, kakšno moč imata politika in ideologija, kdo diktira definiranje sporne kulturne dediščine in kakšna je nesporna kulturna dediščina. Ugotavlja, da se morajo dandanes muzealci spoprijemati z mnogimi neprijetnimi zagatami. Spremno besedo h knjigi je napisal dr. Blaž Bajič, docent in raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ukrajina bo naredila vse, kar je treba, da se upre ruski invaziji. To je danes poudaril ukrajinski premier Denis Šmigalj, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil prekinitev vojaške pomoči Združenih držav Kijevu. Ob tem je izrazil odločenost Kijeva za nadaljevanje sodelovanja z Združenimi državami in pripravljenost za podpis dogovora o dostopu do ukrajinskih naravnih virov. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija predlaga nov instrument, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. - Poslanke in poslanci o predlogu za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič. - Na pustni torek po državi številne karnevalske prireditve.

Slovenci v Italiji so vpeti v projekt evropske prestolnice kulture. Nekateri pa opozarjajo, da je vabilo k sodelovanju na odprtju prišlo precej pozno. Od postaje do postaje je sicer naslov sobotnega otvoritvenega dogajanja, ki bo trajalo 14 ur. Slavnostna povorka bo pot začela ob 10.00 na železniški postaji v Gorici in se nato ustavila pred Trgovskim domom, enim od simbolov tam živečih Slovencev. Kdo vse bo sodeloval v povorki in kaj pričakujejo si obetajo v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) od EPK GO!2025? Foto (EPK GO!2025) - aplikacija BulevAR

Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca.

Za ekskluzivne epizode Elle podkasta, se urednica Petra Windschnurer pogovarja z nagrajenci Elle Style Awards 2024. Svojo modno vizijo in vtise kako je sodelovati z največjimi modni imeni na svetu, danes v studiu deli Tanja Vidic. Mlada modna oblikovalka Tanja Vidic je za junijsko naslovnico kultne ameriške revije Rolling Stone v svoje pletenine oblekla svetovno znano raperko Cardi B, medtem, ko si za največji dosežek letošnjega leta šteje sodelovanje s priznanim modnim oblikovalcem Rickom Owensom pri njegovi kolekciji za pomlad in poletje 2025. Več o intervjuju s Tanjo Vidic si lahko preberete tukaj. Gostja: Tanja Vidic Voditeljica: Petra Windschnurer Več podobnih vsebin najdete na: https://elle.metropolitan.si/

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo. Slovenska zamejska gospodarska koordinacija se je v Zagrebu sestala na svoji prvi konferenci in zanima nas, kaj so se dogovorili njeni udeleženci, kakšne načrte so si zadali. Skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji praznujemo 50-letnico njihovega delovanja in se poklonimo ustanovitelju Valentinu Polanšku. Častna gostja letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma je Italija. Kljub obljubam pa na sejmu tokrat ne bo slovenskih literatov iz Furlanije – Julijske krajine. Kakšni so odzivi? Prisluhnite!   Foto (Bor Slana/STA): Minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmar - izmenjava zapisnikov 19. seje komisije

Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.

Sodelovanje zaveznic v eni od najbolj obsežnih izmenjav zapornikov med zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne bo med drugim pripomoglo h krepitvi zaupanja med njimi. Slovenija, ki je v četrtkovi akciji izmenjave poleg Nemčije odigrala najpomembnejšo vlogo, si je s tem pridobila zaupanje in lahko v prihodnje od zaveznic pričakuje izmenjavo najbolj pomembnih varnostnih informacij, od organiziranega kriminala do spremljanja migracijskih poti. V oddaji tudi: - Odpravljanje posledic včerajšnjih neurij, v katerih je bilo med drugim poškodovanih 11 daljnovodov - Občina Kidričevo vabi na Zeleno jezero, češ da je voda primerna za kopanje in druge dejavnosti - Odbojkarji premagali aktualne olimpijske prvake, v četrtfinalu iger v Parizu tudi rokometaši.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v najnovejšem poročilu naši vladi med drugim vnovič svetuje reforme na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema ter plač v javnem sektorju. Za letos nam sicer OECD napoveduje gospodarsko rast v višini 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa nekaj več - 2,7 odstotno gospodarsko rast. Druge teme: - V Združenem kraljestvu naj bi po 14-ih letih oblast prevzeli laburisti. - Bela hiša zavrača ugibanja o izstopu Bidna iz predsediške tekme. - Košarkarji za ohranitev upanja na olimpijski nastop potrebujejo zmago nad Novo Zelandijo za 10 točk.

Slovenija praznuje dan državnosti in s tem zaznamuje 33 let od osamosvojitve, ko je takratna skupščina sprejela ključne osamosvojitvene dokumente za osamosvojitev in sicer temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo ter deklaracijo o neodvisnosti. Velik korak k osamosvojitvi smo Slovenci pred tem naredili na plebiscitu 23-ega decembra 1990, ki je imel več kot 93-odstotno udeležbo, za samostojno državo pa je glasovalo skoraj 96 odstotkov teh, ki so prišli na volišča. Sodelovanje in pogum, ki smo ga pokazali takrat, je močno odmeval v govorih na včerajšnjih slavnostnih dogodkih in na osrednji državni proslavi. V oddaji tudi: - Slovenski nogometaši proti Angliji za zgodovinski preboj med elito stare celine. - Prihodki od zamrznjenega ruskega premoženja kmalu na voljo za pomoč Ukrajini. - V Mariboru svoja vrata odpirata mednarodni folklorni festival Folkart in JazzLent.

O pomenu gospodarskega sodelovanja z rojaki v sosednjih državah in v izseljenstvu so v tem tednu kar dvakrat govorili na pomembnih srečanjih v Ljubljani. Najprej v ponedeljek na seji Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in nato še v torek na seji komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekaj poudarkov smo zbrali za tokratno oddajo. Slišali ste: premierja Roberta Goloba, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik sveta Mateja Arčona, državno sekretarko Vesno Humar, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felixa Wieserja iz Avstrije o delu Zamejske gospodarske koordinacije in druge.

Vlada naj še poglobi gospodarsko sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter si prizadeva za krepitev skupnega gospodarskega prostora. To je bil sklep včerajšnje seje komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je bila posvečena gospodarskemu sodelovanju s slovenskimi skupnostmi v tujini. Štefan Bogdan Barenboim Šalej iz Brazilije je govoril v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felix Weieser iz Avstrije pa o delu Zamejske gospodarske koordinacije. Dosežke na področju gospodarskega sodelovanja z rojaki sta predstavila državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar ter minister za gospodarstvo Matjaž Han. Slednji je med drugim napovedal prvo poslovno konferenco Zamejske gospodarske koordinacije, ki bo jeseni na Hrvaškem, še ta teden pa bo objavljen prvi javni razpis za sofinanciranje stroškov dela v zamejskih organizacijah.

Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je napoved izboljšala za Združene države in Kitajsko, nekoliko znižala pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden podprl pravico do propalestinskih protestov in vladavino prava. - V Bruslju opozarjajo, da Gruzija ogroža svojo evropsko pot. - Slovo novinarke in publicistke Mance Košir.

Po iranskem odgovoru na izraelski napad na konzulat Teherana v Damasku se vrstijo pozivi stranema k umiritvi razmer. Za zdaj ne kaže na novo zaostrovanje, a je treba počakati na izplen današnje seje izraelskega vojnega kabineta. Drugi poudarki oddaje: - Sodelovanje žensk in moških ključno za dosego miru, stabilnosti in razvoja, je ob začetku dvodnevnega obiska na Kosovu poudarila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. - Socialni demokrati bodo zaradi zapletov v sobotnem glasovanju ponovili odločanje o članih predsedstva in nadzornega odbora stranke. - Vremenski obrat jutri prinaša ohladitev, dež, sneg do 700 metrov nad morjem in na Primorskem močno burjo.

Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL    AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com  ============================= V epizodi 134 je bil moj gost Mitja Sojer. Za prijatelje - Mič. Priljubljen ljubljanski frizerski mojster z verigo 90 salonov doma in celo v tujini. Pred leti je ustanovil Akademijo Mič Styling PAUL MITCHELL, v kateri na čelu kreativne ekipe Art team šola najboljše slovenske frizerje. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodba Mič Styling, London in prvi frizerski salon Kdo narekuje trende frizur? Brivstvo Začetek podjetniške poti in prvi kreativni team Karakteristike uspešnega frizerja Sodelovanje s Paul Mitchellom Paul Mitchell X Mič Styling šola v Sloveniji 90 frizerskih salonov in izzivi z zaposlenimi Simple frizerski saloni Odprtje frizerskega salona v Ameriki Odnos do denarja in investiranje Cilji in pričakovanja mladih Še vedno vsak dan v salonu Vedeževalstvo, jasnovidnost in astrologija

Iskanje formule za življenje in preživetje v vedno bolj kompleksni, tudi razslojeni družbi daje večkrat zanimive rezultate. Zavedanje o demografski ogroženosti večine razvitih držav je na površje prineslo mogoče rešitve problema v sodelovanju in vključevanju več generacij. Kajti sodobnost je prinesla dramatično razdružitev posameznih generacij, kar je bilo še pred desetletij nekaj povsem nepredstavljivega. Družine in člani širših skupnosti so živeli skupaj in nihče se ni spraševal ali dvomil v urejene in zacementirane odnose med generacijami. Najrazličnejše revolucije dvajsetega stoletja pa so posamezne generacije razdružile do te mere, da se danes organizacije in posamezniki trudijo člane posameznih generacij ponovno spraviti za isto mizo ali vsaj v isti prostor. Nedeljska reportaža govori o enem takšnih poizkusov. Marko Radmilovič je oddajo naslovil »Medgeneracijsko sodelovanje družine Novak!«

V oddaji je bila tokrat z nami Ana Pleško iz Simbioze. Govorili smo o sodelovanju med generacijami pri učenju novih veščin računalništva, pametne telefonije in digitalnega bančništva. Svet gre naprej, zato je učenje postalo vseživljenjski projekt.

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 123 je bila moja gostja Nina Osenar Kontrec, priznana slovenska televizijska voditeljica in pevka. Napisala je knjigo o trpki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom jo je za pet let prikoval na posteljo, za vedno pa zaznamoval njeno dušo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: AIDEA knjiga Ninin pogled na nastopanje v javnosti Od miss do TV voditeljice PlayBoy in Onlyfans - da ali ne? Algoritem za odločanje Ninin avtobiografski roman Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom Odtegnitveni sindrom od antidepresivov Stanje psihe in uma Sodelovanje z dr. Klemenom Rebolom Izkušnja z bogom Vloga Nininega moža pri zdravljenju Načrti za prihodnost

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini, ki bodo 2. in 3. aprila, sta zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost in Demokratska stranka podpisali politični dogovor o sodelovanju. Obvezujejo se, da se bodo ogradili od vsakovrstnega nacionalističnega pristopa in etnične diskriminacije. To predpostavlja obvezo za vrednotenje manjšinskih jezikov in kultur, s spoštovanjem in izvajanjem državnih in deželnega zakona. Stranko SSk je na srečanju zastopal deželni tajnik Igor Gabrovec, Demokratsko stranko pa deželni tajnik Renzo Liva. Na srečanju sta bili prisotni tudi poslanka Debora Serracchiani in senatorka Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke. V skladu z zakonom bo Slovenska skupnost izvolila svojega kandidata, če bo prejela vsaj en odstotek glasov, njen zastopnik pa bo še naprej član svetniške skupine Demokratske stranke

Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. V šestih letih je v njem sodelovalo več kot 1200 mladih. Skoraj 50 se jih je ob letošnjem zaključku zbralo na Uradu vlade za Slovence po svetu, kjer so jim, dnevu primerno, postregli s slovenskim zajtrkom, nato pa so obiskali še državni zbor. Namen projekta MAJ je spodbuditi mlade rojake k druženju in spoznavanju drugih delov zamejstva. Da gre za pomemben projekt, se strinja pristojni minister Matej Arčon in zagotavlja nadaljnjo podporo. Kako pa je z doseženim zadovoljen pobudnik projekta MAJ, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Feliks Wieser in kaj pravijo mladi udeleženci? Foto(USZS): Mladi - člani mreže MAJ - pred Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu

Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.

Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.

Natanko mesec dni pred velikim koncertom Izštekanih 30 v polnih ljubljanskih Križankah se je oddaja Izštekani še enkrat v živo oglasila iz domačega okolja - radijskega studia. 8. maja 2023 ob 20.00 so nas na Valu 202 s skupnim nastopom nagovorili štirje angažirani kantavtorji različnih generacij.Osmega maja 2023 ob 20.00 s nas na Valu 202 s skupnim nastopom nagovorili štirje angažirani kantavtorji različnih generacij: Jani Kovačič, Vlado Poredoš, Primož Siter in Drago Mislej Mef. Posebej za to priložnost se jim je pridružilo nekaj glasbenih sopotnikov, med njimi pevka Maša But. V programu bodo nove pesmi, pa tiste iz železnega repertoarja ter take, ki jih je rodilo prav to sodelovanje. Sodelovanje, ki prinaša skupne, prepletene, vznesene, humorne, nepredvidljive in zatorej sila izštekane izvedbe. Da o spremni besedi teh pronicljivih, čutečih in duhovitih mojstrov ne govorimo. “Lahko noč, gospodje” je naslov, pod katerim Kovačič, Poredoš, Siter in Mef od lanske jeseni nizajo skupne koncerte. “Časi so takšni, da moramo stvari početi skupaj,” pravijo. Vsi štirje v pesmih odsevajo družbeno stvarnost, vsi so občutljivi za krivice, vsak s svojo poetiko zre na robove družbe in opeva tegobe malega človeka. In vsak od njih ni angažiran le v glasbi. Vsi se zavedajo, da besede, pa naj bodo odete v še tako lepo glasbeno podobo, niso dovolj. Da sprhnijo v nič, če niso pospremljene z dejanji. Vsak od njih je tudi aktivist v skupnosti. Kovačič, Poredoš, Siter in Mef tudi prakticirajo, kar govorijo. “Prihajamo iz štirih generacij, iz štirih različnih ustvarjalnih vesolij. Spoznala in povezala pa nas je skupna prijateljica, muza in vzor, ostrojezična Svetlana Makarovič,” pripovedujejo. Bilo je na danes že tradicionalnih množičnih koncertih, ki jim je dala naslov Siterjeva pesem “Nosil bom rdečo zvezdo”. “V bistvu smo obrnili staro reklo manj je več – v več je manj,” se šali Mef. “Ena naših največjih težav,” nadaljuje Poredoš, “je to, da Jani na vsak koncert prinese nove skladbe, ki jih še nihče ni slišal.” “Ampak tudi njegovih starih ne znamo, tako da je vseeno,” v smehu dodaja Mef. “Pomagamo si s kitarami, pritegnemo s petjem, Vlado ima orglice in tako si vzajemno uspešno uničujemo komade,” pravi Siter. “Temu se učeno reče aranžma,” povzema Kovačič. “Vedno je zanimivo slišati znane pesmi na nov način. In upam, da nekaj teh besed tudi ostane. Da koga kdaj ob kakšnem trenutku malo zbodejo ali potolažijo.” Po nizu koncertov v številnih slovenskih krajih so prišli v Izštekane. V Kajuhovem letu, razpeti med dan upora proti okupatorju, praznik dela in dan zmage nad fašizmom in nacizmom. S svojimi pesmimi, s pesmimi upora iz svetovne zakladnice, s pesmimi vzornikov in pesmimi o vzornikih, s pesmimi izpred stoletja in pol in izpred leta in pol. Da povedo, da se pravice in krivice s časom ne spreminjajo. Da je le človek tisti, ki včasih zaide. In da je skupnost tista, za katero se je vredno boriti. Tudi Izštekani so skupnost. Bodite njen del. Galerija fotografij. Na našem Youtube kanalu: 23. psalm ali kdo bo mene pokopal Pot domov Čez mreže in žice Položnice

V Cerkvi so številna poslanstva, za katera so laiki bolj usposobljeni kot duhovniki, na primer na področju zakonske pastorale ali ekonomije. A kakšno je dejansko stanje, ko govorimo o sodelovanju in soodgovornosti laikov in duhovnikov? In kako so ženske kvote prodrle tudi v cerkveno miselnost? O tem smo govorili s profesorico pri Katedri za filozofijo na teološki fakulteti dr. Mateja Pevec Rozman, ki se je nedavno v Vatikanu udeležila srečanja na te teme.

V Cerkvi so številna poslanstva, za katera so laiki bolj usposobljeni kot duhovniki, na primer na področju zakonske pastorale ali ekonomije. A kakšno je dejansko stanje, ko govorimo o sodelovanju in soodgovornosti laikov in duhovnikov? In kako so ženske kvote prodrle tudi v cerkveno miselnost? O tem smo govorili s profesorico pri Katedri za filozofijo na teološki fakulteti dr. Mateja Pevec Rozman, ki se je nedavno v Vatikanu udeležila srečanja na te teme.

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.

Izvajanje zahtev bo obvezno za vse lastnike zemljišč, ti pa žal niso bili vključeni v samo pripravo predloga in lahko s pripombami sodelujejo samo v okviru javne razprave. Sicer pa je v oddaji Blaž Škerl opozoril na nedopustno dogajanje ob gradnji kanala C0, slišali pa ste tudi dva prispevka s posveta o Vplivu populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino.

Izvajanje zahtev bo obvezno za vse lastnike zemljišč, ti pa žal niso bili vključeni v samo pripravo predloga in lahko s pripombami sodelujejo samo v okviru javne razprave. Sicer pa je v oddaji Blaž Škerl opozoril na nedopustno dogajanje ob gradnji kanala C0, slišali pa ste tudi dva prispevka s posveta o Vplivu populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino.

Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Na živinorejskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in se odločijo tudi za predelavo v mlečne izdelke, so zelo veseli, če je povpraševanje po teh izdelkih redno in omogoča načrtovanje. Mateja Volčič s Kmetije pr' Janež v Retečah, ki slovi po odličnem domačem sladoledu je spregovorila tudi o tem, pa tudi kako priti skupaj s ceno.

Na živinorejskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in se odločijo tudi za predelavo v mlečne izdelke, so zelo veseli, če je povpraševanje po teh izdelkih redno in omogoča načrtovanje. Mateja Volčič s Kmetije pr' Janež v Retečah, ki slovi po odličnem domačem sladoledu je spregovorila tudi o tem, pa tudi kako priti skupaj s ceno.

Na ameriških vmesnih volitvah se ni pojavil rdeči cunami, ki so ga napovedale javnomnenjske ankete. Še vedno spremljamo napet boj za prevlado v predstavniškem domu in senatu, a kot kaže bo imel predsednik Joe Biden v drugi polovici mandata več težav pri sprejemanju novih zakonov. Je napočil čas za sodelovanje med demokrati in republikanci?

Aleksandra Pavlovič (rojena 1978) je osnovno glasbeno izobrazbo dobila v Glasbeni šoli Postojna, kasneje v Glasbeni matici v Trstu. Ob gimnaziji v Postojni je šolanje klavirja nadgrajevala na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica v Italiji pri profesorju Sijavušu Gadžijevu. Leta 1997 je nadaljevala študij na Državnem konservatoriju P. I. Čajkovski v Moskvi, kjer je leta 2002 diplomirala in istega leta kot najuspešnejša tuja študentka vpisala podiplomski študij. Njeni profesorji so bile ugledne osebnosti, kot so Lev Naumov, Vladimir Viardo in Andrej Diev. Med študijem v Rusiji je spoznala moža Andreja Pavloviča, s katerim imata tri otroke in zadnja leta živijo v Ljubljani. Več let je bila zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica in Centru Emil Komel Gorica, trenutno je zaposlena v Glasbenem ateljeju Tartini v Ljubljani, korepetira pa tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že od mladih let dalje redno nastopa na solističnih recitalih in v različnih komornih zasedbah v prestižnih dvoranah doma in v tujini. Pri tem sodeluje s priznanimi glasbeniki iz Slovenije in Rusije. Njena izrazna širina ter spoštovanja vreden občutek do odrskega partnerstva jo uvrščata med iskane in cenjene komorne glasbenike in korepetitorje. Tenkočutna, tehnično podkovana glasbena umetnica je tudi izvrstna klavirska pedagoginja, ki v razredu ustvarja kreativno vzdušje in občudujočo komunikacijo z otroki, saj z navdihom sledi umetniški podobi glasbenega učnega gradiva in tako sproščeno inspirira učence k vztrajnosti v iskanju lepot v klavirski igri. V prostem času pa svojo pozornost deli na številna druga področja: predava na strokovnih forumih, pripravlja radijske oddaje, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine, piše nenavadne eseje, v katerih se pogovarja s posebneži v glasbi in z njimi vzpostavlja dialog (Prometeji glasbe v reviji Glasna), prevaja strokovne knjige (A. Boissier, Liszt pedagog; S. Isserlis, Kje je pristala Beethovnova obara?). Radovednost, spontanost, kreativnost, pustolovski duh, bujna domišljija jo navdihujejo pri oblikovanju številnih novih projektov, v katerem se večkrat prepletajo glasba, poezija in ples. »Mislim, da vse, kar počnemo v življenju, je v resnici večno iskanje. Sploh ni pomembno, kaj počnemo. Ali igramo klavir ali učimo učenca ali prevajamo poezijo. Vsaj pri meni je vedno na prvem mestu navdih. Seveda ta ni vedno prisoten. A največja umetnost je, da ga znaš poiskati kjerkoli, kadarkoli in v tistem trenutku, ko ga rabiš. In jaz poskušam tako živeti, da karkoli počnem, je ta navdih vseprisoten. Ne morem se omejiti na to, da rečem, da sem pianistka ali učiteljica ali kaj drugega. Jaz zase pravim, da sem arheolog. Nekoč v otroštvu sem to izjavila profesorju Gadžijevu, ko me je vprašal, kaj bom, ko bom velika. Menim, da sem ta arheolog tudi ostala v vsem, kar počnem. Nenehno kopljem. Tudi, ko napišem članek in le-ta izide ... preberem ga in spet izkopljem še eno novo resnico in spoznam sebe v še eni novi luči, v kateri se nisem poznala, ko sem ta članek oddala. Sem nenehno v tem iskanju nekega iskanja in zaljubljenosti. To je še eno srečanje v mojem življenju. Profesor Vladimir Viardo, moj profesor v Moskvi, nas je pravzaprav naučil, da karkoli počneš, se moraš v to zaljubiti. Ni nujno, da je to stanje zaljubljenosti v določenega človeka, lahko si zaljubljen v Roberta Schumanna, ki ga ni več med nami. Teh zaljubljenosti je zelo veliko, odvisno od vremena, od lune, od tega, kako se počutim. Prepričana sem, da je to stanje zelo ustvarjalno in mislim, da se ga da vedno dobiti in sploh ni pomembno, kaj počneš. In kaj sem se naučila pri učencih, ki pridejo v moj razred in jih nikoli ne izbiram. Sama namreč menim, da se vsak dan srečujemo točno s tistimi ljudmi, katerim mi lahko nekaj damo in ki nam oni nekaj dajo. In dokler ne ugotoviš ... včasih učiš vrsto let nekega učenca, ki mu nikakor ne gre in meni je povsem jasno, da sva midva skupaj z nekim razlogom. Če nisva še dojela, zakaj sva skupaj, morava tu še ostati. In običajno se prav na take učence najbolj navežem, ne vem sicer, zakaj, a se mi zdijo te stvari še veliko globje, kot si predstavljamo,« je povedala Aleksandra Pavlovič, ki včasih celo pomisli, kaj bi postala v življenju, če ne bi bila pianistka. »No, če bi bila bolj suha, bi zagotovo bila balerina. Vrsto let sem si zato želela sodelovati s plesalcem. Čeprav dejansko sama ne obvladam giba, pa ob baletu v sebi čutim nekaj, kar mi je izredno blizu. Sodelovanje s plesalcem pomeni, da to, kar jaz naredim z zvokom, z glasbo, s čutenjem, ki se prelije v zvok, plesalec materializira v svoj gib. Ko je pred kratkim Milan Tomášik slišal mojo izvedbo treh preludijev Vladimirja Lovca, me je vzpodbudil za oblikovanje nekega novega skupnega projekta. Že po prvih vajah sem bila očarana, saj je njegov gib bistveno vplival na mojo interpretacijo. In to je naravnost fascinantno.« Sicer pa ima Aleksandra, ob možu Andreju, hčerkah Polini in Arini in sinu Ivanu, številne ljubezni in vzornike. Skladatelji Modest Musorgski, Robert Schumann, Aleksander Skrjabin, pianistka Marija Judina, pisatelj, satirik in pesnik Danijel Ivanovič Harms jo navdihujejo tako pri igranju kot pisanju, stanje zaljubljenosti pa želi vzpostavljati tudi z vsemi, s katerimi deli koncertni oder. To so lahko mnogi doživeli v obdobju, ko je muzicirala z vrhunskim ruskim violončelistom Olegom Bugaevim (z njim je tudi izdala zgoščenko v založbi MKD Soglasje): »Nekoč me je po koncertu celo nekdo vprašal, če je Oleg moj mož. In če dobiš tako vprašanje, pomeni, da si dosegel maksimum odrske resničnosti. Če so poslušalci pomislili, da sva zaljubljena, pomeni, da si na odru tako zelo resnično izvajal glasbo.«

Varčnost in samozadostnost bosta ob energetski draginji postali nujen način življenja. Energetska kriza bo prav tako velika preizkušnja za evropske vrednote, še zlasti, če ne bo dogovora o kapici za ruski plin, med drugim opozarja Blaž Košorok, direktor Gen Energije v odhajanju. Preostale teme: V najnovejših ruskih raketnih napadih na Ukrajino najmanj sedem mrtvih; NATO Kijevu obljublja krepitev zračne obrambe. Evropska komisija za podelitev statusa kandidatke za članstvo v Uniji Bosni in Hercegovini; od nje pričakuje ukrepe na področjih sodstva, boja proti korupciji in svobode izražanja. Policija po preiskavi spolnega nasilja ovadila tri ljudi; med njimi neuradno tudi Dušan Smodej, vodja ljubljanskega Fotopuba.

Obeležili smo mednarodni dan starejših in dan t.i. družinskih oskrbovancev. O medgeneracijskem sodelovanju smo se v oddaji Za več sožitja, pogovarjali z dr. Jožetom Ramovšem.

Dogajanje po zamenjavi bolnikov v celjski bolnišnici se zapleta. Ministrstvo za zdravje napoveduje kazensko ovadbo zoper vodstvo, katerega odstop je nedavno zavrnil svet zavoda. Medtem naj bi njegov predsednik Andrej Klasinc - po neuradnih informacijah - odstopil. V oddaji tudi: - Na seji ekonomsko-socialnega sveta pohvale hitremu sprejemanju ukrepov proti draginji, na področju davkov pa pričakovanja po celoviti reformi - Zamenjali nadzornike Darsa in 2TDK, a na čelu te družbe za graditev drugega tira - kot kaže - ostaja Pavle Hevka - Ob dnevu slovenskega športa se vrstijo rekreativne prireditve in pozivi k športnemu udejstvovanju

Miro Božič je prvič zaigral na orglice oziroma ustno harmonio pri rosnih osmih letih in od takrat jim je zvest. Je pravi virtuoz, ki preseneča s svojimi izvedbami. Sodelovanje s kitaristom Benjaminom Barbaričem je privedlo do zgoščenke Obljubljena dežela.

Drugi poudarki: - Cilj za novo zdravstveno postajo Magdalena v Mariboru ostaja nespremenjen - začetek del jeseni, končanje v prvi polovici 2024 - Na Pokljuko so se vrnili predkoronski gostje, nesebično pomagajo tudi Ukrajincem - Pihalni orkester Krka z navdušenimi mladimi glasbeniki na poletnih delavnicah tudi do svojega podmladka

Mateya Slobodnik, predsednica slovensko-avstralske gospodarske zbornice je spregovorila o novostih o sodelovanju s slovensko organizacijo JA Slovenija, ki spodbuja mlajše bodoče podjetnike.

Mateya Slobodnik, predsednica slovensko avstralske gospodarske zbornice je spregovorila o novosti v zbornici in o sodelovanju s slovensko organizacijo JA Slovenija, ki poudarja na mlajše bodoče podjetnike.

Zadnji #Toplovod sezone. Rečemo eno o apokaliptični jeseni, ko bo vsled globalnih tokov biznisa, na katere nimamo vpliva, vse narobe.

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Po današnji novi podražitvi bencina in dizla na bencinskih črpalkah bodo cene od jutri znova nekoliko nižje. Vlada se je po skupno kar treh podražitvah v desetih dneh namreč vendarle znova odločila za začasno regulacijo cen. Najvišjo maloprodajno ceno 95-oktanskega bencina je določila pri 1,56 evra za liter. Za liter dizla je najvišja cena določena pri 1,668 evra. Omejena je tudi cena v veleprodaji. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik Pahor odpoklical in postavil več veleposlanikov. - Sodelovanje podjetij v Zasavju obeta preboj v svetu merilne tehnike. - Slovenska manjšina na Hrvaškem si ob 30-letnici Zveze društev želi več mladih.

Senik. Preprosta beseda za preprosto stavbo, ki pa skriva bogate in zanimive zgodbe, tradicijo, izročilo in spomine na svet, ki izginja. Slovenska krajina je prepredena z različnimi kmetijskimi gospodarskimi objekti, nekateri se še uporabljajo za pravi namen, druge pa počasi jemlje zob časa. Govorimo o kozolcih, steljnikih, tako imenovanih pajštvah – sušilnicah sadja – in senikih. Ti so še posebno v Posočju, med Kobaridom in Tolminom, nekaj posebnega. V Tolminskem muzeju so se povezali z dolgoletnim zbiralcem izročila Pavletom Četrtičem iz Kobarida, ki že desetletja vneto raziskuje, zapisuje in dokumentira ustno in materialno zapuščino Posočja. Med različnimi ostanki preteklosti ga še posebno navdušujejo seniki in vse, kar je povezano z njimi. Popolnoma drugače pa so seniki začarali Elvisa Jerkiča iz Tolmina, mladega študenta arhitekture in fotografa. Pritegnili sta ga preprostost in arhetipskost teh poslopij. Sodelovanje vseh treh partnerjev je rodilo razstavo in katalog. Več o senikih v Zgornjem Posočju pa v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

S tokratno oddajo Sledi večnosti se mudimo na obisku v občini Sveta Ana v Slovenskih Goricah… Sodelujejo: tamkajšnji župnik Tonček Fras, župan Silvo Slaček, zdajšnji in bivši ravnatelj osnovne šole Sandi Šijanec in Boris Mlakar ter gostilničar Marjan Kramberger. Že dobro desetletje se ti gospodje zbirajo enkrat tedensko in možujejo mnogih stvareh, tudi o tem kako v kraju sodelujeta cerkvena in civilna oblast.

S projektom "Zapišimo spomine" želi Zavod Dobra pot okrepiti vključenost starejših v družbo ter z njihovimi zgodbami povezati mlajšo in starejšo generacijo. Namen projekta je tudi prenos znanja in izkušenj na mlajše ter ohranjanje ustnega izročila. Projekt predstavljata Nava Vardjan in Sitka Tepeh.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o referendumski pobudi policijskega sindikata. Sindikat policistov je začel z referendumsko pobudo, ki želi spremeniti zakonodajo, da se policistom ne bi več moglo pošiljati opominov pred odpovedjo. Kar se zdi Delovemu komentatorju Aliju Žerdinu posebej zanimivo, je, da se je sindikat za pomoč obrnil tudi na Inštitut 8. marec. »Sindikat represivne državne institucije bi rad sodeloval z misliščem civilne družbe,« je strnil. Janez Markeš meni, da je to še en izkaz načelnosti policijskega sindikata. Ta je načelnost izkazal že s tem, ko je zahteval revizijo policijskih postopkov in navodil na torkovem protestu, kajti ne želijo, da bi izpadli kot ljudje, ki iz lastne želje uporablja čezmerno silo. Generalni direktor policije Anton Olaj je namreč izjavil, da so bile odločitve o uporabi sile sprejete na kraju dogajanja na nižjih nivojih. Sindikat se je odzval in pojasnil, da lahko uporabo sredstev, ki se jih je policija poslužila na protestu, po zakonu odobri le direktor. Več na delo.si!

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”.

Turizem za vključujočo rast! Glede na posledice pandemije, ki jih občuti ves svet, je geslo letošnjega svetovnega dneva turizma še kako na mestu. Osrednja tema tako obravnava turizem kot gospodarsko panogo, ki naj bi s ponovnim zagonom in rastjo ustvarila nove in pravične poslovne priložnosti za vse deležnike. O tem, kako letošnje geslo izpostavlja aktualno tematiko vključujoče transformacije turistične industrije, pa razloži direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak: "Turizem mora v prihodnje še tesneje vključevati turiste, zaposlene in - kar je še posebej pomembno - lokalno prebivalstvo. Sodelovanje vseh ključnih deležnikov je izjemno pomembno za ponovni zagon in uspešno poslovanje v prihodnje." Čeprav Slovenija zadnja leta izpostavlja svoj trajnostni razvoj, pa po mnenju redne profesorice na primorski Turistici Maje Uran Maravič v določenih delih turizem še ni sprejet na tak način: "Začnimo pri vrhu. Precej pogrešam večjo angažiranost političnih strank, odločevalcev. Mi smo sicer dali v strategijo, da je najpomembnejša gospodarska panoga, vendar v določenih aktivnostih tega ne udejanjamo." Veliko smo naredili na sistemskem razvoju trajnosti, nadaljuje strokovnjakinja za turizem, predvsem pri okoljskem delu. Več bomo morali narediti na področju družbene in ekonomske trajnosti: "Kar se ekonomske trajnosti tiče, se mi zdi, da bodo še vedno, sploh v prizmi korone, podjetja težje vračala dobičke v okolje. Kar se družbene trajnosti tiče, pa predvsem menim, da je velik izziv pred nami najprej pridobiti kader, ki bo želel delati v gostinstvu, potem pa ga tudi ustrezno plačati".

Človeški posegi v okolje in podnebne spremembe so dejavniki, ki vplivajo tudi na pestrost morskih ekosistemov. Morski biologi in raziskovalci si prizadevajo, da bi posamezne vrste lahko ohranili, ob tem pa raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. V celotnem Sredozemlju je med najbolj ogroženimi vrstami tudi rjava alga cistozira, ki s svojimi morskimi gozdički ponuja zavetišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Eksperimentalno gojijo to algo s posebno metodo, ki so jo razvili na tržaški univerzi, na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Tudi v Miramarskem rezervatu si prizadevajo za ponovno naselitev te vrste alge v sodelovanju s Krajinskim parkom v Strunjanu.

Evropska unija bi lahko pod določenimi pogoji sodelovala s talibanskimi oblastmi v Afganistanu. Odnos Unije je odvisen od tega, ali bodo talibani spoštovali človekove pravice, država pod Hindukušem prav tako ne sme postati zatočišče terorizma. Gre za sporočilo neformalne razprave, ki so jo na Brdu pri Kranju opravili zunanji ministri članic povezave. Ostali poudarki oddaje: - Proticepilski protestniki vdrli v prostore Televizije Slovenija. - Evropska unija in AstraZeneca dosegli poravnavo glede proticovidnih cepiv. - Dobitnik Stritarjeve nagrade na področju literarne kritike je Robert Kuret.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/nedeljski-nagovori

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

Slovenska vojska je tudi uradno končala sodelovanje v afganistanskih misijah zveze Nato. Pridobljene izkušnje so neprecenljive, pravi poveljnik 15-ega kontingenta in nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič. Preostali poudarki oddaje: - Dijaki bodo samotestiranje v domačem okolju predvidoma začeli v ponedeljek, starejši učenci pa v začetku junija. Jutri bodo tistim, ki so se za to odločili, v šolah razdelili teste. - Socialna kapica deli sindikate in gospodarstvo: prvi v njej vidijo trojanskega konja, drugi se bojijo, da se vlada za uvedbo ne bo odločila. - Danes zaznamujemo svetovni dan čebel. A to leto zaradi slabega vremena ni prineslo razlogov za praznovanje

V oddaji se pogovarjamo s skladateljem in profesorjem Dušanom Bavdkom, ki je 25. marca 2021 v prostorih Madžarskega kulturnega instituta, iz rok madžarskega veleposlanika v Sloveniji, prejel Viteški križ madžarskega reda za zasluge. V utemeljitvi preberemo, da Dušan Bavdek že vrsto let aktivno skrbi za razvoj odnosov med Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani in Akademijo za glasbo Franza Liszta ter društev skladateljev Slovenije in Madžarske. Med omenjenimi ustanovami je pomagal vzpostaviti visoko stopnjo zaupanja in obogatiti ter razširiti medsebojno sodelovanje. Skladatelj v pogovoru predstavi začetke sodelovanja med obema akademijama ter projekte, ki sta jih izvedli skupaj. Poleg izmenjalnih koncertov so bistvenega pomena gostovanja projektov Mini oper. V oddaji bomo tako poslušali odlomke petih opernih del, ki so bila premierno izvedena leta 2019.

Marko Žerjal je podjetnik, komik, YouTuber z več kot 50.000 naročniki na svoj kanal in odličen poznavalec kulture internetnega izražanja. Z Markom sva govorila o tem, kako zgraditi močno prisotnost na YouTubeu in na dolgi rok konsistentno razveseljevati svojo publiko z vsebinami. Dotaknila pa sva se tudi podjetniške plati njegovega kreativnega ustvarjanja. Povezave: Spletna stran: https://www.markozerjal.si/ YouTube kanal: https://www.youtube.com/user/nekinahitro

Skrb za starejše in medgeneracijsko sodelovanje Tokratna Evrotribuna namenja pozornost sistemu oskrbe starejših, ki je bil pri nas vrsto let zapostavljen in zanemarjen. Prav zato je nujno čim prej in celovito pristopiti k reševanju tega izziva. Poleg nujnega sprejema zakona o dolgotrajni oskrbi – kar se obeta junija letos - je posebej pomembno še vključevanje različnih vidikov staranja v vse sektorske politike ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. To so potrdili tudi sodelujoči v nedavni razpravi, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

https://pvililovse.wixsite.com/duhovni-odmiki/blog/categories/dnevi-med-letom-a

Dan po sinočnjem glasovanju o nezaupnici, ki jo je Janševa vlada prestala brez večjih prask, se na političnem prizorišču postavlja vprašanje, kako naprej, tako za vladne stranke kot opozicijske. Sodelovanje med stranema je po slišanem v preteklih mesecih in včeraj zelo malo verjetno, bo pa znotraj vsakega od taborov, še posebej v opozicijskem, v prihodnjih mesecih in pred volitvami nujno. Ostale teme: - V središču Ljubljane protest taksistov zaradi obveznega testiranja na tri dni - Nova ovira pri graditvi drugega tira - Bo francoski zakon, usmerjen proti radikalizaciji muslimanov, učinkoval nasprotno? - Kurenti na Ptuju kljub epidemiji preganjali zimo

Konstruktivna nezaupnica vladi vložena z manj od želenih glasov; Maver o Erjavcu: Razumska presoja pri njem je popolnoma odpovedala.V prihodnjih tednih zamude pri dobavi Pfizerjevega cepiva po Evropi; predsednica Evropske komisije miri.Sodelovanje občin z državo ključno pri soočanju z epidemijo.Šport: V Kranjski gori vse nared za začetek Mariborske Zlate Lisice.Vreme: Ponoči se bo na vzhodu pooblačilo. Jutri bo v vzhodnih krajih oblačno.

Rejci živali so vabljeni da sodelujejo v anketi, s katero želijo ugotoviti kakšno mnenje imate rejci o različnih sistemih uhlevitve živali. Raziskavo izvajajo v okviru CRP projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP), pravi dr. Marija KlopčičSodelovanje v anketi je prostovoljno in anonimno. Izpolnjevanje ankete vam bo vzelo približno 15 minut.Govedo: https://forms.gle/wyaY86k72atxFZty5Prašiči: https://forms.gle/mJWnVfSDnTG5wXnh9Ovce: https://forms.gle/nmLE9R4MSVFmg2Z67Koze: https://forms.gle/ESHXW1npGwjEDJM16Perutnina: https://forms.gle/fwhSYBWofZ3zMuvG9Konji: https://forms.gle/y6tgCf5uaniGX6Ue9

mag. Edita Krajnović, direktorica podjetja Mediade; inovatorka in neprestano v vlogi motivatorja sprememb Mag. Edita Krajnović je direktorica v podjetju Mediade.Poklicno pot je začela kot asistentka za poslovne finance na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer se je uveljavila tudi kot nosilka izvirnih in učinkovitih strokovnih seminarjev za podjetja. Strokovni izziv jo je vodil v poslovno prakso, kjer je najprej kot direktorica trženja in nato kot izvršna direktorica poglabljala področji trženja in managementa. V podjetju GV Revije (izdajatelj Gospodarskega vestnika) je vodila prodajno ekipo z ambicijo: postati najboljša ekipa oglasnega trženja v Sloveniji. Ekipa se je dveh letih uvrstila med tri najboljše ekipe v Sloveniji. Za izvirno publikacijo Podjetniki v podjetju, namenjeno razvoju kulture inovativnosti in talentov, je v soavtorstvu leta 2006 prejela bronasto priznanje GZS OZ Ljubljana za inovacijo. Je vodja metodologije Zlata nit: izbor zaposlovalca letain Gazela: izbor najboljših med najhitreje rastočimi podjetji. Avtorica vrste strokovnih člankov na področju vodenja sodeluje tudi v izvršnem uredništvu MQ revije Združenja Manager in vodi delovno skupino za sodobno voditeljstvo. Je soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo, ki srednješolce navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. V letih 2012 in 2013 je s skupino Formamas postala dvakratna svetovna prvakinja v show dance-u. Več o Editinih izjemnih projektih si lahko preberete na: · Inženirke in inženirji bomo https://www.inzenirji-bomo.si/ in tudi Inženirka Leta https://inzenirka-leta.si/ · Gazela https://www.dnevnik.si/gazela/o-projektu · Zlata nit https://www.dnevnik.si/zlatanit Naj quote: Nič posebnega nisem naredil, sam na iste stvari sem pogledal drugače kot vsi ostali pred menoj (Einstein). Naj knjiga: Built to Last: Successfull Habits of Visionary Companies (Jim Collins and Jerry I. Porras). In seveda: Palčica (Michel Serre). Pa tudi: Tvegati lastno kožo (Nassim Taleb). Naj serija: različne detektivske serije. Hobiji: rekreativni tek, yogalates pri Mojci Randl, knjige, ples, delo z mladimi. Najljubša hrana: vse izpod kuhalnice hčerke Aleksandre, ki ima neverjeten smisel za kuhanje. Najljubši podjetnik: (Pre)dolga lista, veliko je ljudi, ki jih spoštujem in občudujem in sem vesela, da lahko z njimi sodelujem in se učim od njih. Naj app:Sportstracker, WhatsApp Trije nauki: · Opazujte (inoviranje). · Poslušajte (komunikacija). · Bodite zgled (vodenje). *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Roboti so v moderni dobi začeli svet naseljevati pred stoletjem, čeprav je misel nanje zorela že v starih antičnih mitih davnih civilizacij. Počasi so povzemali oblike našega telesa, ne pa duha, čustev in zavesti, čeprav gre za umetno inteligentna, velikokrat človeku podobna bitja, ki se spreminjajo v brezdušne računalniške algoritme. V robotizirani družbi se postavlja vse več etičnih vprašanj o socialni interakciji med človekom in robotom, skritih agendah, ki nastajajo v ozadjih, nevarnostih in etični odgovornosti človeka do družbe sedanjosti in prihodnosti.

Kljub skrb zbujajoči visoki domači korona statistiki, se število pozitivnih testov ni podvojilo, kot so napovedovali nekateri modeli. Eksponentno naraščajočo krivulju bi lahko sploščili v dveh tednih, če se bomo seveda držali ukrepov za zajezitev epidemije. K temu je danes pozval direktor Golnika Aleš Rozman. Po njegovih besedah bodo zdravstveni delavci zdržali napore, a le ob sodelovanju prebivalstva. V oddaji tudi: - Nov poskus onemogočanja vrnitve Muženiča na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada - Evropska komisija v boju proti pandemiji za hitre teste in vzpostavitev učinkovitih aplikacij - Nacionalni radio ostaja zavezan javnosti in ne politiki

Župan Podčetrtka Peter Misja ter župnik v tem kraju in dekan dekanije Kozje Jožef Rogač predstavljata sodelovanje med cerkveno in civilno oblastjo v občini Podčetrtek.

Minilo je 45 let od podpisa Helsinške sklepne listine, dokumenta, s katerim sta se vzhodni in zahodni blok zavezala k spoštovanju skupnih vrednot in ciljev, med drugim tudi k spoštovanju človekovih pravic in nedotakljivosti državnih meja. Delitev na socialistični vzhod in kapitalistični zahod je le še spomin. Nastajajo pa nove delitve, s katerimi se sooča Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, naslednica Konference o evropski varnosti in sodelovanju. V oddaji »Eppur si muove – In vendar se vrti« nam veleposlanika Ernest Petrič in Andrej Benedejčič predstavljata pot od konference do organizacije, ene redkih na svetu, ki deluje na temelju soglasja vseh njenih članic. Oddajo je pripravil Marjan Vešligaj.

Mednarodna raziskava, izvedena v 117 državah, Odkriti proračun 2019 ocenjuje vidike preglednosti proračuna, sodelovanja javnosti in nadzora nad proračunom. Slovenija je pri sodelovanju javnosti pri odločanju o javnih financah zbrala 11 od 100 možnih točk. Svetovno povprečje je 14, povprečje držav OECD pa 27. Več o pomenu sodelovanja javnosti pri oblikovanju proračuna z raziskovalko Ajdo Pistotnik in predsednikom Računskega sodišča Tomažem Veselom.

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Mesečni podcast o primerih dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Projekt je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

Mesečni podcast o primerih dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Projekt je podprt s strani Ministrstva za kulturo.

Slovenske organizacije s področja umetnosti in kulture so na evropskih razpisih izredno uspešne. Tudi na področju uprizoritvene umetnosti so evropska sredstva pomemben vir sredstev za delovanje in razvoj, povezana in pogojena pa so z mednarodnim sodelovanjem, z vpetostjo v širši evropski prostor. Gledališča in meje se odpirajo, organizacije, umetniki in odločevalci pa so postavljeni pred zares velik izziv: kako misliti, ohranjati in razvijati mednarodno sodelovanje v prihodnje. Naši gostji sta producentka Alma Selimović iz zavoda Bunker in Mateja Lazar iz Motovile, Centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki je od leta 2014 z dejavnostmi svojega Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji aktivno vpeta v izvajanje ukrepov EU na področju kulture. Z njima se bom pogovarjala Saška Rakef. Na fotografiji: Velika pričakovanja (Beton Ltd.) Avtorica fotografije: Nada Žgank

Zaradi koronakrize, se spreminja PRP 2020, večina razpisov pa bo objavljena v juniju in juliju ter jeseni.

Državni svet je pripravil predlog novele zakona o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave. Bo ugledal luč sveta? Andrejka Krt pa je opozorila na pomen povezovanja in sodelovanja na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.1904 – 20.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana je vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič so predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Z njimi se je v živo pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju oddaje tukaj in zdaj.

Čezmejno sodelovanje pri zmanjševanju poplavne ogroženosti. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Spletna stran projekta FRISCO1 Projekt FRISCO1 na ARSO strani Predstavitvena zloženka projekta FRISCO Video material pripravljen ob projektu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v zadnjem uradnem listu objavilo drugi javni razpis za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju in za to področje rezerviralo 1,7 milijona evrov sredstev iz aktualnega Programa razvoja podeželja. Želijo si, da bi s tem prispevali k izboljšanju pogajalskega položaja primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Prvi korak za sodelovanje na razpisu je prejem ustreznega statusa. Več v rubriki.

Čezmejno sodelovanje pri zmanjševanju poplavne ogroženosti. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Spletna stran projekta FRISCO1 Projekt FRISCO1 na ARSO strani Predstavitvena zloženka projekta FRISCO Video material pripravljen ob projektu

Vplivnostni marketing je pri nas vse pogosteje uporabljena besedna zveza. Ob tej pa tudi beseda vplivneži oziroma influencerji. Fejmiči, kot jim pravijo mlajši, so povečini medijsko prepoznavni ljudje, pisci blogov, uporabniki družbenih omrežij, ki s svojimi objavami vplivajo na odločitve in življenjski slog tistih, ki jim sledijo. Sodelovanje z vplivneži se izplača podjetjem in agencijam, saj tem potrošniki zaradi njihove pristne komunikacije, zanimivosti in poistovetenja z njimi, zaupajo bolj kot klasičnim oglasom, pa čeprav gre v ozadju tudi pri njih morda za plačano vsebino.

Slovenska medicinska stroka ne zaostaja za največjimi svetovnimi centri. V koraku s časom smo tako na področju novih diagnostičnih postopkov in pri uvajanju sodobnih metod zdravljenja. Pred dobrim mesecem sta kirurga ljubljanskega Kliničnega centra prvič z laparoskopom odstranila tumor nadledvične žleze pri triletni deklici. Ta je lahko bolnišnico zapustila že dva dni po operaciji in zdaj brez zapletov okreva v domači oskrbi. Iztok Konc se je o uspešnem posegu na Pediatrični kliniki pogovarjal z vodjem Oddelka za otroško kirurgijo urologom Robertom Kordičem. Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Foto: UKC Ljubljana

Mic Melanšek soustanovitelj podjetja Mali Junaki, ki ponuja personalizirane otroške knjige. Podjetje je bilo leta 2016 izbrano za Najpodjetniško idejo, že naslednje leto pa je doseglo milijon evrov prihodkov, danes pa ima že več kot 70 zaposlenih in proda več kot tisoč knjig na dan. Mic je znan po še enem zelo zanimivem podjetniške projektu. S punco Katko sta zgradila enega najbolj popularnih slovenskih popotniških blogov povsodjelepo.com, kjer sta objavljala svoje dogodivščine iz potovanja po Aziji in spotoma pridobila nekaj donosnih sponzorjev. Nekatere teme, ki sva jih pokrila v podcastu so: koliko prihodkov lahko v Sloveniji sploh pričakuje uspešen bloger, kakšno strategijo ima podjetje Mali junaki pri vstopih na nove trge in kako se je potrebno pripraviti za delo iz tujine.   Časovnica pogovora: 2:15 Podjetniški začetki Mica 7:35 Zgodba o erotičnem portalu Blog69.si 11:30 Kje se prične zgodba bloga povsodjelepo.com 14:55 Kako je voditi podjetje s svojo punco? 20:15 Kakšne rezultate (občinstvo in prihodek) lahko dosežeš z uspešnim blogom v Sloveniji? 27:35 Kako kot bloger pravilno izbrati sponzorska sodelovanja 29:35 Kje se prične zgodba podjetja Mali junaki 30:50 Micev podjetniški neuspeh: gremonaparty.com 38:15 Prvi konkretni koraki v ideji podjetja Mali junaki 39:50 Kako sta Mic in Rado pridobila prve avtorje za knjige Mali junaki 44:40 Kako kot majhno podjetje pristopiti do velikih partnerjev 51:20 Sodelovanje s tiskarji 54:20 Število prodanih knjig podjetja Maki junaki 55:45 Proces vstopa na nov trg 1:07:15 Kako poslušati stranke in njihov feedback 1:11:25 Kako se je Mic spopadel z izzivom skalabilnosti 1:13:30 Izkušnje z investitorji 1:22:45 Kako se pravilno lotiti dela od doma oziroma tujine

Po dolgih počitnicah se vračata Matevž in Robert z novo oddajo podkasta BIMpogovori. V oddaji predstavita nekaj načrtov za naslednje obdobje. Glavna tema oziroma rdeča nit bo bolj tesno povezati poslušalce podkasta ter jih navdušiti za sodelovanje s podajanjem mnenj, predlogov, kritik iz seveda tudi pohval.

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

S postom »pretrgamo« svoja stara oblačila, z njih odstranimo vse tisto, kar se na naši osebnosti odvečnega nabere, da bi lahko oblekli boljše in novo. Skozi življenje se nabere veliko slabih stvari, predvsem skozi odnose in v medsebojnih sporazumevanjih, je v pogovoru dejal antropolog prof. dr. Jože Ramovš in spodbudil k postu za boljše medsebojne odnose in več sožitja.

Najverjetneje, ni pa nujno(!), še zadnjič letos o predsedniških volitvah 2017

Sodelovanje dveh izjemnih novih ikon slovenskega glasbenega prizorišča: kamniških raperjev in ljubljanskih psihedeličnih rokerjev.