Podcasts about sodelovanje

Sodelovanje, ki smo ga dolgo čakali. Luka se je cepil, da ostane zdrav in lahko končno pred množico košarkarskih navdušencev v Areni Stožice izvedemo nov live podcast, ki je služil kot uvod v tekmo proti Slask Wroclavu, na kateri so se naši mal pohecal z nasprotnikom. Heckanja pa ni manjkalo že prej, ko smo izbirali […]

Delodajalske organizacije zaradi spora z vlado, med drugim glede božičnice, prekinjajo socialni dialog. Če bo vlada popravila napake, so svoje dejavnosti v ekonomsko-socialnem svetu pripravljene nadaljevati. Policija v romskem naselju Žabjak zasegla strelno orožje in več kot 700 kosov streliva Izraelske sile kljub premirju obstreljujejo območje Han Junisa in rušijo infrastrukturo. V UKC Maribor prvi v državi vstavili nov pametni sistem polževega vsadka

Ob obisku francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Sloveniji sta državi sklenili namero o sodelovanju glede jedrske energije, s premierjem Golobom pa sta govorila tudi o sodelovanju v avtomobilski industriji.

Krepitev gospodarskega sodelovanja, tudi na področju jedrske energije, in evropske konkurenčnosti je bila osrednja točka današnjega obiska francoskega predsednika Emmanuela Macrona pri nas. Kot zatrjuje premier Robert Golob, je Francija evropska jedrska sila, zato je dolgoročno sodelovanje zelo pomembno. Ob tem dodaja, da se bosta Slovenija in Francija v prihodnosti povezovali tudi na področjih avtomobilske industrije in umetne inteligence. Sodelovanje med državama je po njegovih besedah pomembno predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih in trgovinskih razmer. Drugi poudarki oddaje: Premirje v Gazi po ameriških navedbah poteka bolje od pričakovanj. V Evropskem parlamentu ob stopnjevanju groženj novinarjem odločni pozivi k zagotavljanju svobodnega dela medijskih delavcev. Poslanke in poslanci vnovič na nasprotnih bregovih glede pravosodne reforme.

Zadnje obdobje življenja je pogosto najbolj dragocen čas, ko se uredijo marsikateri odnosi. Je pa tudi čas, ko bolnik potrebuje veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Zato je še kako pomembno, da znajo sodelovati službe, posamezniki, civilnodružbene organizacije in svojci, ko poskušajo odgovoriti na človekove zdravstvene, duhovne, duševne in socialne potrebe. Kje to sodelovanje že poteka in kje so težave, smo se pogovarjali na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Prisluhnite v oddaji Pogovor o!

Zadnje obdobje življenja je pogosto najbolj dragocen čas, ko se uredijo marsikateri odnosi. Je pa tudi čas, ko bolnik potrebuje veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Zato je še kako pomembno, da znajo sodelovati službe, posamezniki, civilnodružbene organizacije in svojci, ko poskušajo odgovoriti na človekove zdravstvene, duhovne, duševne in socialne potrebe. Kje to sodelovanje že poteka in kje so težave, smo se pogovarjali na okrogli mizi v okviru posveta, ki ga je pripravila Slovenska Karitas. Prisluhnite v oddaji Pogovor o!

Gost epizode 194 je Božo Dimnik, slovenski podjetnik in lobist, ki je igral ključno vlogo pri osamosvajanju in mednarodnem priznanju Slovenije. =================== Vstopnice za dogodek v živo (AIDEA 200.) https://aidea.si/200  =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodnje življenje in zgodovinski kontekst Izkušnje med drugo svetovno vojno Povojni izzivi in družinske preizkušnje Kariera v medicini in poslovni podvigi Sodelovanje pri osamosvojitvi Slovenije Razmisleki o slovenski politiki in gospodarstvu Okoljske skrbi in osebni premisleki

V davišnjem izraelskem obstreljevanju ene od bolnišnic v Gazi je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev. Obsodbe so znova spremljali pozivi k takojšnji ustavitvi ognja. Da je edina rešitev bližnjevzhodnega konflikta rešitev dveh držav, je medtem na srečanju s palestinsko zunanjo ministrico pri nas poudaril premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Francoski premier Francois Bayrou za 8. september napovedal glasovanje o zaupnici. - Inšpekcijski nadzor v podjetju GaiaCell: za hranjenje matičnih celic otrok zagotovljene zadostne količine dušika. - Sodelovanje z Romi v Mariboru dobro. Izzivi predvsem pri izobraževanju in zaposlovanju.

Univerza v Ljubljani je sprejela sklepe, s katerimi zamrzuje sodelovanje z izraelskimi institucijami in prvič javno uporablja izraz genocidna dejanja za dogajanje v Gazi. Klara Drašković je raziskala, kakšne posledice imajo sklepi za slovenski akademski prostor in zakaj univerze v družbi ne morejo prezreti etičnih vprašanj.

Gospodarska rast bo letos manjša, kot so napovedovali v začetku leta. Zavirajo jo kaotični trgovinski odnosi in geopolitične napetosti ter s tem povezana velika negotovost. Najnovejša ocena Banke Slovenije predvideva 1,3-odstotno rast v tem letu in nato okrepitev. Kot ugotavljajo analitiki in gospodarstveniki, so med možnimi ukrepi za pospešitev odprava administrativnih ovir, predvsem pri umeščanju v prostor, in spodbujanje vlaganj. V oddaji tudi o tem: - Občine dvomijo, da bo dolgotrajna oskrba delovala že od julija - Trump v Los Angeles napotil še več pripadnikov nacionalne garde in marince, Kalifornija toži zvezno vlado - Košarkarji Olimpije petič zapored državni prvaki

Ostali poudarki: -Občina Slovenska Bistrica na razpisu kulturnega ministrstva pridobila slab milijon za tamkjašnji grad - Kulturna promenada v ribniškem gradu jutri o tem, da kultura ne pozna meja - S sprevodom vseh 32-ih dolenjskih vinogradniških društev v Novem mestu danes začetek 53. Teden cvička - V Bohinjski Bistrici se nocoj začne 19. Mednarodni festival alpskega cvetja - V Postojni je bila včeraj specialna olimpijada Slovenije - Še teden dni nas loči od množične rekreativne prireditve v Sloveniji - 23-ega Polimaratona prihodnjo soboto

Obmejne regije niso le obrobna območja, temveč kraji, kjer je vredno živeti. Sodelovanje, trajnostno načrtovanje in vključevanje mladih bodo ključnega pomena za popoln razvoj priložnosti obmejnih regij, zlasti južne Koroške. To je sporočilo regionalne konference, ki jo je politična stranka Enotna lista pripravila v Celovcu skupaj z Evropsko svobodno zvezo EFA. Na njej so se zbrali strokovnjaki, politiki in mladi z južne Koroške. Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je med izzivi obmejnih regij navedel infrastrukturni primanjkljaj, odseljevanje, demografske spremembe in marginalizacijo manjšin. Podpredsednik Evropske svobodne zveze Frank de Boer je poudaril potrebo po skupnem razvoju čezmejnih strategij. Na konferenci je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec. Sabine Polesnig iz vlade dežele Koroške in dr. Silvo Jernej iz Šmihela sta pokazala, kako lahko prostorsko načrtovanje prispeva k varstvu podnebja, Fulvia Premolin pa je govorila o izzivih v italijansko-slovenski obmejni regiji.

Kulturna dediščina je moderen, nadnacionalen, političen in administrativen koncept, ki smo ga iznašli v Evropi, močno pa se je – predvsem v zahodne družbe – umestil po drugi svetovni vojni, se pravi v takratne postkolonialne družbe, ki so bile rasistično in razredno zaznamovane. Zanimivo je spremljati usodo tudi t. i. sporne dediščine v postsocialističnem okolju kot način reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja. Tega se v knjigi z naslovom Razstavljanje sporne kulturne dediščine, s podnaslovom Sodelovanje umetnikov in muzejev, loteva dr. Alenka Pirman, raziskovalka, publicistka in konceptualna umetnica. V njej se avtorica osredotoča na sodelovanje umetnikov z muzejsko stroko, predvsem v okviru razstavnih projektov. Zanima jo tudi odnos med njimi, kakšna so razmerja moči, kakšno moč imata politika in ideologija, kdo diktira definiranje sporne kulturne dediščine in kakšna je nesporna kulturna dediščina. Ugotavlja, da se morajo dandanes muzealci spoprijemati z mnogimi neprijetnimi zagatami. Spremno besedo h knjigi je napisal dr. Blaž Bajič, docent in raziskovalec na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ukrajina bo naredila vse, kar je treba, da se upre ruski invaziji. To je danes poudaril ukrajinski premier Denis Šmigalj, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil prekinitev vojaške pomoči Združenih držav Kijevu. Ob tem je izrazil odločenost Kijeva za nadaljevanje sodelovanja z Združenimi državami in pripravljenost za podpis dogovora o dostopu do ukrajinskih naravnih virov. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija predlaga nov instrument, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo. - Poslanke in poslanci o predlogu za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataše Sukič. - Na pustni torek po državi številne karnevalske prireditve.

Slovenci v Italiji so vpeti v projekt evropske prestolnice kulture. Nekateri pa opozarjajo, da je vabilo k sodelovanju na odprtju prišlo precej pozno. Od postaje do postaje je sicer naslov sobotnega otvoritvenega dogajanja, ki bo trajalo 14 ur. Slavnostna povorka bo pot začela ob 10.00 na železniški postaji v Gorici in se nato ustavila pred Trgovskim domom, enim od simbolov tam živečih Slovencev. Kdo vse bo sodeloval v povorki in kaj pričakujejo si obetajo v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) od EPK GO!2025? Foto (EPK GO!2025) - aplikacija BulevAR

Slovenci iz Italije bodo dejavno vključeni v otvoritveno slovesnost evropske prestolnice kulture. Sodelovanje v povorki bo velika priložnost za vse njihove kulturne ustanove. Spodbudne novice o vključevanju prihajajo tudi iz ministrstva za kulturo, pravi Janko Malle, nekdanji dolgoletni vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Obiščemo Slovence na avstrijskem Štajerskem in se ustavimo v Porabju, kjer so se spomnili nekdanjega novinarja in pesnika Ernesta Ružiča. V reški Bazovici pa ujamemo kitarista Luko Verbanca.

Za ekskluzivne epizode Elle podkasta, se urednica Petra Windschnurer pogovarja z nagrajenci Elle Style Awards 2024. Svojo modno vizijo in vtise kako je sodelovati z največjimi modni imeni na svetu, danes v studiu deli Tanja Vidic. Mlada modna oblikovalka Tanja Vidic je za junijsko naslovnico kultne ameriške revije Rolling Stone v svoje pletenine oblekla svetovno znano raperko Cardi B, medtem, ko si za največji dosežek letošnjega leta šteje sodelovanje s priznanim modnim oblikovalcem Rickom Owensom pri njegovi kolekciji za pomlad in poletje 2025. Več o intervjuju s Tanjo Vidic si lahko preberete tukaj. Gostja: Tanja Vidic Voditeljica: Petra Windschnurer Več podobnih vsebin najdete na: https://elle.metropolitan.si/

Gospodarsko sodelovanje z Italijo je izjemno pomembno za Slovenijo, še posebej v povezavi s Furlanijo – Julijsko krajino, ki je naše naravno geografsko in gospodarsko zaledje, je ob obisku v Trstu poudaril minister za gospodarstvo Matjaž Han. Srečal se je z več predstavniki gospodarstva in slovenske narodne skupnosti. Na pogovoru z odbornikom za gospodarske dejavnosti in turizem dežele Furlanija – Julijska krajina Sergiem Emidijem Binijem je bil izpostavljen pomen Evropske prestolnice kulture. Posebno pozornost so udeleženci srečanja namenili tudi štiriletnemu programu (2025–2028) za spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti. Ta program vključuje ukrepe za podporo gospodarskim organizacijam, naložbam, turističnemu razvoju ter strateškim projektom. Po obeh delovnih srečanjih je minister Han obiskal še ribiški muzej v Križu, edino slovensko banko v Italiji ter več tržaških podjetij v slovenski lasti.

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo. Slovenska zamejska gospodarska koordinacija se je v Zagrebu sestala na svoji prvi konferenci in zanima nas, kaj so se dogovorili njeni udeleženci, kakšne načrte so si zadali. Skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji praznujemo 50-letnico njihovega delovanja in se poklonimo ustanovitelju Valentinu Polanšku. Častna gostja letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma je Italija. Kljub obljubam pa na sejmu tokrat ne bo slovenskih literatov iz Furlanije – Julijske krajine. Kakšni so odzivi? Prisluhnite!   Foto (Bor Slana/STA): Minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmar - izmenjava zapisnikov 19. seje komisije

Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.

Sodelovanje zaveznic v eni od najbolj obsežnih izmenjav zapornikov med zahodom in Rusijo po koncu hladne vojne bo med drugim pripomoglo h krepitvi zaupanja med njimi. Slovenija, ki je v četrtkovi akciji izmenjave poleg Nemčije odigrala najpomembnejšo vlogo, si je s tem pridobila zaupanje in lahko v prihodnje od zaveznic pričakuje izmenjavo najbolj pomembnih varnostnih informacij, od organiziranega kriminala do spremljanja migracijskih poti. V oddaji tudi: - Odpravljanje posledic včerajšnjih neurij, v katerih je bilo med drugim poškodovanih 11 daljnovodov - Občina Kidričevo vabi na Zeleno jezero, češ da je voda primerna za kopanje in druge dejavnosti - Odbojkarji premagali aktualne olimpijske prvake, v četrtfinalu iger v Parizu tudi rokometaši.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v najnovejšem poročilu naši vladi med drugim vnovič svetuje reforme na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema ter plač v javnem sektorju. Za letos nam sicer OECD napoveduje gospodarsko rast v višini 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa nekaj več - 2,7 odstotno gospodarsko rast. Druge teme: - V Združenem kraljestvu naj bi po 14-ih letih oblast prevzeli laburisti. - Bela hiša zavrača ugibanja o izstopu Bidna iz predsediške tekme. - Košarkarji za ohranitev upanja na olimpijski nastop potrebujejo zmago nad Novo Zelandijo za 10 točk.

Slovenija praznuje dan državnosti in s tem zaznamuje 33 let od osamosvojitve, ko je takratna skupščina sprejela ključne osamosvojitvene dokumente za osamosvojitev in sicer temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo ter deklaracijo o neodvisnosti. Velik korak k osamosvojitvi smo Slovenci pred tem naredili na plebiscitu 23-ega decembra 1990, ki je imel več kot 93-odstotno udeležbo, za samostojno državo pa je glasovalo skoraj 96 odstotkov teh, ki so prišli na volišča. Sodelovanje in pogum, ki smo ga pokazali takrat, je močno odmeval v govorih na včerajšnjih slavnostnih dogodkih in na osrednji državni proslavi. V oddaji tudi: - Slovenski nogometaši proti Angliji za zgodovinski preboj med elito stare celine. - Prihodki od zamrznjenega ruskega premoženja kmalu na voljo za pomoč Ukrajini. - V Mariboru svoja vrata odpirata mednarodni folklorni festival Folkart in JazzLent.

O pomenu gospodarskega sodelovanja z rojaki v sosednjih državah in v izseljenstvu so v tem tednu kar dvakrat govorili na pomembnih srečanjih v Ljubljani. Najprej v ponedeljek na seji Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in nato še v torek na seji komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekaj poudarkov smo zbrali za tokratno oddajo. Slišali ste: premierja Roberta Goloba, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik sveta Mateja Arčona, državno sekretarko Vesno Humar, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felixa Wieserja iz Avstrije o delu Zamejske gospodarske koordinacije in druge.

Vlada naj še poglobi gospodarsko sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter si prizadeva za krepitev skupnega gospodarskega prostora. To je bil sklep včerajšnje seje komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je bila posvečena gospodarskemu sodelovanju s slovenskimi skupnostmi v tujini. Štefan Bogdan Barenboim Šalej iz Brazilije je govoril v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felix Weieser iz Avstrije pa o delu Zamejske gospodarske koordinacije. Dosežke na področju gospodarskega sodelovanja z rojaki sta predstavila državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar ter minister za gospodarstvo Matjaž Han. Slednji je med drugim napovedal prvo poslovno konferenco Zamejske gospodarske koordinacije, ki bo jeseni na Hrvaškem, še ta teden pa bo objavljen prvi javni razpis za sofinanciranje stroškov dela v zamejskih organizacijah.

Napovedi glede rasti svetovnega gospodarstva v letošnjem letu so optimistične. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je napoved izboljšala za Združene države in Kitajsko, nekoliko znižala pa za Nemčijo. Bolje kaže tudi Sloveniji, ki pa se bo morala posvetiti reformam, predvsem pokojninski in zdravstveni. Druge teme: - Ameriški predsednik Biden podprl pravico do propalestinskih protestov in vladavino prava. - V Bruslju opozarjajo, da Gruzija ogroža svojo evropsko pot. - Slovo novinarke in publicistke Mance Košir.

Po iranskem odgovoru na izraelski napad na konzulat Teherana v Damasku se vrstijo pozivi stranema k umiritvi razmer. Za zdaj ne kaže na novo zaostrovanje, a je treba počakati na izplen današnje seje izraelskega vojnega kabineta. Drugi poudarki oddaje: - Sodelovanje žensk in moških ključno za dosego miru, stabilnosti in razvoja, je ob začetku dvodnevnega obiska na Kosovu poudarila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. - Socialni demokrati bodo zaradi zapletov v sobotnem glasovanju ponovili odločanje o članih predsedstva in nadzornega odbora stranke. - Vremenski obrat jutri prinaša ohladitev, dež, sneg do 700 metrov nad morjem in na Primorskem močno burjo.

Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL    AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com  ============================= V epizodi 134 je bil moj gost Mitja Sojer. Za prijatelje - Mič. Priljubljen ljubljanski frizerski mojster z verigo 90 salonov doma in celo v tujini. Pred leti je ustanovil Akademijo Mič Styling PAUL MITCHELL, v kateri na čelu kreativne ekipe Art team šola najboljše slovenske frizerje. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zgodba Mič Styling, London in prvi frizerski salon Kdo narekuje trende frizur? Brivstvo Začetek podjetniške poti in prvi kreativni team Karakteristike uspešnega frizerja Sodelovanje s Paul Mitchellom Paul Mitchell X Mič Styling šola v Sloveniji 90 frizerskih salonov in izzivi z zaposlenimi Simple frizerski saloni Odprtje frizerskega salona v Ameriki Odnos do denarja in investiranje Cilji in pričakovanja mladih Še vedno vsak dan v salonu Vedeževalstvo, jasnovidnost in astrologija

Iskanje formule za življenje in preživetje v vedno bolj kompleksni, tudi razslojeni družbi daje večkrat zanimive rezultate. Zavedanje o demografski ogroženosti večine razvitih držav je na površje prineslo mogoče rešitve problema v sodelovanju in vključevanju več generacij. Kajti sodobnost je prinesla dramatično razdružitev posameznih generacij, kar je bilo še pred desetletij nekaj povsem nepredstavljivega. Družine in člani širših skupnosti so živeli skupaj in nihče se ni spraševal ali dvomil v urejene in zacementirane odnose med generacijami. Najrazličnejše revolucije dvajsetega stoletja pa so posamezne generacije razdružile do te mere, da se danes organizacije in posamezniki trudijo člane posameznih generacij ponovno spraviti za isto mizo ali vsaj v isti prostor. Nedeljska reportaža govori o enem takšnih poizkusov. Marko Radmilovič je oddajo naslovil »Medgeneracijsko sodelovanje družine Novak!«

V oddaji je bila tokrat z nami Ana Pleško iz Simbioze. Govorili smo o sodelovanju med generacijami pri učenju novih veščin računalništva, pametne telefonije in digitalnega bančništva. Svet gre naprej, zato je učenje postalo vseživljenjski projekt.

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 123 je bila moja gostja Nina Osenar Kontrec, priznana slovenska televizijska voditeljica in pevka. Napisala je knjigo o trpki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom jo je za pet let prikoval na posteljo, za vedno pa zaznamoval njeno dušo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: AIDEA knjiga Ninin pogled na nastopanje v javnosti Od miss do TV voditeljice PlayBoy in Onlyfans - da ali ne? Algoritem za odločanje Ninin avtobiografski roman Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom Odtegnitveni sindrom od antidepresivov Stanje psihe in uma Sodelovanje z dr. Klemenom Rebolom Izkušnja z bogom Vloga Nininega moža pri zdravljenju Načrti za prihodnost

Pred deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini, ki bodo 2. in 3. aprila, sta zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost in Demokratska stranka podpisali politični dogovor o sodelovanju. Obvezujejo se, da se bodo ogradili od vsakovrstnega nacionalističnega pristopa in etnične diskriminacije. To predpostavlja obvezo za vrednotenje manjšinskih jezikov in kultur, s spoštovanjem in izvajanjem državnih in deželnega zakona. Stranko SSk je na srečanju zastopal deželni tajnik Igor Gabrovec, Demokratsko stranko pa deželni tajnik Renzo Liva. Na srečanju sta bili prisotni tudi poslanka Debora Serracchiani in senatorka Tatjana Rojc iz vrst Demokratske stranke. V skladu z zakonom bo Slovenska skupnost izvolila svojega kandidata, če bo prejela vsaj en odstotek glasov, njen zastopnik pa bo še naprej član svetniške skupine Demokratske stranke

Leta 2018 je na pobudo dveh gospodarskih slovenskih organizacij iz Trsta in Celovca zaživel projekt MAJ - Mreža Mladi Alpe Jadran, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. V šestih letih je v njem sodelovalo več kot 1200 mladih. Skoraj 50 se jih je ob letošnjem zaključku zbralo na Uradu vlade za Slovence po svetu, kjer so jim, dnevu primerno, postregli s slovenskim zajtrkom, nato pa so obiskali še državni zbor. Namen projekta MAJ je spodbuditi mlade rojake k druženju in spoznavanju drugih delov zamejstva. Da gre za pomemben projekt, se strinja pristojni minister Matej Arčon in zagotavlja nadaljnjo podporo. Kako pa je z doseženim zadovoljen pobudnik projekta MAJ, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Feliks Wieser in kaj pravijo mladi udeleženci? Foto(USZS): Mladi - člani mreže MAJ - pred Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu

Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.

Prehod v brezogljično družbo zahteva sistemski pristop s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. To na ravni ministrstev pomeni povezovanje že ob samem začetku priprave sprememb zakonodaje, na ravni celotne družbe pa sodelovanje vseh udeležencev določenih procesov. To poudarja Bart Stegeman iz organizacije EIT Climate-Kic, ki se ukvarja s prepoznavanjem sistemskih pomanjkljivosti in iskanja rešitev prav na osnovi sodelovanja.

Natanko mesec dni pred velikim koncertom Izštekanih 30 v polnih ljubljanskih Križankah se je oddaja Izštekani še enkrat v živo oglasila iz domačega okolja - radijskega studia. 8. maja 2023 ob 20.00 so nas na Valu 202 s skupnim nastopom nagovorili štirje angažirani kantavtorji različnih generacij.Osmega maja 2023 ob 20.00 s nas na Valu 202 s skupnim nastopom nagovorili štirje angažirani kantavtorji različnih generacij: Jani Kovačič, Vlado Poredoš, Primož Siter in Drago Mislej Mef. Posebej za to priložnost se jim je pridružilo nekaj glasbenih sopotnikov, med njimi pevka Maša But. V programu bodo nove pesmi, pa tiste iz železnega repertoarja ter take, ki jih je rodilo prav to sodelovanje. Sodelovanje, ki prinaša skupne, prepletene, vznesene, humorne, nepredvidljive in zatorej sila izštekane izvedbe. Da o spremni besedi teh pronicljivih, čutečih in duhovitih mojstrov ne govorimo. “Lahko noč, gospodje” je naslov, pod katerim Kovačič, Poredoš, Siter in Mef od lanske jeseni nizajo skupne koncerte. “Časi so takšni, da moramo stvari početi skupaj,” pravijo. Vsi štirje v pesmih odsevajo družbeno stvarnost, vsi so občutljivi za krivice, vsak s svojo poetiko zre na robove družbe in opeva tegobe malega človeka. In vsak od njih ni angažiran le v glasbi. Vsi se zavedajo, da besede, pa naj bodo odete v še tako lepo glasbeno podobo, niso dovolj. Da sprhnijo v nič, če niso pospremljene z dejanji. Vsak od njih je tudi aktivist v skupnosti. Kovačič, Poredoš, Siter in Mef tudi prakticirajo, kar govorijo. “Prihajamo iz štirih generacij, iz štirih različnih ustvarjalnih vesolij. Spoznala in povezala pa nas je skupna prijateljica, muza in vzor, ostrojezična Svetlana Makarovič,” pripovedujejo. Bilo je na danes že tradicionalnih množičnih koncertih, ki jim je dala naslov Siterjeva pesem “Nosil bom rdečo zvezdo”. “V bistvu smo obrnili staro reklo manj je več – v več je manj,” se šali Mef. “Ena naših največjih težav,” nadaljuje Poredoš, “je to, da Jani na vsak koncert prinese nove skladbe, ki jih še nihče ni slišal.” “Ampak tudi njegovih starih ne znamo, tako da je vseeno,” v smehu dodaja Mef. “Pomagamo si s kitarami, pritegnemo s petjem, Vlado ima orglice in tako si vzajemno uspešno uničujemo komade,” pravi Siter. “Temu se učeno reče aranžma,” povzema Kovačič. “Vedno je zanimivo slišati znane pesmi na nov način. In upam, da nekaj teh besed tudi ostane. Da koga kdaj ob kakšnem trenutku malo zbodejo ali potolažijo.” Po nizu koncertov v številnih slovenskih krajih so prišli v Izštekane. V Kajuhovem letu, razpeti med dan upora proti okupatorju, praznik dela in dan zmage nad fašizmom in nacizmom. S svojimi pesmimi, s pesmimi upora iz svetovne zakladnice, s pesmimi vzornikov in pesmimi o vzornikih, s pesmimi izpred stoletja in pol in izpred leta in pol. Da povedo, da se pravice in krivice s časom ne spreminjajo. Da je le človek tisti, ki včasih zaide. In da je skupnost tista, za katero se je vredno boriti. Tudi Izštekani so skupnost. Bodite njen del. Galerija fotografij. Na našem Youtube kanalu: 23. psalm ali kdo bo mene pokopal Pot domov Čez mreže in žice Položnice

V Cerkvi so številna poslanstva, za katera so laiki bolj usposobljeni kot duhovniki, na primer na področju zakonske pastorale ali ekonomije. A kakšno je dejansko stanje, ko govorimo o sodelovanju in soodgovornosti laikov in duhovnikov? In kako so ženske kvote prodrle tudi v cerkveno miselnost? O tem smo govorili s profesorico pri Katedri za filozofijo na teološki fakulteti dr. Mateja Pevec Rozman, ki se je nedavno v Vatikanu udeležila srečanja na te teme.

V Cerkvi so številna poslanstva, za katera so laiki bolj usposobljeni kot duhovniki, na primer na področju zakonske pastorale ali ekonomije. A kakšno je dejansko stanje, ko govorimo o sodelovanju in soodgovornosti laikov in duhovnikov? In kako so ženske kvote prodrle tudi v cerkveno miselnost? O tem smo govorili s profesorico pri Katedri za filozofijo na teološki fakulteti dr. Mateja Pevec Rozman, ki se je nedavno v Vatikanu udeležila srečanja na te teme.

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.

Izvajanje zahtev bo obvezno za vse lastnike zemljišč, ti pa žal niso bili vključeni v samo pripravo predloga in lahko s pripombami sodelujejo samo v okviru javne razprave. Sicer pa je v oddaji Blaž Škerl opozoril na nedopustno dogajanje ob gradnji kanala C0, slišali pa ste tudi dva prispevka s posveta o Vplivu populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino.

Izvajanje zahtev bo obvezno za vse lastnike zemljišč, ti pa žal niso bili vključeni v samo pripravo predloga in lahko s pripombami sodelujejo samo v okviru javne razprave. Sicer pa je v oddaji Blaž Škerl opozoril na nedopustno dogajanje ob gradnji kanala C0, slišali pa ste tudi dva prispevka s posveta o Vplivu populacije velikih zveri na kmetijstvo, podeželje in krajino.

Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Varčnost in samozadostnost bosta ob energetski draginji postali nujen način življenja. Energetska kriza bo prav tako velika preizkušnja za evropske vrednote, še zlasti, če ne bo dogovora o kapici za ruski plin, med drugim opozarja Blaž Košorok, direktor Gen Energije v odhajanju. Preostale teme: V najnovejših ruskih raketnih napadih na Ukrajino najmanj sedem mrtvih; NATO Kijevu obljublja krepitev zračne obrambe. Evropska komisija za podelitev statusa kandidatke za članstvo v Uniji Bosni in Hercegovini; od nje pričakuje ukrepe na področjih sodstva, boja proti korupciji in svobode izražanja. Policija po preiskavi spolnega nasilja ovadila tri ljudi; med njimi neuradno tudi Dušan Smodej, vodja ljubljanskega Fotopuba.

Dogajanje po zamenjavi bolnikov v celjski bolnišnici se zapleta. Ministrstvo za zdravje napoveduje kazensko ovadbo zoper vodstvo, katerega odstop je nedavno zavrnil svet zavoda. Medtem naj bi njegov predsednik Andrej Klasinc - po neuradnih informacijah - odstopil. V oddaji tudi: - Na seji ekonomsko-socialnega sveta pohvale hitremu sprejemanju ukrepov proti draginji, na področju davkov pa pričakovanja po celoviti reformi - Zamenjali nadzornike Darsa in 2TDK, a na čelu te družbe za graditev drugega tira - kot kaže - ostaja Pavle Hevka - Ob dnevu slovenskega športa se vrstijo rekreativne prireditve in pozivi k športnemu udejstvovanju

Mateya Slobodnik, predsednica slovensko-avstralske gospodarske zbornice je spregovorila o novostih o sodelovanju s slovensko organizacijo JA Slovenija, ki spodbuja mlajše bodoče podjetnike.

Mateya Slobodnik, predsednica slovensko avstralske gospodarske zbornice je spregovorila o novosti v zbornici in o sodelovanju s slovensko organizacijo JA Slovenija, ki poudarja na mlajše bodoče podjetnike.

Zadnji #Toplovod sezone. Rečemo eno o apokaliptični jeseni, ko bo vsled globalnih tokov biznisa, na katere nimamo vpliva, vse narobe.

Senik. Preprosta beseda za preprosto stavbo, ki pa skriva bogate in zanimive zgodbe, tradicijo, izročilo in spomine na svet, ki izginja. Slovenska krajina je prepredena z različnimi kmetijskimi gospodarskimi objekti, nekateri se še uporabljajo za pravi namen, druge pa počasi jemlje zob časa. Govorimo o kozolcih, steljnikih, tako imenovanih pajštvah – sušilnicah sadja – in senikih. Ti so še posebno v Posočju, med Kobaridom in Tolminom, nekaj posebnega. V Tolminskem muzeju so se povezali z dolgoletnim zbiralcem izročila Pavletom Četrtičem iz Kobarida, ki že desetletja vneto raziskuje, zapisuje in dokumentira ustno in materialno zapuščino Posočja. Med različnimi ostanki preteklosti ga še posebno navdušujejo seniki in vse, kar je povezano z njimi. Popolnoma drugače pa so seniki začarali Elvisa Jerkiča iz Tolmina, mladega študenta arhitekture in fotografa. Pritegnili sta ga preprostost in arhetipskost teh poslopij. Sodelovanje vseh treh partnerjev je rodilo razstavo in katalog. Več o senikih v Zgornjem Posočju pa v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

Čezmejno sodelovanje pri zmanjševanju poplavne ogroženosti. ARSO na Twitterju in Facebooku. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Spletna stran projekta FRISCO1 Projekt FRISCO1 na ARSO strani Predstavitvena zloženka projekta FRISCO Video material pripravljen ob projektu