Podcasts about dobrih

Dobrih deset le je že minilo, kar je mali prikupni medvedek z modrim plaščkom in velikim rdečim klobukom prispel naravnost iz Peruja na londonsko železniško postajo Paddington ter po številnih zabavnih prigodah očaral tako britansko družinico, ki ga je posvojila, kakor tudi široko filmsko občinstvo. Pretanjen britanski humor, s katerim je neštete napete knjižne dogodivščine medvedka Paddingtona začinil že njegov avtor pisatelj Michael Bond, je režiser Paul King nato zelo uspešno prenesel tudi v enako simpatično filmsko nadaljevanje iz leta 2017, te dni pa je na spored naših kinematografov prišel še tretji del – Medvedek Paddington v džungli. Kakor pove že naslov, se sladkosnedi medo, ki se v Veliki Britaniji kot prava mala popikona lahko pohvali celo s svojo poštno znamko in obiskom pri nekdanji kraljici, v tokratni pustolovščini poda na dolgo pot v svojo domovino, malo da bi se spomnil svoje preteklosti in toliko bolj, da bi našel svojo drago teto Lucy, ki je nenadoma izginila iz doma za ostarele medvede. Kakor v prejšnjih dveh filmskih adaptacijah, se Paddingtonu tudi sredi neprehodne džungle pripetijo vse mogoče in nemogoče nadloge, po robu se mu postavljajo prevaranti, ob strani pa mu trdno stoji družina …, a nekaj poglavitnega filmu vendarle manjka. Pristni britanski humor. Zdi se, da je rahlo spremenjena ustvarjalna ekipa z režiserjem Dougalom Wilsonom, za katerega je Medvedek Paddington v džungli celovečerni prvenec, preveč stavila na glasen situacijski humor in pretirano karikiranje, pri tem pa kar nekoliko pozabila, da je medvedek Paddington kot lik najbolj prepričljiv prav zaradi svoje izjemne vljudnosti in mirnosti, ki ga krasita v prvih dveh filmih. Tudi zlobnež, ki ga tokrat igra Antonio Banderas, je vse preveč intenziven in skoraj histerično neodločen, zares odlična in edina tudi ravno prav samoironična pa je Olivia Colman kot mati prednica. Škoda le, da njene pevske in interpretacijske sposobnosti zaradi podpovprečne sinhronizacije v slovenščino izgubijo kar precej britanskega šarma. Če film Medvedek Paddington v džungli ne bi imel dveh zares posrečenih predhodnikov, v katerih so ustvarjalci s širšim družbenim kontekstom znali in zmogli preseči detektivsko vsebino medvedkovih dogodivščin, bi verjetno obveljal za čisto soliden družinski film, a tokratna letvica je bila očitno postavljena nekoliko previsoko. Sodeč po precej zdolgočasenih vzdihih mlajših gledalcev na sinočnji premieri v kranjskem kinematografu MojKino, razvlečeno bezljanje po džungli, preočitno namignjeni zapleti in samo srednje duhoviti gagi namreč niso navdušili niti ciljnega občinstva. Piše: Gaja Pöschl Bere: Ajda Sokler

Pet dni avtomobilske degustacije legendarnega Tannistesta smo strnili v švoh dve uri podcasta, ki smo ga "zapekli" na sipkem pesku Severnega morja. Dobrih 30 kandidatov za Evropski avto leta 2025 ter skupno več kot 80 avtomobilov nam je ponudilo vpogled v značajsko in tehnološko raznolikost širnega avtomobilskega sveta. . ZAPISKI: CONTINENTAL NOMINIRAJ NAJBOLJ VARNEGA VOZNIKA/VOZNICO: https://continental-varnost.com . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM -  ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebavtom/⁠⁠

Se še spomnite nemarnega, nadležnega, maničnega, v črtasto črno-belo obleko odetega duha Betelgeusa, ki je konec 80. let v odlični interpretaciji Michaela Keatona s svojimi neokusnimi potegavščinami razgrajal po idilični soseski ameriškega mesteca in silil najstniško darkerico Lydio, da skoči z njim v zakonski jarem in ga tako spravi med žive? Fantazijska komedija iz leta 1988 je med zvezde izstrelila takrat 16-letno Winono Ryder in mojstra filmske magije Tima Burtona ter zacementirala njegov ekscentrični slog, utemeljen na dramatičnih grozljivih prizoriščih, grotesknih likih, barvitih kostumih, izkrivljenih proporcih ter očarljivi mešanici nedolžnosti in grozljivosti. Beetlejuice je z leti prerastel v kult, zdaj pa si lahko na velikih platnih ogledate njegovo nadaljevanje. Dobrih 35 let pozneje je Lydia zagrenjena, nevrotična voditeljica pogovorne oddaje, v kateri komunicira z dušami umrlih. Skupaj z mačeho, odtujeno hčerko in lakomnim partnerjem se po dolgih letih vrne v hišo duhov, da bi pokopala očeta in pomagala pospraviti nekdanji dom. Seveda ne mine dolgo, preden sreča Betelgeusa in se znova odpravi v Spodnji svet – tokrat zato, da bi rešila hčerko pred usodno napako. Izvirnik je imel odlično zastavljeno in presenetljivo sporočilno zgodbo, ki jo je Burton ob pomoči svoje divje vizualne domišljije prekvasil v duhovito morbiden bombonček za vse generacije, njegovo nadaljevanje pa je scenaristično precej bolj anarhično, preobloženo z veliko količino stranskih zgodb in gegov, ki odvračajo pozornost od osnovne pripovedne niti, spletene okrog dejstva, da se je odrasla Lydia hudo izneverila otroški različici sebe in zagrešila podobne napake kot njeni starši. Čeprav je nadaljevanje scenaristično šibkejše, pa je s svojo igrivo estetiko vendarle dostojen naslednik kultne uspešnice. Privlačnost Burtonovih filmov je predvsem to, da niso polikani do zadnje podrobnosti in da se izogibajo računalniško generiranim posebnim učinkom. Vizualije so namerno grobe in neizoblikovane, z oprijemljivo naredi sam patino, ki jim vdihne dušo in grozljivo naredi domače, skorajda prisrčno. Burton pa se filmski zgodovini, iz katere se napaja, pokloni tudi s sekvenco stop motion animacije in imitacijo črno-bele italijanske grozljivke. Za konec je treba še omeniti, da se nadaljevanje kar precej opira na svojega predhodnika, to pa utegne biti težavno, saj njegovo ciljno občinstvo danes najbrž ni enako tistemu, ki ga je pred več kot tremi desetletji vzelo za svojega.

Kje ste si privoščili nedeljsko kosilo? Doma? Morda v kateri od slovenskih gostiln, ki ponujajo domače ali tradicionalne jedi? Verjetno ste imeli težave z iskanjem slednjih, saj je tradicionalnih slovenskih gostiln vse manj. Zakaj, so se pred kratkim na turističnem forumu spraševali člani Društva turističnih novinarjev Slovenije.

premiera: 7. marec 2024 Radio Slovenija, informativne oddaje: 8. marec Na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča Ljubljana so včeraj premierno uprizorili lutkovno predstavo z naslovom V dobrih rokah, za katero je besedilo napisala Jera Ivanc, režiral pa jo je Jakub Maksymov. V dramsko - lutkovni, glasbeni in plesni pripovedi z ročnimi lutkami, je mednarodna zasedba z dogodivščinami majhne deklice, združila izkušnje časov treh generacij. Režija: Jakub Maksymov Dramaturginja: Jera IvancAvtor likovne podobe in scenograf: Jakub ŠulikAvtor glasbe in korepetitor: Lazar NovkovOblikovalca zvoka: Lazar Novkov, Damir RadončićLektorica: Irena Androjna MencingerOblikovalec svetlobe: Gregor KuharAsistentka režije: Matilda FaturLutkovni tehnolog: Zoran Srdić Nastopajo: Lovro Finžgar, Polonca Kores, Martina Maurič Lazar, Filip Šebšajevič k. g.

Nekoč je živel univerzitetni profesor, ki je iskal smisel življenja. Po mnogih letih in dolgih poteh je prispel do koče svetega puščavnika in ga prosil za razsvetljenje. Sveti mož je obiskovalca povabil v svoje skromno bivališče in mu postregel s čajem. Natočil je romarjevo skodelico do vrha, pa je še vedno nalival, tako da je čaj začel teči po tleh. Nekaj časa je profesor to gledal, potem pa ni mogel več zdržati: »Nehajte! Polna je! Saj ne more nič več noter!« »Podobno kot ta skodelica,« je povzel puščavnik, »si tudi ti poln svojih sodb, spoznanj in zamisli. Kako naj te česa naučim, dokler ne izprazniš samega sebe?« (Drobne zgodbe za dušo, …. ) Če smo polni, ne moremo sprejeti nič več. Niti Božje besede. V današnjem evangeliju nas k sprejemu božje besede spodbuja stavek: »Pripravite Gospodovo pot!« Te besede so vzete iz knjige preroka Izaija, ki so zapisane v prvem berilu in razlagajo, kako naj pripravimo pot Gospodu do nas: »Vsaka dolina naj se dvigne in vsak hrib in grič naj se poniža« (Iz 40,4). Prav v času priprave na božič, se nam samo postavlja vprašanje, česa smo polni, da ne sprejemamo Božje besede, ampak gre ta mimo nas, se poliva in teče na vse strani, samo v nas ne. Veliko stvari nas lahko ovira. Zelo pogosto je to zaverovanost vase, v lastni prav, neki plehki napuh. Skratka naš veliki ego. Kdor meni, da ima samo on prav, ne bo niti slišal, še manj poslušal drugega. Še najmanj pa bo poslušal Boga. Božje sporočilo bo šlo gotovo mimo takega človeka. Poslušanje, priprava srca in spreobrnjenje ni stvar enega trenutka. Neki duhovnik se je spominjal, kako se je kot otrok s starši vozil po avtocesti na obisk k svojim starim staršem. Vedno je bil del avtoceste v popravilu. Spominjal se je prometnih znakov, ki so opozarjali na to, strojev ter delavcev. Mislil si je: kako čudovita bo ta avtocesta, ko jo bodo prenovili. Dobrih deset let pozneje je spet potoval po isti avtocesti. Takrat k svojim staršem. Še vedno so tam potekala dela. Ko so obnovili en odsek, so začeli z obnovo drugega. Celo tako se je zgodilo, da so čez desetletje znova popravljali isti odsek. Po tolikih letih je bil namreč spet potreben obnove. Ne spreobrnemo se enkrat za vselej. Ne, to je stalen proces in neprestan trud. Naj postane advent čas, ko bomo iz svojih src izkoreninjali zlo in slabe navade ter pripravljali pot Gospodu.

Kako je biti oče pri 18-ih, mama pri 22-ih in nato babica oziroma dedek pri 44-ih? V letih, ko marsikdo povije še svojega otroka, sta Nataša Koražija in Igor Gošte že pestovala svoja prva vnuka. O zgodnjem materinstvu in očetovstvu ter staro- starševstvu pa je tekla beseda naše tokratne oddaje Reflektor, ki jo je vodil Lojze Grčman. Nataša Koražija je slovenistka in nekdanja učiteljica, sedaj pa že dobro desetletje direktorica Knjižnice Rogaška Slatina. Čeprav v letih, ko bi lahko bila še sama mama dojenčka, pa je pred dvema mesecema prvič postala babica. Igor Gošte, naš drugi gost, pa je Trboveljčan. Publicist, novinar, kolumnist in avtor kar desetih knjig je aktiven kar se da, teče maratone in preživlja ogromno časa v naravi, pri 44 letih pa je prvič postal dedek in ima že štiri vnuke.

V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev. Anketa novinarskega sindikata med zaposlenimi v tiskanih medijih je pokazala, v kako težkem položaju so, da delajo pod hudimi pritiski, so zelo obremenjeni, slabo plačani, imajo neurejeno napredovanje, malo možnosti za izobraževanje, zato številni razmišljajo o zamenjavi službe in celo o tem, da bi zapustili novinarstvo. Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik pravi, da se razmere v tiskanih medijih že vrsto let slabšajo.  Biti lastnik medija, to prinaša s seboj tudi odgovornost, ne le odgovornost do zaposlenih, ampak tudi odgovornost do javnosti, novinarstva in demokracije v državi. Alenka Potočnik Dolgoletni novinar Dela Veso Stojanov in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik opisujeta, kaj se dogaja v njunih časopisnih hišah, in razmišljata o prihodnosti tiskanih medijev. Psihologinja Maša Blaznik pa je zaveznica dobrih medijev in novinarjev, podpisnica peticije in podpornica odlične novinarke Ane Lah, ki ji na Večeru niso podpisali pogodbe.  V tem, kar se dogaja z mediji in novinarji, ni nič normalnega in nič sprejemljivega, zato je tako pomembno, da se proti temu vztrajno borimo in opozarjamo na to. Maša Blaznik Zapiski Pritiski na tisk - lastniki in vodstva  Pritiski na tisk - podpora medijem pomeni podporo demokraciji     

V 18. vzporedniku tokrat obiščemo celino, ki redko zaide na naslovnice slovenskih medijev. Južno Ameriko je v zadnjih letih zajel val političnih sprememb, ob tem pa iz različnih držav poročajo tudi o množičnih in neredko nasilnih protestih. Take novice v zadnjih dneh prihajajo tudi iz Bolivije, kjer se nahaja naša sodelavka Maja Ava Žiberna. Z njo razmišljamo o vzrokih za nasilne proteste v državi, družbeni neenakosti in težkih delovnih razmerah v rudnikih, pa tudi o božičnih običajih, kulinaričnih skrivnostih in potepuških psih.

Dobrih štiristo strani dolga in nekaj kilogramov težka je nova monografija slikarja in grafika Andreja Jemca, umetnika luči in geste, nekoč profesorja in dekana ljubljanske likovne akademije, akademika in prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavili jo bomo v današnji oddaji, v kateri se bomo posvetili tudi trem knjižnim novostim slovenskih avtorjev, ki so jih Andrej E. Skubic, Lucija Stepančič in Agata Tomažič izdali pri založbi Goga.

V 18. vzporedniku smo tokrat dobili posebno gostjo - v studiu se nam je po vrnitvi iz Ukrajine pridružila Manica Janežič Ambrožič. Pred začetkom zime, ki bo za Ukrajince ena najhujših po 2. svetovni vojni, je ekipa RTV Slovenija obiskala Lvov, Kijev, Bučo in Irpinj; mesta, ki so v vojni že veliko pretrpela. Zdaj prebivalce ob ruskem obstreljevanju pestita predvsem mraz in pomanjkanje električne energije. Z Manico Janežič Ambrožič smo razmišljali o tem, kako se prebivalci odzivajo na vsakdanje preizkušnje, kako se med seboj razlikujeta življenje v mestih na zahodu Ukrajine, do katerega ruske sile niso prodrle, in tistih v središču države, iz katerega se je ruska vojska že umaknila. Pa tudi o tem, kako Ukrajinci gledajo v prihodnost.

November je prinesel podnebno konferenco COP, na kateri je veliko pomembnih tem ostalo v ozadju, vseeno pa smo videli tudi določene premike. Začeli smo razmišljati o tem, kako bi ukinili prestopne sekunde, Nasa je proti Luni poslala najmočnejšo raketo doslej, število Zemljanov je doseglo osem milijard, v Sloveniji pa smo pridobili projekt na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce, ki začenjajo svojo samostojno raziskovalno kariero. Pregledamo najbolj izstopajočo ponudbo znanstvenega čtiva na knjižnih sejmih, ob tednu Univerze v Ljubljani pa poudarimo najnovejše raziskovalne dosežke. Gosti oddaje: Aljoša Slameršak, klimatolog in okoljski ekonomist, Dr. Zala Lenarčič, IJS, Rado Lapuh, Urad za meroslovje, Dr. Matevž Dular, Fakulteta za strojništvo UL, Aljaž Ciber, Konzorcij

Dobrih osem ur pred začetkom volilnega molka organizatorji referendumskih kampanj izkoriščajo še zadnje trenutke za prepričevanje volivcev. 66.000 jih je sicer o zakonih o vladi, o dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija glasovalo že predčasno. Po volilni napovedi Valicona se dvema zakonoma obeta podpora volilcev, negotova pa je podpora zakonu o vladi. Druge teme: - Kolektiv Informativnega programa Televizije Slovenija o poslabšanju posegov v program - Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel priznala, da ni bila uspešna pri spopadanju z ukrajinsko krizo in drugimi konflikti - Ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami pozivi k resnemu angažmaju družbe, politike in medijev

V sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o alkoholizmu, ki je zelo kompleksen problem sodobne družbe. Vzrokov je veliko, zakaj posameznik postane zasvojen z alkoholom. Bistrina, strokovnost in razgledanost sogovornika, tudi avtorja več knjig o alkoholizmu, se ne utaplja v analizah in teorijah, ki na papirju morda še zdržijo, v praksi pa so si primeri med seboj tako različni, kot smo si različni ljudje, in je treba v reševanje alkoholizma v naši družbi vpeti vse mogoče strokovne vede ter delovati na dolgi rok. Tudi na Inštitutu Antona Trstenjaka lahko najdete več informacij.

Nadaljevanje posnetka s prve okrogle mize z letošnje Drage o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej: kje so naleteli na težave in kako iz teorije preiti v prakso. Gostje: zgodovinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik. V prvem delu, ki smo ga predvajali v oddaji 18. septembra in ga najdete v našem avdio arhivu, so govorili o uspešnih zgodbah in vrednotah, ki jih spremljajo, v eni od naslednjih oddaj pa boste slišali tudi o odhajanju mladih in vračanju v domače kraje ter o spremembah, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti.

Napoved konference slovenskih glasbenikov iz sveta in domovine, ki jo v petek, 23. 9. 2022, v Ljubljani pripravlja Svetovni slovenski kongres (več generalna sekretarka Sonja Avguštin Čampa). Posnetek s prve okrogle mize z letošnje Drage, gostje: zgodvinarka in nekdanja ministrica Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica v občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk, moderatorka: Maja Lapornik.

Družina Pahernik in sonaravno gospodarjenje z gozdom v radeljski enoti Koroškega pokrajinskega muzeja Dobrih 500 hektarjev gozdov, ki so bili nekoč v lasti inženirja Franja Pahernika (1882–1976), pionirja sonaravnega gozdarstva na Slovenskem, danes občudujejo strokovnjaki od blizu in daleč. Njihovo povezanost z družino Pahernik bomo v tokratni Nedeljski reportaži spoznavali na terenu in v enoti Koroškega pokrajinskega muzeja v Radljah ob Dravi. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Dobrih enajst let je, kar je Thor prvikrat treščil iz marvelovega vesolja na svetovna filmska platna in takoj postal eden od treh najbolj priljubljenih superjunakov iz skupine Maščevalcev, tesno ob Iron Manu in Stotniku Amerika, seveda. Živahen, gobčen, duhovit, premeten, močan, tudi prevzeten, a hkrati pravičen in v vseh pogledih preprosto božanski nordijski bog, je v režiji Kennetha Branagha in fizični podobi Chrisa Hemswortha osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, in svojega položaja v številnih filmih, ki so sledili prvencu, kljub različnim režijskim taktirkam nikoli ni izgubil. Thor je tako že več kot desetletje na samem vrhu superjunaške priljubljenosti in bo tam najbrž ostal še nekaj časa – čeprav je najnovejši spektakel, ki je prav te dni prišel v naše kinematografe, kljub preverjeni ustvarjalni ekipi precejšnje razočaranje. Če so kritiki in gledalci pri prejšnjem celovečernem filmu, posvečenem bogu groma Thor: Ragnarok iz leta 2017 hvalili izjemen humor, živopisnost in predvsem občutek spontanosti, ki jih je v akcijski film vnesel novozelandski režiser, igralec in komik Taika Waititi, je prav to tisto, česar tokratno nadaljevanje ne premore. Namesto duhovite in nenarejene spontanosti, je zgodba filma Thor: Ljubezen in grom ves čas nekako v krču, dogajanje ne steče, dovtipi pa le redko izvabijo nekaj pridušenega smeha gledalcev v dvorani. Tudi tako imenovane kemije, energije, ki je pred dobrim desetletjem kar bliskala med Hemsworthom in Natalie Portman, je ostalo le še za par šibkih strel in le res dobra upodobitev Christiana Balea, kot tokratnega negativca Gorra, klavca bogov, ponuja nekaj gledalskih užitkov. Še številni stranski liki, ki jim je režiser – s svojim vred – očitno naklonil veliko, pravzaprav kar preveč pozornosti, zbujajo občutek prisilnega duhovičenja in nepotrebne izumetničenosti. O navihani živahnosti, s katero so v Ragnaroku razbijali tako akcijske kot čustvene prizore ter tako preprečili zdrs v dolgočasje ali patetičnost, tokrat ni ne duha ne sluha in film, ki sicer traja le slabi dve uri, se žal zdi veliko daljši. Thor je s filmom Ljubezen in grom postal prvi Maščevalec, ki ima štiri samostojne celovečerne filme, a zdi se, da bi bilo boljše, če v bodoče ostane tesneje v družbi s svojimi superujnaškimi prijatelji, saj njegov grom v solističnih akcijah očitno izgublja svojo moč.

Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok.

Roko Živković je suosnivač Muzeja Iluzija, za kojeg bez problema možemo reći da je fenomen koji je osvojio svijet. Ideja za koju su mu govorili da nije dobra se pokazala odličnom, te je Muzej Iluzija zbog neočekivano snažnog početnog rasta jako brzo prikupio ulagače i postao svjetska franšiza. Ovo je i jedan od primjera firme (ili čak startupa) kojeg treba proučavati kad se želi vidjeti kako to izgleda kad rast teče relativno brzo i glatko, te koja vremena i iznose povrata investicija investitori najrađe traže. S Rokom smo pričali o temama o kojima do sada nije puno govorio, o teškim vremenima prije nego što je Muzej pokrenut, o financijskim problemima, ali i o ulozi vlasitog poznavanja marketinga, sreće u odabiru posla i vremena, te kako novac neće pomoći lošem proizvodu, na primjeru vlastite Mozgaonice koja nije uspjela. Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu, to je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. To nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju.  PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda Za lektire Surovih Strasti, edukacijske sadržaje i za potporu onom što radimo, posjetite našu platformu Surove Strasti Academy.

Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.

Vsak dan se že s prvimi jutranjimi mislimi odločamo, tudi za ideje, kateri bomo čez dan sledili, bomo uspeli sprejeti kaj novega, narediti korak v drugačno, za nas morda boljšo pot? Sejem Narava -zdravje 2021 je med vsebinami obiskovalcem ponudil tudi izbor petih predavanj iz šestega Maratona pozitivne psihologije. Opisala jih je mag. Nastja Mulej.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Primorec Mitja Lo Duca, ki je pred 30-imi leti v Trenti kupil posestvo in začel ustvarjati turistično zgodbo, danes znano kot Kekčeva domačija. Dobrih 15 let pozneje je dobesedno iz nič v Svečini začel še uspešno vinarsko zgodbo. Več o Primorcu, ki prideluje štajersko vino pa Nataša Kuhar.

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/znanostdobregapocutja   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Dr Belovič shares some tips on why we should include onion, garlic and shallots into our daily diet. - Dr. Belovičeva razloži, zakaj so čebula, por, šalotka, drobnjak in česen pomemben del vsakdanje zdrave prehrane.

V četrtek, 6. maja, KGZ Maribor pripravlja spletni krožek za poljedelce. Draga Zadravec, specialistka za pridelavo poljščin napoveduje pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih in tudi vabi k izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Prijavite se lahko na tej povezavi!

V četrtek, 6. maja, KGZ Maribor pripravlja spletni krožek za poljedelce. Draga Zadravec, specialistka za pridelavo poljščin napoveduje pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih in tudi vabi k izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Prijavite se lahko na tej povezavi!

Osamosvojitev slovenskega naroda se je dolgo nakazovala kakor jutranja zarja na obzorju, ki nastaja počasi, a z gotovostjo napoveduje nov dan. Danes ponavljamo oddajo o drugi Majniški deklaraciji, razglašeni 8. maja 1989. Dobrih sedem desetletij po Majniški deklaraciji ob koncu Avstro-Ogrske smo Slovenci z drugo Majniško deklaracijo postavili temeljno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda, po demokraciji in pluralizmu političnega prepričanja. Nastajala je v krogu slovenskih intelektualcev in književnikov v času, ko je JLA kot močna centralistična sila zaprla četverico, to pa je sprožilo demonstracije po vsej Sloveniji. Na protestnem shodu v Ljubljani je Majniško deklaracijo prebral slovenski pesnik Tone Pavček. Dobri dve leti pozneje je Slovenija uresničila vsa njena določila in postala svobodna, samostojna demokratična država.

Zoomifikacija življenja je bolj kot katerokoli generacijo prizadela mlade, takoimenovani digitalni domorodci so pred zasloni preživeli več časa, kot kadarkoli prej. V prvem valu vsak šolski dan v povprečju kar 7 ur, v drugem valu še več. Željo po učenju in življenju v živo so po letu dni izrazili tudi javno, tako na družbenih medijih kot tudi v javnem prostoru. Mladi torej želijo in potrebujejo stik v živo, raziskave pa kažejo, da mladi niso le potrošniki vsebin in zasvojeni uporabniki, temveč so stvari precej bolj kompleksne.

Do včerajšnjega dne je bilo s prvim odmerkom cepiva proti covidu pri nas cepljenih 16,3 odstotka prebivalstva, z drugim blizu šest odstotkov. V državo je prispelo cepivo proizvajalca Johnson & Johnson, ki pa je zdaj ostalo v skladišču zaradi preiskave o redkih primerih krvnih strdkov po cepljenju z njim v Združenih državah. Ostale teme: - Obalni gostinci v pričakovanju odprtja teras in druge pomoči - Ameriški vojaki naj bi Afganistan zapustili do 11-ega septembra - Več milijonov žensk brez pravice do odločanja o svojem telesu - Popoldne bo oblačno, v zahodnih krajih sončno

Kvadrupla doza. Dva krat dva. Dve v soboto, dve v torek in Ofsajd je tukaj. Hm. Začneva raje na stolpih. Nato pa v esej o tem, kakšen je in kakšen ni slovenski fuzbal. Aja, zadnjih 10 minut je res dobrih! Ofsajd lahko tudi podprete: urbani.si/ofsajd Lahko se naročite tudi na naš newsletter: urbani.si/listek ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Dobrih 40 let je od nastanka avantgardne slovenske umetniške skupine Laibach, ki si je z več tisoč koncerti po vsem svetu, celo v Južni in Severni Koreji, in več kot milijonom prodanih plošč prislužila mednarodni sloves. In zdaj si tam, kjer se je 1. junija 1980 vse začelo, v Trbovljah, lahko ogledamo pregledno razstavo Laibach 4 dekade – postavili so jo v Zasavskem muzeju Trbovlje. V današnji oddaji tudi o knjigi Človeško telo od pradavnine do današnjih dni, v kateri Vybar Cregan-Reid izpostavi, da naše telo ni zgolj proizvod milijonov let evolucije, temveč tudi kulture. Foto razstave Laibach 4 dekade: Zasavski muzej Trbovlje

Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina Halilovića UG Savjet i ostala udruzenja

Predavanja u mp3 formatu od prof. Muhidina Halilovića UG Savjet i ostala udruzenja

10 dobrih stvari, ki jih je prineslo leto 202010 dobrih stvari, ki jih je prineslo leto 2020Letošnje leto je bilo … Ah, kaj bi razpredala. Pač čudno. Sedaj, ko se počasi bliža koncu, se oziramo nazaj, premlevamo kaj smo se naučili in razmišljamo o tem, če nam je prineslo sploh kaj dobrega? Si zadel na lotu? Če nisi, to morda ni bilo ravno tvoje najboljše leto. Vseeno ne dvomim, da se […] Prispevek 10 dobrih stvari, ki jih je prineslo leto 2020 izvira s portala Student.si.

Vijol‘čni kafe z Urošem Jurišičem: "Za nas ni nič nemogoče" Ob 60-letnici NK Maribor se v rubriki Vijol‘čni kafe, ki v celoti izhaja kot podkast, pogovarjamo z ljudmi, ki so bili ali so še tesno povezani z NK Maribor. Dan pred velikim jubilejem vijoličastih smo se v njegovi pisarni pod tribuno Ljudskega vrta pogovarjali s sekretarjem kluba Urošem Jurišičem. Dobrih dvajset let je v NK Maribor opravlja različne naloge, pred tem je bil zvest navijač kluba iz Mladinske ulice 29, s prijatelji, s katerimi je študiral v Ljubljani, je hodil na vsa njegova gostovanja, v Ljudskem vrtu pa so imeli letno vstopnico na zahodni tribuni. Danes se bo s sodelavci in ekipo odpravil na Bonifiko, če ne bi bilo koronakrize, bi z navijači, nekdanjimi in sedanjimi nogometaši, sponzorji in vsemi povezanimi s klubom 60-letnico praznoval v Dvorani Tabor. "Ker smo doma v Ljudskem vrtu in smo ljudski klub, smo želeli organizirati veliko zabavo. Pred dobrim letom smo sestavili organizacijski odbor in rezervirali dvorano. Žal v letu 2020 to ne bo mogoče, bomo pa zadevo izvedli v boljših časih, upam, da leta 2021. Smo se pa odločili, da bomo za vse, ki jih NK Maribor zanima ali pa tudi ne, pripravili igrano-dokumentarni film. Tri mesece je večina sodelavcev veliko svojega časa posvetila snemanjem, nastal je kvaliteten izdelek, ki bo pokazal čustva do kluba in mesta. Premiera bo v prvih dneh prihodnjega leta na TV Slovenija, kasneje pa bo na voljo tudi na naših platformah," razkriva Uroš Jurišič. Kliknite na vecer.com/nkmaribor

Grema na kafe s Sandijem Križaničem: Če ne grem nikomur na živce, je to uspeh Njegova služba je, da posluša glasbo. Za mnoge sanjski poklic. Sandi Križanič je glasbeni urednik Radia City. "Saj je super, rad imam to delo. Dobrih trideset let že sestavljam muziko in včasih imaš tega vrh glave, sploh ko je kakšna nova skladba, pa se ti zdi, da je vse eno in isto. Ampak to so takšni trenutki, rečem jim 'žuta minuta', potem imam dan na off in vidim, da ni vse tako slabo in hudo ter da je zunaj še veliko super glasbe," pravi Sandi Križanič, glasbeni urednik na Radiu City, nekdaj zaposlen tudi pri Radiu Maribor, veliko ljudem pa je znan kot DJ Križko. Zadnja leta je zagrizen rekreativni kolesar, obožuje Pohorje, največkrat smuča na Piskru, njegovi znanci pa se velikokrat nasmejijo njegovim zabavnim zgodbam, ki jih zadnja leta objavlja na facebooku in spletni strani Križko blog. "Ne delam se norca iz nobenega razen iz sebe. Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem mini bog slabega vremena. Ne vem, kdaj sem šel nazadnje na morje in ni bilo dežja. Kolegi pravijo, naj jim povem, kdaj in kam grem, da takrat oni ne bi šli tja." S sinom Zdenke Križanič, upokojene mariborske učiteljice, mestne svetnice in prejemnice zlatega grba Maribora, in bratom Tineta Križaniča, člana ekipe Reporter Milan, smo se pogovarjali v kavarni Hi Ko Fi, kjer je med koronakrizo nabavljal zaloge pijače. Pil je macchiato, ponavadi spije dva in potem še nekaj za začiniti, "in to ni kava", je skrivnosten. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-s-sandijem-krizanicem-ce-ne-grem-nikomur-na-zivce-je-to-uspeh-10206672

Katarina Raičević je po izobrazbi diplomirana pedagoginja in profesorica sociologije. Zase pravi, da je stara duša v mladem telesu. Je v razmerju s fenomenalno osebo že 17,5 let in ima sina starega 5,5 let. Njena kariera je bila zelo raznolika, od njene prve zaposlitve, ki je bila prodaja Kirbi sesalcev, kar je delala natanko 1 teden, nato je delala tudi kot hostesa pa do dela v gostilni in v trgovini z interierjem. Kasneje so prišle bolj pomembne zaposlitve, kot je IBM (2 leti), Microsoft (8 let), kjer je dodobra spoznala korporativni svet, saj je bila kar na sedmih različnih funkcijah, nato pa je prišla v podjetje Bisnode (najprej vodja SME prodaje za južne trge, sedaj pa je vodja korporativne in SME prodaje za Jugovzhodno Evropo, kjer pokriva ekipo sedmih trgov in kjer vodi ekipo izjemnih vodij lokalnih prodaj. Izobrazba ji veliko pomeni (“Some people would call me a nerd”,) kar se je odrazilo v zlati maturi, nato Zoisovi štipendiji in na koncu Prešernovi nagradi za diplomsko delo z naslovom Homoseksualnost in religija (kjer je proučevala odnos krščanstva, judovstva in islama do homoseksualnosti). Vedno so jo zanimale tabu teme in teme, ki so na robu (s kolegico na faksu sta npr. naredili seminarsko o prostituciji v Sloveniji). V življenju jo vodi rezultat in je sama sebi svoj idol čez x let. Verjame, da smo vsi ljudje najboljša verzija sebe v danem trenutku. Osebni razvoj, samospoznavanje in krpanje lastnih ran je nekaj, v čemer uživa. Fascinira jo, če lahko navdihuje druge, jim svetuje in pomaga. Ima močno razvito intuicijo, ki ji tudi sledi. Je velik ljubitelj poletja, zimski športi pa ji niso najljubši. Trenirala je košarko, odbojko ter kasneje postala inštruktorica aerobike. Navdihuje jo iskrenost, odlične debate in obkroža se predvsem z ljudmi, s katerimi ima lahko globoke debate ter uživa v odgovornosti. Iskrenost zanjo predstavlja najvišjo stopnjo spoštovanja. Pri vodenju je pragmatična, transparentna in poizkuša ustvariti varno mrežo za svoje ljudi, da so lahko to kar so. Po njenem mnenju le tako lahko začnemo delati premike. Če lahko vidi sadove svojega dela, ustvarja nove ideje in jih testira, ji je to odlično, ker samo eksekucija nečesa ji ni dovolj. Fun facti: Kot otrok je želela postati pevka ali igralka. Je celo šla na karaoke in tam pogorela. Pela je pesem Zemlja pleše. Ker ima izredno zabavnega partnerja, ki je rad DJ na internih zabavah, je v jutranjih urah vedno igrala ta pesem. Rojena je na dan 18.4. (dan, ko je umrl Einstein) in rada fantazira, da je neka povezava zadaj. Mogoče je zato v srednji šoli razmišljala o študiju astronomije. Zase skrbi fizično, mentalno, psihično in spiritualno. Naj quote: V poslu “Vision without execution is hallucination“ in “Assumption is the mother of all mistakes. “ Privatno pa “Šele z distanco se rodi oblika, Kajetan Kovič“ in pa “Če bi živela svoje življenje še enkrat, bi naredila vse popolnoma enako, neznani avtor. “ Naj knjiga: Alamut, Življenje je tvoje in 12 rules for life, Naj serija: Ray Donovan in VEEP Trije nauki: 1. Ljudje si ne bodo zapomnili, kaj si rekel/-la, si bodo pa dobro zapomnili, kako so se počutili zraven tebe (neznani avtor). 2. Vsaka pot okoli sveta se začne s prvim korakom. Dovoli si spoznati sebe, se sprejeti in se izboljšati na področjih, kjer si to sam/-a želiš. Ne nosi mask na obrazu, ker je to izredno revno življenje. 3. Perspektiva – na vsako stvar lahko pogledaš z več vidikov. Negativne besede spreminjaj v pozitivne. S tem se bodo misli umirile in osebnost se bo okrepila. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

“Po Zemlji se širi trohnoba,” je Tomo Križnar skupaj z ženo Bojano zapisal v najnovejšem eseju. Dobrih 40 let po tem, ko ga je z domače Turistične ulice v Naklem prvič odneslo v svet, iz njegovih oči in gest še naprej seva neverjetna ekstaza. Ekstaza življenja. Križnar se pripravlja, da bo v od vseh pozabljeno Nubsko gorovje odnesel zdravilo proti gobavosti, ki je zajela nesrečno ljudstvo v Sudanu. Nekoč mu je uspelo za vnovično podporo Nubam prepričati celo filmarko Leni Riefenstahl, iz štaba Melanie Trump so pred kratkim sporočili le “no go”. Tomo ne obupuje, verjame, da bo v Sudan spravil tudi predsednika Boruta Pahorja, a se šele zdaj zaveda širine Janeza Drnovška, po katerem so poimenovali vrtalni stroj. S sodobnimi tehnologijami se loteva tudi humanitarne akcije za Nube, hkrati pa svari pred podnebnimi spremembami in zlorabami ekološke zavesti tako politike kot kapitala. S Tomom Križnarjem se je Luka Hvalc pogovarjal tudi o Greti Thunberg, Carlu Gustavu Jungu, Beethovnu in navdihu, ki mu ga je zapustil Tomaž Pengov: “Proti polju, proti morju, proti mirnemu vesolju …” *V podkastu so uporabljeni odlomki petja Nub, ki jih je Tomo Križnar posnel v Nubskih gorah, del pesmi "Cesta" Tomaža Pengova in del Simfonije št. 5 Ludwiga van Beethovna.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Veronika Rosandić je influencerka, po načinu razmišljanja i poduzetnica, i do sada osoba s najviše pratitelja na društvenim medijima koju smo uopće ugostili. Sa oko 35.000 pratitelja na Instagramu i 58.000 pratitelja na YouTubeu, definitivno bi mogli reći da ima najviše dokazanih fanova od svih gostiju koje smo imali u našim epizodama - za usporedbu, to su brojevi koji su daleko iznad svih popularnih podcastova u Hrvatskoj zajedno. Zanimljivo je što je Veronika krenula biti influencer doslovno studiozno - za rad na fakultetu o tome kako biti influencer. Vrlo inteligentno i namjerno, poštujući trendove i načine izgradnje publike koji funkcioniraju u cijelom svijetu, otprilike devet mjeseci si je izgradila stalno rastuću publiku s kojom svakodnevno interaktira. U našem razgovoru saznajte kako je Veronika postala influencer, tko su joj publika, što influencer radi, kako zarađuje i odgovore na mnoga druga pitanja o ovom fascinantnom fenomenu. Teme o kojima smo razgovarali su: 02:00 Kako sam postala influencerica 05:00 Odgojile su me korporacije 06:40 Kako znaš da si influencer 09:10 Kako reagira okolina na činjenicu da si influencer 11:30 Djeca su najbolja publika 16:30 Autentičnost vs. oglašavanje 18:30 Mlađa publika je odličan temelj za stariju publiku, ali mlađa i starija publika funkcioniraju drugačije 20:00 Očekivani odnos broja followera i broja lajkova 21:00 Kako postati influencer 24:00 Stara si! 26:00 Odgovaraš li trollovima? 27:45 Mindset - koliko se treba dati u sve to 30:30 Ima li influencer slobodu? 33:40 Sređena 0-24? 34:45 Odgovaraš li na sva pitanja? 39:00 Influencer, profesionalac, glumac, on sam... ? 44:00 Komentar o različitim platformama 49:00 Koliko ima referrala između influencera 51:30 Ima li današnja publika koncentracije? 55:30 Analiziraš li svoje rezultate, koje i kako? 56:30 Prank! 59:50 Dobrih managera je jako malo 1:02:00 Oprema za postati influencer 1:03:30 Sadržaj za postati influencer 1:04:30 Koliko često treba generirati sadržaj 1:06:20 Koliko influencera prati jedna osoba 1:10:00 Kako reagiraš na negativne komentare 1:12:50 Postoji li tim iza tebe 1:14:00 Kako do oglašivača 1:16:35 Bi li htjela da ti dijete bude influencer 1:18:00 Najvažnije u influencerstvu: 1. Content 2. Interakcija 3. Upornost 1:19:00 Najgori savjet koji si dobila   PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA 3 Načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić Suradnik na postu: Mario Mucalo

Komentar knjige Kitabut-Tevhid autora Muhammeda b. Abdul-Vehaba b. Sulejmana b. Ali et-Temimi el-Hanbeli-a.Knjigu je komentarisao dr. Zijad Ljakić u klubu knjige Endelus.Facebook | YouTube | Telegram

Po enem letu in pol od uradnega odprtja smo preverili, kako je zaživela kolesarska pot med Solkanom in Plavami. Dobrih devet kilometrov bo povsem dovolj za začetnike in družine, tisti, ki imate za seboj dovolj prevoženih kilometrov in premaganih klancev, pa boste svoj izlet lahko podaljšali po Goriških Brdih in Kolovratu na eni strani spodnje doline Soče ter Banjški in Trnovski planoti na drugi. Prekolesarili smo samo eno od številnih možnih tras. Na pot se je podala iz Tolmina, lahko pa začnete tudi na Mostu na Soči, do koder se pripeljete z vlakom.

Obožavanje Allaha pored mezara dobrih ljudi 04

Obožavanje Allaha pored mezara dobrih ljudi 03

Obožavanje Allaha pored mezara dobrih ljudi 02

Obožavanje Allaha pored mezara dobrih ljudi 01

O pretjerivanju u veličanju dobrih ljudi