POPULARITY
Drugi poudarki oddaje: Spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev naj bi prinesle hitrejše postopke zaposlovanja in več zaščite tujim delavcem V izolski občini še vedno brez oskrbe plovil z gorivom V šentjurski občini v obnovo rojstne hiše bratov Ipavec V Novem mestu se danes začenja festival Teden kultur
Spremembe kmetijske zakonodaje morajo biti sprejete v dialogu s tistimi, ki to zakonodajo živijo. Zato slovenski kmetje ne morejo biti tiho in ne morejo pristati na to, da podeželje postane administrativna žrtev oddaljene politike v rokah interesov kapitala, pravijo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Najpogostejše obolenje ledvic je kronična ledvična bolezen (KLB). Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Ti pogosto tožijo, da imajo težave s kožo. Ta je pogosto suha in srbeča, mehurjasta in vneta. Kronična ledvična bolezen pa prizadene tudi nohte. Dermatološke bolezni imajo lahko za bolnike velike posledice, pravi Dominik Škrinjar, dr. med. V Ultrazvoku bo svetoval o zdravljenju in negi kože ob kronični ledvični bolezni. Foto: Nickyay/ Wikimedia, cc Lindsayjevi nohti (v angleščini) TUKAJ O KLB z nefrologom Škobernetom TUKAJ Koža in sladkorna bolezen tipa dve TUKAJ
V petek se zaključuje javna obravnava predloga novele Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja pravno podlago, s katero bi stanovanjske skupine postale dom uporabnikov in ne več podaljšek institucij. Ministrstvo za solidarno prihodnost se je za to odločilo po tem, ko smo tik pred božično-novoletnimi prazniki in še po novem letu spremljali sago uporabnikov Doma na Krasu, ki jim je gradbeni inšpektor odredil izselitev iz stanovanjskih skupin. Kaj prinaša novela in kaj o njej pravi največja nevladna organizacija s področja duševnega zdravja pri nas, ki kljub 30-letnim izkušnjam s stanovanjskimi enotami, ni sodelovala pri pripravi sprememb zakona?
Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene? Sogovorniki: Robi Kroflič, Filozofska fakulteta UL Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta UL Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta UL Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta UL Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne Komisije za splošno maturo Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje
Dobrodošli v novi epizodi podcasta I AM / WE ARE ALIVE 2.0. WAKE UP!Tokrat sedimo z Blažem Oblakom – soustanoviteljem, tehničnim direktorjem in prijateljem, ki si je že več let govoril, da bo začel. Kot mnogi – je čakal na “pravi trenutek”, ki nikoli ne pride.V tej epizodi govoriva o tem, kako ravnati, ko stranke postanejo zahtevne ali ko stvari ne gredo po planih, kaj narediti, ko izgubiš kontrolo, in zakaj večina ljudi odlaša s spremembo – čeprav v sebi ve, da je čas.To ni klasičen motivacijski pogovor. To je iskren pogled v notranji boj, v bratstvo, ki te drži pokonci, in v moč odločitev, ki jih nihče drug ne more sprejeti namesto tebe.
Na Bledu se začenja 57. srečanje mednarodnega pisateljskega združenja, ki ga je že sinoči v Ljubljani uvedel italijanski pisatelj Paolo Giordano in odprla današnja skupščina mirovnega odbora PEN. Srečanje bo potekalo pod naslovom Podnebne spremembe, migracije, vojne - konec miru; gostovali bodo tudi v Novi Gorici, Gorici in Ljubljani. V Stari elektrarni pa bo v okviru 39. slovenskih glasbenih dni premiera nove komorne opere Sopra lo amore skladatelja Tomaža Sveteta.
Drugi poudarki oddaje: Z velikonočnimi in prvomajskimi prazniki se začne sezona tudi na turističnih kmetijah; druženje turističnih kmetij Slovenije že drugič pripravlja Teden odprtih vrat V dolini Vrata so po jesenskem enotedenskem poskusnem obdobju začeli s sistemom omejevanja prometa z zapornico, nov prometni režim se obeta tudi na Vršiču Po že skoraj enoletni prenovi Seidlove ceste v Novem Mestu, naj bi še letos začeli prenavljati zadnji odsek do mostu v Ločni Pasma psa koroški žigec je kljub nekdanji razširjenosti obstala predvsem na Koroškem; želijo ji povrniti status avtohtone slovenske pasme goniča
Na področju zobozdravstva se letos uvajata dve pomembni spremembi za bolnike. Bela zalivka na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zobe je od letos že pravica za mlade do 26 leta starosti, za vse ostale bo to 1.7. prihodnje leto. Ob tem je nastalo nesoglasje z zobozdravniki, češ da je cena za belo zalivko, ki jo plača zavod prenizka. O tem naj bi, tako pravijo na ZZZS, zdaj končno dosegli soglasje, kar pa v Zdravniški zbornici zanikajo. Od prvega julija pa ne bo več treba doplačevati nadstandardni material za fiksno protetiko. ZZZS namreč posodablja materiale. Helena Lovinčič se je o teh novostih pogovarjala z Direktorica področja za analize in razvoj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Anko Bolka ter predsednico odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Barbaro Škrlj.
V Planici slavje ob koncu sezone - Lanišek zlat, Domen Prevc s svetovnim rekordom.Lahko visoka podpora kandidatom za evropske sodnike postavi tudi novega varuha?Ekonomist Janez Šušteršič: Beseda »reforma« je zvodenela, uporabljamo jo za ukrepe, ki si tega ne zaslužijo.V Mjanmaru po zadnjih podatkih 1700 žrtev potresa, mednarodna pomoč prihaja, primanjkuje medicinskih pripomočkov.Spremembe pri naročanju rakavih bolnikov. Na Onkološkem inštitutu vztrajajo, da so v dobro bolnikov.Komentar Nejca Krevsa o imenovanju nove prehodne vlade v Siriji.ŠPORT: Primož Roglič na dirki po Kataloniji danes do etapne zmage.VREME: danes zjasnitve, ponoči spet dež, tudi jutri možne plohe, vmes bo posijalo sonce.
Zakaj zaupanje v parlamentarno demokracijo povsod po Zahodu upada, sirenski klic avtoritarnih političnih praks pa postaja vse glasnejši? Ali so demokracijo kot táko na slab glas spravile politične stranke?Ni se več mogoče otresti občutka, da je parlamentarna, strankarska demokracija povsod po Zahodu v globoki krizi. Delež ljudi, ki v širokem loku od San Francisca do Helsinkov še zaupajo družbeno-politični arhitekturi, kakršna se je po drugi svetovni vojni oblikovala na zahodni strani železne zavese, po vsem sodeč upada, medtem ko postaja sirenski klic avtoritarnih političnih praks vse glasnejši. Zakaj natanko? V Sloveniji, na primer, je skoraj nemogoče sedeti za mizo v baru ali krčmi, ne da bi se ob vrčku piva ali dveh vsi za omizjem navsezadnje ne strinjali, da so politične stranke – ne glede na njihovo načelno ideološko opredeljenost – v resnici združbe posameznikov, ki se sicer pretvarjajo, da zastopajo interese določenega dela političnega telesa, a to le zato, da bi v resnici ti posamezniki lažje zavarovali lastne, privatne interese, da bi lažje sklepali kravje kupčije in skrivaj bogateli. Pa to drži? So politične stranke s svojo nagnjenostjo do sprejemanja gnilih kompromisov, s svojo dojemljivostjo za vsakovrstna lobiranja in s svojo tendenco, da promovirajo kadre, katerih prvenstvena odlika je poslušnost, namesto da bi dajale prednost ljudem z znanjem in integriteto, res tisti ključni dejavnik, ki je spravil predstavniško demokracijo na slab glas, češ da se ni več zmožna učinkovito spopadati z izzivi, ki jih prinaša 21. stoletje – pa naj gre za ekonomijo, ekologijo, geopolitko ali umetno inteligenco? To je vprašanje, ki je po vsem sodeč zaposlovalo politologinjo dr. Danico Fink Hafner, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ko se je lotila pisanja knjige Party System Changes and Challenges to Democracy : Slovenia in Comparative Perspective, ki je pred nedavnim izšla pri ugledni britanski akademski založbi Palgrave MacMillan. Do kakšnih zaključkov je v svoji razpravi o spremembah strankarskega sistema in izzivih demokraciji, kakor se kažejo s slovenske perspektive, navsezadnje prišla, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Fink Hafner. Foto: poslopje Državnega zbora v Ljubljani (Goran Dekleva)
Kakšen bo moj post? Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni? Se bom sploh utegnil postiti ob preobilici dela in skrbi, zapleten v vsakdanje obveznosti in odnose? Kaj sploh bo moj post? Ne vem. Post me vedno preseneti in včasih se šele nekje okoli tretje postne nedelje začnem odločati čemu bi se odpovedal. Letos sem hitrejši. Sklenil sem, da bom boljši. Tako. V vseh pogledih. Morda se komu zdi presplošno, vendar se v tej splošnosti skriva mnogo stvarnih, vsakdanjih odločitev. In sprememb. Precej dela me čaka. Koliko ljudi je nezadovoljnih, razočaranih nad sabo in svojim življenjem. Z zavistjo pogledujejo k sosedu in si želijo, ne le »blaga in žene«, ampak tudi navad, obnašanja, vsega. Drugačnega življenja. Drugačnih prijateljev. Ali pa le trenutek pozabe na lastne skrbi. Malo zabave. Spremembe. Vsak človek si kdaj pa kdaj zaželi spremembe. Pa se zjutraj drugače počeše. Ali pa se sploh ne počeše. Nekdo si gre kupit novo obleko. Spet drug se odloči za shujševalno kuro. So ljudje, ki si lahko omislijo nov avto ali stanovanje. Nekdo bo zamenjal službo ali celo poklic. Poznam nekoga, ki se je naveličal svoje žene in si je, tako za spremembo, omislil novo. Imenuje jo ljubica. Pa ja, malo spremembe ne škodi. Tako se na seznamu sprememb znajde vse: od čevlja na nogi do življenjskega sloga. Kaj pa, za spremembo, malo svetništva? Saj lahko začnem z majhnimi koraki: prijazen nasmeh namesto posmeha, prijazna beseda namesto trmastega molka, izpolnjena obljuba namesto izgovorov, vsakodnevna molitev namesto televizije, Sveto pismo namesto interneta… Pa tudi: sadje namesto čokolade, kozarec vode namesto kave… Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni?
V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje zadnjega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava je bila še posebej pereča, saj se je posvetila akutni mednarodno politični situaciji s poudarkom na epohalnih spremembah, ki se kažejo v obdobju vnovičnega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Palestinsko vprašanje, ukrajinska vojna ter vloga Evropske unije so le tri od tem, o katerih so na povabilo odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina razpravljali univerzitetni profesorji Matjaž Nahtigal, Primož Šterbenc in Boštjan Udovič ter državni sekretar v vladi Roberta Goloba Vojko Volk.
Ob naraščajočem medvrstniškem nasilju in pojavih samopoškodovanja so poleg pomoči tem otrokom in mladostnikom zelo pomembne tudi preventivne dejavnosti. Na Primorskem, kjer je problematika nasilja pri otrocih močneje izražena kot drugje, so v Svetovalnem centru Istre za šolarje in dijake pripravili dejavnosti, ki pomagajo reševati konflikte, povezovati otroke, starše in učitelje oziroma otrokom dajejo možnost, da so njihove težave slišane. Predstavlja jih direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istra mag. Vesna Starman.
V požaru v dijaškem domu na Poljanski ulici v Ljubljani so huje poškodovani trije dijaki, dva zdravijo zaradi zlomov, eden pa ima hude opekline in je v kritičnem stanju. Ravnatelj dijaškega doma je potrdil, da stavba nima požarnega alarma. Po besedah pristojnega ministra Vinka Logaja je takih domov 17 oziroma polovica. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je dala zeleno luč za nakup oklepnikov patria. Minister za obrambo Borut Sajovic obljublja preglednost postopkov. - Svet Evropske centralne banke je osrednje evrske obrestne mere znova znižal za četrt odstotne točke. Depozitna obrestna mera je zdaj 2,75 odstotka. - Izrael je potrdil izpustitev treh izraelskih in pet tajskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. V zameno za to naj bi Izrael čez predvidoma pol ure izpustil 110 palestinskih zapornikov, od tega 30 otrok.
Navadili smo se, da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadarkoli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetkov, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je možno spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, denimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko iz njih dobimo najboljše možne informacije, še mnogo višje in zahtevajo veliko resnega dela. Z obdelavo in analizo satelitskih posnetkov se ukvarja dr. Urša Kanjir z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Poleg zaznavanja naravnih sprememb, poskuša satelitske posnetke razumeti tudi v širšem okviru družbenega dogajanja. V oddaji Podobe znanja med drugim prisluhnite o delovanju na področju, ki presega klasično delitev naravoslovno - družbeno, kako je na razvoj daljinskega zaznavanja vplivala vojaška industrija in še kakšni so pristopi pri uporabi algoritmov, ki raziskovalcem omogočajo interpretacijo satelitskih posnetkov.
Novo leto prinaša uveljavitev novega plačnega zakona v javnem sektorju, ki bo 190 tisoč javnim uslužbencem prinesel višje plače in odpravil nepravilnosti, ki so se pojavile v zadnjih 15-tih letih. Spremembe plačnega sistema bodo v naslednjih treh letih državo stale skoraj milijardo evrov in pol. V oddaji tudi o tem: - Na centrih za socialno delo vzpostavljajo vstopne točke za oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe - Konec dobav ruskega plina v Evropo. Slovaška svari pred drastičnimi posledicami - Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije
O smrtonosnih napadih izraelske vojske še naprej vsakodnevno poročajo iz Gaze. Svetovna zdravstvena organizacija je danes sporočila, da je zaradi napadov prenehala delovati ena izmed zadnjih delujočih bolnišnic v enklavi. Pristojni ob tem opozarjajo, da je število konfliktov na svetu največje po drugi svetovni vojni, prav tako je zaradi oboroženih konfliktov prizadetih več otrok kot kdaj koli od druge svetovne vojne naprej: - Po podatkih Unicefa na območjih spopadov živi vsak šesti otrok na svetu. - Putin z opravičilom glede strmoglavljenja azerbajdžanskega letala v Kazahstanu. - Z novim letom nov plačni sistem. Spremembe tudi na področju napredovanj, ki bo po novem hitrejše.
Nadškof Zore: Garaža bi šla v globino tako globoko, kot je stolnica visoka!Jutri dan »D« za kanal C0, mestni svetnik Primc napovedal shod.Policija po mnenju NSI ne obvladuje več razmer v državi, zato zahteva sklic nujne seje odbora za notranje zadeve.Kandidatka Ksenija Klampfer popoldne na matičnem odboru, kakšna je njena popotnica, se sprašujejo na portalu Preiskovalno.si.Ivo Boscarol in Vita Godec poslovna liderja leta 2025 po izboru Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. Zunanji ministri NATA na srečanju v Bruslju o razmerah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.Spremembe ustave v Nikaragvi bodo velik udarec tudi za Katoliško cerkev.Prešernova nagrajenca za leto 2025 sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.ŠPORT: Slovenske rokometašice prek Avstrijk do glavnega dela evropskega prvenstva.VREME: Danes in jutri večinoma oblačno, možne rahle padavine.
Nov obračunski model za družinsko medicino in pediatrijo, ki ga bodo uveljavili z novim letom, je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil brez analize dela v ambulantah in brez posveta z izvajalci na terenu, v javnem pismu ugotavlja odbor za družinsko medicino pri Zdravniški zbornici. Poudarjajo, da novost ne bo prinesla želenih ciljev, kot so boljša dostopnost, celovita obravnava in zmanjšanje administrativnih obremenitev. Zavod pa - nasprotno - ugotavlja, da Zdravniška zbornica svoje člane zavaja z napačnimi podatki. Preostale novice: Ob opozorilih, da se mora Evropa pripraviti na različne grožnje, ni prav dobro znano, kako je nanje pripravljena Slovenija. Nemški kancler Scholz nenapovedano obiskal Kijev; napovedal še za 650 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini. V Ljubljani se je začel 21-i festival animiranega filma Animateka; do nedelje bodo prikazali približno 300 filmov.
Glede na ekstremne vremenske dogodke v zadnjem letu bi lahko pričakovali, da bo podnebna konferenca v Azerbajdžanu resnično prelomna. A kot kaže, ne bo. Kakšen bo izplen vrha, ki je že zdaj označen za finančnega? Kako države, tudi Slovenija, izpolnjujejo pretekle zaveze? Poglejte gor in poslušajte Vroči mikrofon na Valu 202. Sogovornika: - okoljski ekonomist iz organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein - novinarka Špela Novak, ki je v Bakuju na 29. podnebni konferenci Združenih narodov
Nov plačni sistem v javnem sektorju bo zaživel z novim letom. Vlada in večina sindikatov so namreč podpisali kolektivne pogodbe ter poudarili, da gre za velik dosežek. V oddaji tudi o tem: - Hrvaški premier Plenković razrešil aretiranega ministra za zdravstvo Beroša, ki mu tožilstvo očita trgovanje z vplivom in ne prejemanja podkupnine - Novi Sad obstal za 14 minut v spomin na prav toliko smrtnih žrtev nesreče pred dvema tednoma, v povezavi s katero srbski premier Vučević pričakuje nove odstope - Fašistični voditelj Mussolini še vedno častni občan Pirana, saj ni podatka, da bi mu odvzeli naziv, podeljen pred stotimi leti
Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja, tudi drugega stebra državne uprave, so danes s podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in preostalih dokumentov prižgali zeleno luč za uresničitev sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, ki se bodo začele z novim letom. Javni uslužbenci bodo višje plače dobili postopno, do leta 2028. Prav tako ne bo več osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Spremembe plačnega sistema so rezultat usklajevanj, ki so potekala dve leti, zato ne preseneča, da sta tako vladna kot sindikalna stran današnji podpis dokumentov pospremili s komentarjem, da gre za velik dosežek. Druge teme: - Združeni narodi opozarjajo, da je pošiljanje pomoči v Gazo zahtevnejše kot kdaj prej. - V Avstriji naj bi se v kratkem začela uradna pogajanja o sestavi nove vlade. - Ljubljanski policisti opozarjajo na goljufije, povezane s plačilom parkirnin.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Irena Vrhovnik na domači kmetiji v Seči preizkuša nove načine kmetovanja. Ko je bila še zaposlena, se z alternativnimi metodami in pristopi, s katerimi drugje že dolgo orjejo ledino, ni imela časa ukvarjati toliko, kot zdaj, ko je že skoraj 4 leta upokojena. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z regenerativnim kmetijstvom. V pogovoru z Jasno Preskar bo v oddaji Odprto za srečanja ob 20-ih pojasnila, v čem se regenerativno kmetijstvo razlikuje od klasičnega, pa tudi, kaj sicer še počne.
Knjiga Lovim svoje ravnotežje je za omejen čas znižana. Ujemi svoj izvod na: https://ninagaspari.com/products/knjiga Hvala za tvojo podporo! ❤️ ... V tokratni epizodi so rdeča nit spremembe. V epizodi lahko slišiš, kakšne so najpogostejše spremembe, ki nas spremljajo v življenju, kako na nas vplivajo, zakaj nas strašijo, kako spremenimo odnos do sprememb, kako jih prepoznamo in se na njih pripravimo ter katere tehnike so nam lahko v pomoč pri upravljanju sprememb in grajenju odpornosti nanje. Zapis današnje epizode najdeš tukaj. *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na info@ninagaspari.com.
Biatlonska reprezentanca se pripravlja na novo sezono. Spremembe v strokovnem vodstvu določajo tudi spremembe v treningu in pripravah. Stalnica pa so testiranja, ki so jih v preteklih tednih opravili na inštitutu. Zanimivosti s priprav ujamete v popoldanskih športnih minutah, kjer se posvetimo še turnirju svetovne namiznoteniške serije v Macau.
V epizodi 152 je bila moja gostja dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja, profesorica in članica Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Financira Evropska unija v okviru Skupne kmetijske politike. Več o ekološkem kmetijstvu in podnebnih spremembah na področju kmetijstva si lahko preberete na spletni strani www.skp.si V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Izzivi človeštva v 21. stoletju - podnebne spremembe Obstoj človeštva in kvaliteta življenja Fosilna goriva in ogrevanje ozračja Kako lahko ukrepamo? Nepravičnost in ignoranca Znanost in podnebne spremembe Reševanje planeta, revščine in migracij Pridelovanje hrane in kmetijska politika Vpliv človeških aktivnosti na podnebje Ekološka pridelava hrane Kaj lahko naredi posameznik?
Strožji pogoji obdavčitve normiranih s.p.-jev, ugodnejša davčna obravnava za tuje visoko kvalificirane strokovnjake in lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži v podjetjih so glavne davčne novosti, o katerih je danes razpravljala vlada. Gospodarstvo spremembe ocenjuje kot površne. Vlada bo sveženj sprememb potrjevala v petek. Drugi poudarki oddaje: - Na RTV pozdravljajo 10-odstotni dvig RTV-prispevka. - Komisarski kandidat Vesel in predsednica Evropske komisije Von der Leyen opravila prvi pogovor. - Izraelska vojska v racijah na Zahodnem bregu vdrla v več mest in begunskih taborišč.
Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.
Smo pred volitvami v Evropski parlament, pri nas pa bodo še trije posvetovalni referendumi. Predvolilna retorika je na vrhuncu, vprašanje pa je, ali bo taka tudi volilna udeležba. Precej visoka je bila na indijskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale kar šest tednov. Tudi v Mehiki je veliko volivk in volivcev podprlo prvo predsednico države. V Gazi žal nič novega, še vedno se ne morejo dogovoriti o premirju. Slovenija pa je priznala Palestino.
Les in podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Oddelek za lesarstvo, BF UL Miha Humar na X-u Vpliv podnebnih sprememb na rabo lesa
Les in podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Oddelek za lesarstvo, BF UL Miha Humar na X-u Vpliv podnebnih sprememb na rabo lesa
O tem nas nagovarja razstava Istanbul: obrazi svobode, slovenske fotografinje Mance Juvan, ki je na ogled te dni v Moderni galeriji. Fotografska razstava skupaj z istoimensko knjigo je nastala kot sestavni del evropskega projekta Svoboda metropole – Freedom of Metropolis, ki se sprašuje po svobodi urbanega, metropolitanskega življenja.
Spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti še naprej razburjajo. Sindikati vlado obtožujejo pristranskosti, saj naj bi se postavila na stran delodajalcev. Če njihova mnenja ne bodo upoštevana, so se sindikati pripravljeni obrniti tudi na sodišče Evropske unije. Druge teme: - Teči so začela volilna opravila za junijske evropske volitve. S kom in kakšnim programom bodo skušale stranke prepričati volivce? - Ob začetku ramazana Izrael preprečil vstop številnim Palestincem v mošejo Al Aksa. Ladja z 200 tonami pomoči za Gazo ostaja zasidrana na Cipru - Socialisti po korupcijski aferi poraženi na parlamentarnih volitvah na Portugalskem. Največ glasov desni demokratski koaliciji
Februar 2024 in Podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Spletna stran predmeta Podnebne spremembe YouTube kanal s posnetimi predavanji pri predmetu Podnebne spremembe Podnebne značilnosti februarja 2024
Februar 2024 in Podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Spletna stran predmeta Podnebne spremembe YouTube kanal s posnetimi predavanji pri predmetu Podnebne spremembe Podnebne značilnosti februarja 2024
Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni člen v predlogu interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil zdravnike, premislili in na novo zapisali. Ta namreč, kot so pojasnili v sindikatu Fides, ministrstvu pod posebnimi pogoji omogoča odrejanje obveznega vključevanja vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, tudi zasebnih, v delo javnih zavodov. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha se ne zavzemajo za umik zakona ampak spornih točk in iskanje boljših rešitev. Druge teme: - Slovenija lahko še pred koncem leta pričakuje drugi obrok izplačil iz sklada za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji covida, končni znesek pa bo 541 milijonov evrov. - Medtem ko se izteka 4-dnevni dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, se vrstijo pozivi k podaljšanju prekinitve in k iskanju dolgoročne rešitve konflikta. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril, da za Izrael ne bo miru ali varnosti brez palestinske države. - Pristojne službe so v primeru hekerskega napada na Holding Slovenske elektrarne napad precej hitro odkrile, tako da v prvi fazi ni povzročil velike škode, ocenjuje etični heker Milan Gabor. Po njegovih besedah to kaže, da se zaznava takšnih in podobnih napadov izboljšuje.
Državni zbor že vse popoldne spreminja zakon o interventnih ukrepih po avgustovski ujmi. Tokrat je osredotočen na podaljševanje in uvajanje pomoči ljudem. Medtem ko vsi podpirajo predplačila za obnovo stanovanj in pavšalna nadomestila za bivanje pri sorodnikih, pa opozicija nasprotuje urejanju vprašanja stanovanj, predvidenih za rušenje, v tem zakonu. Polemike so tudi sicer vezane večinoma na splošne ocene o popoplavni sanaciji. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja grozijo s splošno stavko, če v javnem sektorju ne bo uskladitve plač z inflacijo. - Izraelska vojska obkolila več bolnišnic v Gazi; doslej ubitih že več kot 11 tisoč Palestincev. - Ženska teniška reprezentanca napredovala v polfinale pokala Billie Jean King.
Dr. Roland Ngam je vodja področja podnebne pravičnosti in družbeno-ekološke preobrazbe v južnoafriški pisarni Rosa Luxemburg Stiftung v Johannesburgu. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj Afrika najbolj čuti spremembe podnebja, kako je bilo odraščati na plantažah kave v Kamerunu, kakšno vlogo ima nogomet in zakaj je pomembna afriška glasba upora.V intervjuju pa tudi o Wagnerju v Srednjeafriški republiki, od koder so pošiljali zlato in diamante za financiranje ruske vojne v Ukrajini, ter tako imenovanem poslu stoletja Konga s Kitajsko, po katerem naj bi v zameno za redke minerale Kitajska v Kongu zgradila infrastrukturo. V infrastrukturne projekte je Kitajska vložila štiri milijarde in, kot pravi naš gost, večina tega, kar je zgradila, že propada. Medtem pa je že počrpala za več kot 70 milijard dolarjev surovin.
Po svetu v tem trenutku v zaporih živi več kot 11 milijonov ljudi. Več kot 11 milijonov se jih torej srečuje s skrbjo za svoje temeljne pravice, ki bi morale biti kljub odvzemu svobode enake za vse.K ozaveščanju nanje prispevajo tudi zaporniški radii, poudarja Phil Maguire, direktor enega največjih in najuspešnejših, britanskega zaporniškega radia. Zelo skromen pri razkrivanju osebnosti, zato pa toliko bolj gostobeseden, ko pride do govora o njegovem življenjskem poslanstvu. Z njim se je na letošnjem novinarskem festivalu v sončni Perugii pogovarjala Neža Borkovič. Ker zaporniškega radia izven zidov zapora ne morete poslušati, je tukaj nekaj njihovih podcastov, ki jih v poslušanje priporoča Phil Maguire: The Secret Life of Prisons; Future Prison; The Forensic Psychology Podcast.
V palači Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začelo plenarno zasedanje 78. generalne skupščine OZN. Zbrane državnike sta med drugimi nagovorila generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki je obžaloval neenotnost sveta ter kršenje načel mednarodnega prava in Listine OZN, in ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril zlasti vojno v Ukrajini. Zbrane je nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Opozorila je na spreminjajoči se svet, v katerem zaradi novih izzivov ne moremo več živeti tako, ko smo vajeni. Drugi poudarki: - Zbiranje ocen škode: do danes jo morajo sporočiti podjetja, do petka občine. Na Prevaljah še vedno težave z vodo. - Korak od vojne v Gorskem Karabahu. Sile Azerbajdžana začele vojaško akcijo proti armenskim separatistom. - Nova sezona nogometne lige prvakov. Zmago Leipziga nad ekipo Young Boys z golom potrdil Benjamin Šeško.
Ob letošnjih obsežnih katastrofalnih poplavah smo že skoraj pozabili, da je lansko leto Slovenijo in celotno staro celino pestila ena najhujših suš doslej. Podnebne spremembe so tu in z njimi prihajajo različni vremenski ekstremi. Stroka že leta opozarja, da potrebujemo strategijo prilagajanja, a nas suša, pozeba, vročina in ujme vedno znova presenetijo. Kako daleč smo pri nas s prilagajanjem na podnebne spremembe, kaj je treba postoriti na področju kmetijstva, vodarstva, prostorskega načrtovanja in drugod? Kako doseči večjo povezanost resorjev, kdaj bodo te teme dobile več prostora na političnem dnevnem redu? O tem voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije; dr. Rok Mihelič, agronom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Posledice podnebnih sprememb povzročajo kmetijstvu vse hujšo škodo. Suše, vročinski valovi in neurja ogrožajo pridelavo hrane, ta pa po drugi strani prispeva veliko izpustov toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Kako se lahko kmetijstvo, zlasti gojenje kulturnih rastlin, prilagaja podnebnim spremembam? Kako lahko panoga zmanjša svoj ogljični odtis? In zakaj moramo pravzaprav govoriti o spremembah v celotni prehranski verigi? Na ta vprašanja bodo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17 h gostje oddaje: - Jernej Jakše, Biotehniška fakulteta - Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta - Ana Frelin-Larsen, Ekološki inštitut v Berlinu - Bart Stegeman, EIT Climate-Kic - Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Od 40 do 50 odstotkov vseh bolezni nohtov povzročajo glivične okužbe. Na drugem mestu najpogostejših težav z nohti, ogledalom zdravja, so poškodbe. Na nogah so te največkrat posledica tesne obutve ali ortopedskih nepravilnosti stopala. Na nohtih rok pa vidimo razcepljenost, suhost, skrhanost nohtne ploščice tudi zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Poznamo sicer veliko bolezni nohtov, ki povzročajo zelo podobne vidne spremembe. Sogovornica bo izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Poletna turistična sezona je pred vrati. Kakšne spremembe lahko pričakujemo na področju potovanj, dopustovanj, kampiranja in turizma na sploh bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Katjo Arhar.
Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo. V seriji bomo ugotavljali, katere tehnologije in novi pristopi nam bodo pomagali pridelati dovolj hrane ter manj obremenjevati okolje. V prvem od treh delov o prsti in semenih. Gosti: dr. Blaž Germšek, dr. Barbara Pipan, dr. Žiga Malek
"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #11: Percepcija časa Konstantin Kisin, podnebne spremembe Ogljični odtis, zelena prihodnost Greta Thunberg, kakšno bo okolje čez 100 let? Podnebne težave in rešitve Primer iPhona in Andrejeva analogija Kaj točno se dogaja z ekosistemom? Moralni napad na pozornost Nara Petrovič, očistimo Slovenijo ESG: Environmental, Social, Governance Digitalizacija in tehnologija ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA