Podcasts about spremembe

V Planici slavje ob koncu sezone - Lanišek zlat, Domen Prevc s svetovnim rekordom.Lahko visoka podpora kandidatom za evropske sodnike postavi tudi novega varuha?Ekonomist Janez Šušteršič: Beseda »reforma« je zvodenela, uporabljamo jo za ukrepe, ki si tega ne zaslužijo.V Mjanmaru po zadnjih podatkih 1700 žrtev potresa, mednarodna pomoč prihaja, primanjkuje medicinskih pripomočkov.Spremembe pri naročanju rakavih bolnikov. Na Onkološkem inštitutu vztrajajo, da so v dobro bolnikov.Komentar Nejca Krevsa o imenovanju nove prehodne vlade v Siriji.ŠPORT: Primož Roglič na dirki po Kataloniji danes do etapne zmage.VREME: danes zjasnitve, ponoči spet dež, tudi jutri možne plohe, vmes bo posijalo sonce.

Zakaj zaupanje v parlamentarno demokracijo povsod po Zahodu upada, sirenski klic avtoritarnih političnih praks pa postaja vse glasnejši? Ali so demokracijo kot táko na slab glas spravile politične stranke?Ni se več mogoče otresti občutka, da je parlamentarna, strankarska demokracija povsod po Zahodu v globoki krizi. Delež ljudi, ki v širokem loku od San Francisca do Helsinkov še zaupajo družbeno-politični arhitekturi, kakršna se je po drugi svetovni vojni oblikovala na zahodni strani železne zavese, po vsem sodeč upada, medtem ko postaja sirenski klic avtoritarnih političnih praks vse glasnejši. Zakaj natanko? V Sloveniji, na primer, je skoraj nemogoče sedeti za mizo v baru ali krčmi, ne da bi se ob vrčku piva ali dveh vsi za omizjem navsezadnje ne strinjali, da so politične stranke – ne glede na njihovo načelno ideološko opredeljenost – v resnici združbe posameznikov, ki se sicer pretvarjajo, da zastopajo interese določenega dela političnega telesa, a to le zato, da bi v resnici ti posamezniki lažje zavarovali lastne, privatne interese, da bi lažje sklepali kravje kupčije in skrivaj bogateli. Pa to drži? So politične stranke s svojo nagnjenostjo do sprejemanja gnilih kompromisov, s svojo dojemljivostjo za vsakovrstna lobiranja in s svojo tendenco, da promovirajo kadre, katerih prvenstvena odlika je poslušnost, namesto da bi dajale prednost ljudem z znanjem in integriteto, res tisti ključni dejavnik, ki je spravil predstavniško demokracijo na slab glas, češ da se ni več zmožna učinkovito spopadati z izzivi, ki jih prinaša 21. stoletje – pa naj gre za ekonomijo, ekologijo, geopolitko ali umetno inteligenco? To je vprašanje, ki je po vsem sodeč zaposlovalo politologinjo dr. Danico Fink Hafner, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ko se je lotila pisanja knjige Party System Changes and Challenges to Democracy : Slovenia in Comparative Perspective, ki je pred nedavnim izšla pri ugledni britanski akademski založbi Palgrave MacMillan. Do kakšnih zaključkov je v svoji razpravi o spremembah strankarskega sistema in izzivih demokraciji, kakor se kažejo s slovenske perspektive, navsezadnje prišla, smo preverjali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Fink Hafner. Foto: poslopje Državnega zbora v Ljubljani (Goran Dekleva)

Kakšen bo moj post? Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni? Se bom sploh utegnil postiti ob preobilici dela in skrbi, zapleten v vsakdanje obveznosti in odnose? Kaj sploh bo moj post? Ne vem. Post me vedno preseneti in včasih se šele nekje okoli tretje postne nedelje začnem odločati čemu bi se odpovedal. Letos sem hitrejši. Sklenil sem, da bom boljši. Tako. V vseh pogledih. Morda se komu zdi presplošno, vendar se v tej splošnosti skriva mnogo stvarnih, vsakdanjih odločitev. In sprememb. Precej dela me čaka. Koliko ljudi je nezadovoljnih, razočaranih nad sabo in svojim življenjem. Z zavistjo pogledujejo k sosedu in si želijo, ne le »blaga in žene«, ampak tudi navad, obnašanja, vsega. Drugačnega življenja. Drugačnih prijateljev. Ali pa le trenutek pozabe na lastne skrbi. Malo zabave. Spremembe. Vsak človek si kdaj pa kdaj zaželi spremembe. Pa se zjutraj drugače počeše. Ali pa se sploh ne počeše. Nekdo si gre kupit novo obleko. Spet drug se odloči za shujševalno kuro. So ljudje, ki si lahko omislijo nov avto ali stanovanje. Nekdo bo zamenjal službo ali celo poklic. Poznam nekoga, ki se je naveličal svoje žene in si je, tako za spremembo, omislil novo. Imenuje jo ljubica. Pa ja, malo spremembe ne škodi. Tako se na seznamu sprememb znajde vse: od čevlja na nogi do življenjskega sloga. Kaj pa, za spremembo, malo svetništva? Saj lahko začnem z majhnimi koraki: prijazen nasmeh namesto posmeha, prijazna beseda namesto trmastega molka, izpolnjena obljuba namesto izgovorov, vsakodnevna molitev namesto televizije, Sveto pismo namesto interneta… Pa tudi: sadje namesto čokolade, kozarec vode namesto kave… Kako bom preživel teh šest tednov in še nekaj dni?

V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje zadnjega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava je bila še posebej pereča, saj se je posvetila akutni mednarodno politični situaciji s poudarkom na epohalnih spremembah, ki se kažejo v obdobju vnovičnega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Palestinsko vprašanje, ukrajinska vojna ter vloga Evropske unije so le tri od tem, o katerih so na povabilo odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina razpravljali univerzitetni profesorji Matjaž Nahtigal, Primož Šterbenc in Boštjan Udovič ter državni sekretar v vladi Roberta Goloba Vojko Volk.

Ob naraščajočem medvrstniškem nasilju in pojavih samopoškodovanja so poleg pomoči tem otrokom in mladostnikom zelo pomembne tudi preventivne dejavnosti. Na Primorskem, kjer je problematika nasilja pri otrocih močneje izražena kot drugje, so v Svetovalnem centru Istre za šolarje in dijake pripravili dejavnosti, ki pomagajo reševati konflikte, povezovati otroke, starše in učitelje oziroma otrokom dajejo možnost, da so njihove težave slišane. Predstavlja jih direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istra mag. Vesna Starman.

V požaru v dijaškem domu na Poljanski ulici v Ljubljani so huje poškodovani trije dijaki, dva zdravijo zaradi zlomov, eden pa ima hude opekline in je v kritičnem stanju. Ravnatelj dijaškega doma je potrdil, da stavba nima požarnega alarma. Po besedah pristojnega ministra Vinka Logaja je takih domov 17 oziroma polovica. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je dala zeleno luč za nakup oklepnikov patria. Minister za obrambo Borut Sajovic obljublja preglednost postopkov. - Svet Evropske centralne banke je osrednje evrske obrestne mere znova znižal za četrt odstotne točke. Depozitna obrestna mera je zdaj 2,75 odstotka. - Izrael je potrdil izpustitev treh izraelskih in pet tajskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. V zameno za to naj bi Izrael čez predvidoma pol ure izpustil 110 palestinskih zapornikov, od tega 30 otrok.

Navadili smo se, da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadarkoli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetkov, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je možno spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, denimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko iz njih dobimo najboljše možne informacije, še mnogo višje in zahtevajo veliko resnega dela. Z obdelavo in analizo satelitskih posnetkov se ukvarja dr. Urša Kanjir z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Poleg zaznavanja naravnih sprememb, poskuša satelitske posnetke razumeti tudi v širšem okviru družbenega dogajanja. V oddaji Podobe znanja med drugim prisluhnite o delovanju na področju, ki presega klasično delitev naravoslovno - družbeno, kako je na razvoj daljinskega zaznavanja vplivala vojaška industrija in še kakšni so pristopi pri uporabi algoritmov, ki raziskovalcem omogočajo interpretacijo satelitskih posnetkov.

Novo leto prinaša uveljavitev novega plačnega zakona v javnem sektorju, ki bo 190 tisoč javnim uslužbencem prinesel višje plače in odpravil nepravilnosti, ki so se pojavile v zadnjih 15-tih letih. Spremembe plačnega sistema bodo v naslednjih treh letih državo stale skoraj milijardo evrov in pol. V oddaji tudi o tem: - Na centrih za socialno delo vzpostavljajo vstopne točke za oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe - Konec dobav ruskega plina v Evropo. Slovaška svari pred drastičnimi posledicami - Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

O smrtonosnih napadih izraelske vojske še naprej vsakodnevno poročajo iz Gaze. Svetovna zdravstvena organizacija je danes sporočila, da je zaradi napadov prenehala delovati ena izmed zadnjih delujočih bolnišnic v enklavi. Pristojni ob tem opozarjajo, da je število konfliktov na svetu največje po drugi svetovni vojni, prav tako je zaradi oboroženih konfliktov prizadetih več otrok kot kdaj koli od druge svetovne vojne naprej: - Po podatkih Unicefa na območjih spopadov živi vsak šesti otrok na svetu. - Putin z opravičilom glede strmoglavljenja azerbajdžanskega letala v Kazahstanu. - Z novim letom nov plačni sistem. Spremembe tudi na področju napredovanj, ki bo po novem hitrejše.

Nadškof Zore: Garaža bi šla v globino tako globoko, kot je stolnica visoka!Jutri dan »D« za kanal C0, mestni svetnik Primc napovedal shod.Policija po mnenju NSI ne obvladuje več razmer v državi, zato zahteva sklic nujne seje odbora za notranje zadeve.Kandidatka Ksenija Klampfer popoldne na matičnem odboru, kakšna je njena popotnica, se sprašujejo na portalu Preiskovalno.si.Ivo Boscarol in Vita Godec poslovna liderja leta 2025 po izboru Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji. Zunanji ministri NATA na srečanju v Bruslju o razmerah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.Spremembe ustave v Nikaragvi bodo velik udarec tudi za Katoliško cerkev.Prešernova nagrajenca za leto 2025 sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov.ŠPORT: Slovenske rokometašice prek Avstrijk do glavnega dela evropskega prvenstva.VREME: Danes in jutri večinoma oblačno, možne rahle padavine.

Nov obračunski model za družinsko medicino in pediatrijo, ki ga bodo uveljavili z novim letom, je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil brez analize dela v ambulantah in brez posveta z izvajalci na terenu, v javnem pismu ugotavlja odbor za družinsko medicino pri Zdravniški zbornici. Poudarjajo, da novost ne bo prinesla želenih ciljev, kot so boljša dostopnost, celovita obravnava in zmanjšanje administrativnih obremenitev. Zavod pa - nasprotno - ugotavlja, da Zdravniška zbornica svoje člane zavaja z napačnimi podatki. Preostale novice: Ob opozorilih, da se mora Evropa pripraviti na različne grožnje, ni prav dobro znano, kako je nanje pripravljena Slovenija. Nemški kancler Scholz nenapovedano obiskal Kijev; napovedal še za 650 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini. V Ljubljani se je začel 21-i festival animiranega filma Animateka; do nedelje bodo prikazali približno 300 filmov.

Glede na ekstremne vremenske dogodke v zadnjem letu bi lahko pričakovali, da bo podnebna konferenca v Azerbajdžanu resnično prelomna. A kot kaže, ne bo. Kakšen bo izplen vrha, ki je že zdaj označen za finančnega? Kako države, tudi Slovenija, izpolnjujejo pretekle zaveze? Poglejte gor in poslušajte Vroči mikrofon na Valu 202. Sogovornika: - okoljski ekonomist iz organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein - novinarka Špela Novak, ki je v Bakuju na 29. podnebni konferenci Združenih narodov

Nov plačni sistem v javnem sektorju bo zaživel z novim letom. Vlada in večina sindikatov so namreč podpisali kolektivne pogodbe ter poudarili, da gre za velik dosežek. V oddaji tudi o tem: - Hrvaški premier Plenković razrešil aretiranega ministra za zdravstvo Beroša, ki mu tožilstvo očita trgovanje z vplivom in ne prejemanja podkupnine - Novi Sad obstal za 14 minut v spomin na prav toliko smrtnih žrtev nesreče pred dvema tednoma, v povezavi s katero srbski premier Vučević pričakuje nove odstope - Fašistični voditelj Mussolini še vedno častni občan Pirana, saj ni podatka, da bi mu odvzeli naziv, podeljen pred stotimi leti

Predstavniki vlade in večine sindikatov javnega sektorja, tudi drugega stebra državne uprave, so danes s podpisom kolektivnih pogodb dejavnosti in preostalih dokumentov prižgali zeleno luč za uresničitev sprememb plačnega sistema v javnem sektorju, ki se bodo začele z novim letom. Javni uslužbenci bodo višje plače dobili postopno, do leta 2028. Prav tako ne bo več osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Spremembe plačnega sistema so rezultat usklajevanj, ki so potekala dve leti, zato ne preseneča, da sta tako vladna kot sindikalna stran današnji podpis dokumentov pospremili s komentarjem, da gre za velik dosežek. Druge teme: - Združeni narodi opozarjajo, da je pošiljanje pomoči v Gazo zahtevnejše kot kdaj prej. - V Avstriji naj bi se v kratkem začela uradna pogajanja o sestavi nove vlade. - Ljubljanski policisti opozarjajo na goljufije, povezane s plačilom parkirnin.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Irena Vrhovnik na domači kmetiji v Seči preizkuša nove načine kmetovanja. Ko je bila še zaposlena, se z alternativnimi metodami in pristopi, s katerimi drugje že dolgo orjejo ledino, ni imela časa ukvarjati toliko, kot zdaj, ko je že skoraj 4 leta upokojena. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z regenerativnim kmetijstvom. V pogovoru z Jasno Preskar bo v oddaji Odprto za srečanja ob 20-ih pojasnila, v čem se regenerativno kmetijstvo razlikuje od klasičnega, pa tudi, kaj sicer še počne.

Knjiga Lovim svoje ravnotežje je za omejen čas znižana. Ujemi svoj izvod na: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/products/knjiga⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Hvala za tvojo podporo! ❤️ ... V tokratni epizodi so rdeča nit spremembe. V epizodi lahko slišiš, kakšne so najpogostejše spremembe, ki nas spremljajo v življenju, kako na nas vplivajo, zakaj nas strašijo, kako spremenimo odnos do sprememb, kako jih prepoznamo in se na njih pripravimo ter katere tehnike so nam lahko v pomoč pri upravljanju sprememb in grajenju odpornosti nanje. Zapis današnje epizode najdeš tukaj. *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠⁠⁠⁠⁠info@ninagaspari.com.

Biatlonska reprezentanca se pripravlja na novo sezono. Spremembe v strokovnem vodstvu določajo tudi spremembe v treningu in pripravah. Stalnica pa so testiranja, ki so jih v preteklih tednih opravili na inštitutu. Zanimivosti s priprav ujamete v popoldanskih športnih minutah, kjer se posvetimo še turnirju svetovne namiznoteniške serije v Macau.

V epizodi 152 je bila moja gostja dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja, profesorica in članica Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Financira Evropska unija v okviru Skupne kmetijske politike. Več o ekološkem kmetijstvu in podnebnih spremembah na področju kmetijstva si lahko preberete na spletni strani www.skp.si V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Izzivi človeštva v 21. stoletju - podnebne spremembe Obstoj človeštva in kvaliteta življenja Fosilna goriva in ogrevanje ozračja Kako lahko ukrepamo? Nepravičnost in ignoranca Znanost in podnebne spremembe Reševanje planeta, revščine in migracij Pridelovanje hrane in kmetijska politika Vpliv človeških aktivnosti na podnebje Ekološka pridelava hrane Kaj lahko naredi posameznik?

Za 84 tisoč dijakov in skoraj 193 tisoč učencev se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša vrsto novosti. Med drugim uvaja koncept razširjenega programa, za tretješolce bo obvezno nacionalno preverjanje znanja, prvošolci pa se bodo učili prvega tujega jezika; spremembe so tudi pri šolanju na domu, učenju slovenščine za tujce in pri smernicah za šolsko prehrano. Spremembe Smo podrobneje predstavili v Radijski tribuni.

Strožji pogoji obdavčitve normiranih s.p.-jev, ugodnejša davčna obravnava za tuje visoko kvalificirane strokovnjake in lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži v podjetjih so glavne davčne novosti, o katerih je danes razpravljala vlada. Gospodarstvo spremembe ocenjuje kot površne. Vlada bo sveženj sprememb potrjevala v petek. Drugi poudarki oddaje: - Na RTV pozdravljajo 10-odstotni dvig RTV-prispevka. - Komisarski kandidat Vesel in predsednica Evropske komisije Von der Leyen opravila prvi pogovor. - Izraelska vojska v racijah na Zahodnem bregu vdrla v več mest in begunskih taborišč.

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška. Slovita.info je nov portal Slovencev v Italiji in del njihov celovite posodobljene predstavitve, v kateri je tudi srce, ki raste v cvet, njihov nov prepoznavni znak. Kaj ponazarja, sprašujemo vodjo projekta Andreja Pisanija. Povabimo vas na obisk Benečije, predstavljene na novem portalu benecija.eu, in gostimo Doro Doszpot, mlado porabsko Slovenko, eno redkih, ki se je odločila za študij v Ljubljani.   Foto (zajem zaslona): nov portal Slovencev v Italiji 

Genska raznovrstnost danes živečih živalskih in rastlinskih vrst in razumevanje, kako so se spremembe okolja skozi dolga obdobja vpisovale v genski zapis, ponuja odlično orodje za ohranjanje biotske pestrosti danes. Z molekularno biologijo se ukvarja prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala aprila 2022.

Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay

Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.

Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren? Na vse to odgovorimo v novi epizodi Radiovednih, kjer Neži Borkovič pomagata mlada novinarja z Osnovne šole Poljane Jaša Delak Žmahar in Rok Ribičič.

Smo pred volitvami v Evropski parlament, pri nas pa bodo še trije posvetovalni referendumi. Predvolilna retorika je na vrhuncu, vprašanje pa je, ali bo taka tudi volilna udeležba. Precej visoka je bila na indijskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale kar šest tednov. Tudi v Mehiki je veliko volivk in volivcev podprlo prvo predsednico države. V Gazi žal nič novega, še vedno se ne morejo dogovoriti o premirju. Slovenija pa je priznala Palestino.

Les in podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Oddelek za lesarstvo, BF UL Miha Humar na X-u Vpliv podnebnih sprememb na rabo lesa

Les in podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Oddelek za lesarstvo, BF UL Miha Humar na X-u Vpliv podnebnih sprememb na rabo lesa

O tem nas nagovarja razstava Istanbul: obrazi svobode, slovenske fotografinje Mance Juvan, ki je na ogled te dni v Moderni galeriji. Fotografska razstava skupaj z istoimensko knjigo je nastala kot sestavni del evropskega projekta Svoboda metropole – Freedom of Metropolis, ki se sprašuje po svobodi urbanega, metropolitanskega življenja.

Spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti še naprej razburjajo. Sindikati vlado obtožujejo pristranskosti, saj naj bi se postavila na stran delodajalcev. Če njihova mnenja ne bodo upoštevana, so se sindikati pripravljeni obrniti tudi na sodišče Evropske unije. Druge teme: - Teči so začela volilna opravila za junijske evropske volitve. S kom in kakšnim programom bodo skušale stranke prepričati volivce? - Ob začetku ramazana Izrael preprečil vstop številnim Palestincem v mošejo Al Aksa. Ladja z 200 tonami pomoči za Gazo ostaja zasidrana na Cipru - Socialisti po korupcijski aferi poraženi na parlamentarnih volitvah na Portugalskem. Največ glasov desni demokratski koaliciji

Februar 2024 in Podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Spletna stran predmeta Podnebne spremembe YouTube kanal s posnetimi predavanji pri predmetu Podnebne spremembe Podnebne značilnosti februarja 2024

Februar 2024 in Podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Spletna stran predmeta Podnebne spremembe YouTube kanal s posnetimi predavanji pri predmetu Podnebne spremembe Podnebne značilnosti februarja 2024

Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti

Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napoveduje, da bodo sporni člen v predlogu interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil zdravnike, premislili in na novo zapisali. Ta namreč, kot so pojasnili v sindikatu Fides, ministrstvu pod posebnimi pogoji omogoča odrejanje obveznega vključevanja vseh izvajalcev zdravstvenih storitev, tudi zasebnih, v delo javnih zavodov. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha se ne zavzemajo za umik zakona ampak spornih točk in iskanje boljših rešitev. Druge teme: - Slovenija lahko še pred koncem leta pričakuje drugi obrok izplačil iz sklada za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji covida, končni znesek pa bo 541 milijonov evrov. - Medtem ko se izteka 4-dnevni dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, se vrstijo pozivi k podaljšanju prekinitve in k iskanju dolgoročne rešitve konflikta. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril, da za Izrael ne bo miru ali varnosti brez palestinske države. - Pristojne službe so v primeru hekerskega napada na Holding Slovenske elektrarne napad precej hitro odkrile, tako da v prvi fazi ni povzročil velike škode, ocenjuje etični heker Milan Gabor. Po njegovih besedah to kaže, da se zaznava takšnih in podobnih napadov izboljšuje.

Državni zbor že vse popoldne spreminja zakon o interventnih ukrepih po avgustovski ujmi. Tokrat je osredotočen na podaljševanje in uvajanje pomoči ljudem. Medtem ko vsi podpirajo predplačila za obnovo stanovanj in pavšalna nadomestila za bivanje pri sorodnikih, pa opozicija nasprotuje urejanju vprašanja stanovanj, predvidenih za rušenje, v tem zakonu. Polemike so tudi sicer vezane večinoma na splošne ocene o popoplavni sanaciji. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja grozijo s splošno stavko, če v javnem sektorju ne bo uskladitve plač z inflacijo. - Izraelska vojska obkolila več bolnišnic v Gazi; doslej ubitih že več kot 11 tisoč Palestincev. - Ženska teniška reprezentanca napredovala v polfinale pokala Billie Jean King.

Dr. Roland Ngam je vodja področja podnebne pravičnosti in družbeno-ekološke preobrazbe v južnoafriški pisarni Rosa Luxemburg Stiftung v Johannesburgu. Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj Afrika najbolj čuti spremembe podnebja, kako je bilo odraščati na plantažah kave v Kamerunu, kakšno vlogo ima nogomet in zakaj je pomembna afriška glasba upora.V intervjuju pa tudi o Wagnerju v Srednjeafriški republiki, od koder so pošiljali zlato in diamante za financiranje ruske vojne v Ukrajini, ter tako imenovanem poslu stoletja Konga s Kitajsko, po katerem naj bi v zameno za redke minerale Kitajska v Kongu zgradila infrastrukturo. V infrastrukturne projekte je Kitajska vložila štiri milijarde in, kot pravi naš gost, večina tega, kar je zgradila, že propada. Medtem pa je že počrpala za več kot 70 milijard dolarjev surovin.

Po svetu v tem trenutku v zaporih živi več kot 11 milijonov ljudi. Več kot 11 milijonov se jih torej srečuje s skrbjo za svoje temeljne pravice, ki bi morale biti kljub odvzemu svobode enake za vse.K ozaveščanju nanje prispevajo tudi zaporniški radii, poudarja Phil Maguire, direktor enega največjih in najuspešnejših, britanskega zaporniškega radia. Zelo skromen pri razkrivanju osebnosti, zato pa toliko bolj gostobeseden, ko pride do govora o njegovem življenjskem poslanstvu. Z njim se je na letošnjem novinarskem festivalu v sončni Perugii pogovarjala Neža Borkovič. Ker zaporniškega radia izven zidov zapora ne morete poslušati, je tukaj nekaj njihovih podcastov, ki jih v poslušanje priporoča Phil Maguire: The Secret Life of Prisons; Future Prison; The Forensic Psychology Podcast.

V palači Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začelo plenarno zasedanje 78. generalne skupščine OZN. Zbrane državnike sta med drugimi nagovorila generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki je obžaloval neenotnost sveta ter kršenje načel mednarodnega prava in Listine OZN, in ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril zlasti vojno v Ukrajini. Zbrane je nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Opozorila je na spreminjajoči se svet, v katerem zaradi novih izzivov ne moremo več živeti tako, ko smo vajeni. Drugi poudarki: - Zbiranje ocen škode: do danes jo morajo sporočiti podjetja, do petka občine. Na Prevaljah še vedno težave z vodo. - Korak od vojne v Gorskem Karabahu. Sile Azerbajdžana začele vojaško akcijo proti armenskim separatistom. - Nova sezona nogometne lige prvakov. Zmago Leipziga nad ekipo Young Boys z golom potrdil Benjamin Šeško.

Predlog sprememb za omejitev graditve na poplavno najbolj ogroženih območjih bo pripravljen do konca leta. Pripravila ga bo delovna skupina pod vodstvom vodje sveta za vode Roka Fazarinca. Kot je dejal, bodo spremembe tudi olajšale prostorsko umeščanje javne infrastrukture. Druge teme: - Nove ogrevalne sezone ne pričakujemo v takšni zaskrbljenosti kot lani. Evropska unija je namreč od zemeljskega plina iz Rusije odvisna le še 10-odsotno, skladišča pa so skoraj 93-odstotno polna je povedal direktor podjetja Plinovodi Marjan Eberlinc - Slovensko-italijanski dogovor o nakupu še drugega transportnega letala bo Slovenski vojski zagotovil stalno operativnost letalskega transporta. Prvo bo pod imenom Martin Krpan k nam priletelo še letos, posadka se usposablja v Torinu. - Nova azerbajdžanska vojaška operacija v Gorskem Karabahu bi lahko pomenila začetek že tretje vojne v tej separatistični pokrajini v treh desetletjih. K takojšnji prekinitvi ognja sta pozvala tako Rusija kot Evropska unija.

Ob letošnjih obsežnih katastrofalnih poplavah smo že skoraj pozabili, da je lansko leto Slovenijo in celotno staro celino pestila ena najhujših suš doslej. Podnebne spremembe so tu in z njimi prihajajo različni vremenski ekstremi. Stroka že leta opozarja, da potrebujemo strategijo prilagajanja, a nas suša, pozeba, vročina in ujme vedno znova presenetijo. Kako daleč smo pri nas s prilagajanjem na podnebne spremembe, kaj je treba postoriti na področju kmetijstva, vodarstva, prostorskega načrtovanja in drugod? Kako doseči večjo povezanost resorjev, kdaj bodo te teme dobile več prostora na političnem dnevnem redu? O tem voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije; dr. Rok Mihelič, agronom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Posledice podnebnih sprememb povzročajo kmetijstvu vse hujšo škodo. Suše, vročinski valovi in neurja ogrožajo pridelavo hrane, ta pa po drugi strani prispeva veliko izpustov toplogrednih plinov, ki so gonilo podnebnih sprememb. Kako se lahko kmetijstvo, zlasti gojenje kulturnih rastlin, prilagaja podnebnim spremembam? Kako lahko panoga zmanjša svoj ogljični odtis? In zakaj moramo pravzaprav govoriti o spremembah v celotni prehranski verigi? Na ta vprašanja bodo poskušali odgovoriti v Studiu ob 17 h gostje oddaje: - Jernej Jakše, Biotehniška fakulteta - Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta - Ana Frelin-Larsen, Ekološki inštitut v Berlinu - Bart Stegeman, EIT Climate-Kic - Maša Žagar, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Poslanke in poslanci koalicije so na izredni seji podprli spremembe zakona, ki v vzgoji in izobraževanju prinašajo lažje zaposlovanje posameznikov, ki bi si želeli poučevati, a ne prihajajo iz pedagoško-andragoških vrst. V opoziciji ukrepom niso nasprotovali. V oddaji tudi: - Prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek bi državo prihodnje leto lahko stal dodatnih 240 milijonov evrov - Zobozdravniki nezadovoljni zaradi višine povračil iz zdravstvene blagajne za endodontsko zdravljenje - Ameriški predsednik Biden kitajskega kolega Šija označil za diktatorja in poskrbel za povišane tone iz Pekinga - Vremenoslovci opozarjajo, da bo vročina danes in jutri pritiskala po vsej Sloveniji, tudi tam, kjer to ni običajno

Od 40 do 50 odstotkov vseh bolezni nohtov povzročajo glivične okužbe. Na drugem mestu najpogostejših težav z nohti, ogledalom zdravja, so poškodbe. Na nogah so te največkrat posledica tesne obutve ali ortopedskih nepravilnosti stopala. Na nohtih rok pa vidimo razcepljenost, suhost, skrhanost nohtne ploščice tudi zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Poznamo sicer veliko bolezni nohtov, ki povzročajo zelo podobne vidne spremembe. Sogovornica bo izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Poletna turistična sezona je pred vrati. Kakšne spremembe lahko pričakujemo na področju potovanj, dopustovanj, kampiranja in turizma na sploh bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Katjo Arhar.

Ministrstvo za kulturo letos izvaja pomembne reforme: spremenilo bo nacionalni program za kulturo in krovni zakon o uresničevanju javnega interesa na tem področju, spisalo spremljajoči akcijski načrt, hkrati pa izvedlo reformo statusa samozaposlenih v kulturi. Velik zalogaj lahko v izjemno razpršenem in organizacijsko raznolikem kulturnem prostoru uspe le po temeljitem premisleku in z jasnim konsenzom vpletenih. Na regijskih posvetih je ministrstvo že zbiralo predloge, ki bi pomagali zasnovati kulturno politiko prihodnosti. V tokratnem Studiu ob 17ih bomo preverili, kateri so najpomembnejši izzivi za novi program in druge reformne projekte. S predstavniki ministrstva, javnega sektorja, javnih zavodov ter nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi se bo pogovarjal Miha Žorž.

Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo. V seriji bomo ugotavljali, katere tehnologije in novi pristopi nam bodo pomagali pridelati dovolj hrane ter manj obremenjevati okolje. V prvem od treh delov o prsti in semenih. Gosti: dr. Blaž Germšek, dr. Barbara Pipan, dr. Žiga Malek

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #11: Percepcija časa Konstantin Kisin, podnebne spremembe Ogljični odtis, zelena prihodnost Greta Thunberg, kakšno bo okolje čez 100 let? Podnebne težave in rešitve Primer iPhona in Andrejeva analogija Kaj točno se dogaja z ekosistemom? Moralni napad na pozornost Nara Petrovič, očistimo Slovenijo ESG: Environmental, Social, Governance Digitalizacija in tehnologija ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA