Podcasts about spremembe

Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.

Dogovor o končanju vojne med Washingtonom in Teheranom bo, kot kaže, v prvi vrsti usmerjen v končanje energetske krize. Cene nafte so strmoglavile, in čeprav določbe sporazuma pri drugih točkah še niso natančno izoblikovane, je v izjavah svetovnih voditeljev čutiti olajšanje. Več skepse glede sporazuma je slišati iz Izraela, ki se ni pripravljen umakniti iz Libanona. Drugi poudarki oddaje: - Ob tokratnem obstreljevanju Ukrajine zagorela zgodovinska katedrala v Kijevu, Rusija zanika odgovornost - Spremembe zakona o lokalnih volitvah bodo v parlamentu po pričakovanjih podprli; takoj nato sledi ustavna presoja. - Gibanje Svoboda zavrača ponudbo o partnerstvu s koalicijo, oblikovati namerava vlado v senci.

Epizoda je bila posneta v sklopu AIDEA konference II. 10.6.2026 v Odiseji. Gosta epizode sta dr. Klemen Rebolj (zdravnik, psihoterapevt in ustanovitelj klinike Ravnovesje) in Matej Škufca (strokovnjak za metodo Postavitev družine in ustanovitelj inštituta Korenine in krila). V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Spremembe v zadnjih 20 letih Vloga staršev in primarne družine Šibki in močni starši Odnosi kot zrcala Partnerski odnos kot srečanje dveh družin Soočanje s sencami in tabuji

Socialne razmere se zaostrujejo in spreminjajo, slabša se tudi demografska slika, zato mariborski Rdeči križ v humanitarni dejavnosti išče nove rešitve. Javnost pa pozivajo tudi k pomoči pri razvoju svojega počitniško-izobraževalneg centra v Punatu.

Sestavljanje nove slovenske vlade po zadnjih parlamentarnih volitvah je pokazalo marsikaj. Predvsem pa to, da je v politiki še vedno mogoče povezovati. Da je mogoče preseči razlike, zamere, ego in parcialne interese, če obstaja jasen cilj – bolj normalna, razvojna in urejena Slovenija. Prav to je v teh tednih dokazal Janez Janša. Marsikdo ga je že politično odpisoval, marsikdo je govoril, da ne more več povezati sredine in desnice. A rezultat govori drugače. Uspelo mu je za isto mizo pripeljati SDS, introjčekNSi, SLS, Fokus, Demokrate ter tudi Resnico. Stranke, ki imajo med seboj razlike, različne poudarke in različne politične zgodbe. Toda vse so očitno razumele nekaj zelo preprostega: da je Slovenija po zadnjih letih eksperimentiranja, ideoloških obračunavanj in političnega aktivizma potrebovala spremembo smeri.

Zdravnik Dominik Škrinjar pojasnjuje, da se kožne bolezni, ki so povezane s slabšim delovanjem ledvic, lahko pojavijo v zelo različnih oblikah. Nekatere od teh bolezni so specifične samo za bolnike s kronično ledvično boleznijo.Ko ledvice slabše delujejo, se spremembe pogosto pokažejo tudi na koži in nohtih. Koža je lahko suha, srbeča, vneta ali mehurjasta, pojavijo pa se lahko tudi značilne spremembe nohtov. V tokratnem Ultrazvoku Iztok Konc in zdravnik Dominik Škrinjar (UKC Maribor) znova o tem, kako lahko spremembe na koži in nohtih razkrijejo kronično ledvično bolezen, kako prepoznamo opozorilne znake in kako lahko bolnikom pomagamo. (Nekoliko spremenjeno smo oddajo prvič predvajali 29.5.2025.) Foto: Lindsayevi nohti pri kronični ledvični bolezni (opis v oddaji)/ Nickyay/ Wikimedia, cc

Poslanci in poslanke so na današnji izredni seji z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi, ki po predlogu SDS znižuje število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Predlagatelji želijo tako vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost. Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je napovedal, da bodo strankam, ki so podprle predlog, poslali izhodišča za koalicijsko pogodbo. Državni zbor je danes v nadaljnjo obravnavo poslal tudi predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki ga je pripravil tako imenovani tretji politični blok.

Kolegij predsednika parlamenta bo dopoldne odločal o izredni seji državnega zbora, na kateri bodo poslanci potrjevali zmanjšanje števila ministrstev na 14. Ta bo po pričakovanjih jutri, ko se bo državni zbor seznanil tudi z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da ne bo predlagala mandatarja. Kot je pojasnila, ji nihče ni zagotovil, da ga podpira najmanj 46 poslancev. Druge teme: - Iranski predlog vnovičnega odprtja Hormuške ožine ne žanje navdušenja v Združenih državah. - Ob svetovnem dnevu varnosti pri delu opozorila o pomenu tudi zdravega psihosocialnega okolja. - Ženska namiznoteniška reprezentanca svetovno prvenstvo začenja proti Tajkam, moška proti Špancem.

Prvič v novem sklicu parlamenta bodo poslanci razpravljali o ukrepih in zakonskih predlogih. Spremembe pri dolgotrajni oskrbi in ukinitev obveznega zdravstvenega prispevka, posledično pa višje prispevne stopnje za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe zunaj dela, bodo sicer najverjetneje zavrnjene. Drugi poudarki oddaje: - Voditelji članic EU na Cipru o visokih cenah energije zaradi vojne v Iranu in o približevanju Ukrajine povezavi - Libanon in Izrael podaljšala prekinitev ognja do 17-ega maja - Slovenski dan brez zavržene hrane opominja na odgovornejši odnos do hrane

Bližajoča se energetska kriza bo tako resna kot tisti v letih 1973 in 2022 skupaj, je danes poudaril evropski komisar za energijo Dan Joergensen. Bruselj je zato med drugim podal priporočila za zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvih in gospodarstvu ter napovedal zapolnitev skladišč plina še pred zimo. Joergenssen je še napovedal pospešitev prizadevanj za boljše spremljanje zalog goriv v povezavi, tudi letalskega. Druge teme: - Madžarska in Slovaška sta vendarle znova pričakali rusko nafto, ki je po ukrajinskem popravilu naftovoda Družba znova stekla po njem, Ukrajina pa se je razveselila današnje novice iz Bruslja. Stalni predstavniki članic Unije so se namreč dogovorili o izplačilu 90 milijard evrov vrednega posojila Kijevu in 20-tem svežnju sankcij proti Moskvi. - Spremembe zakona o vladi, ki jih je predlagalo Gibanje Svoboda, je njena poslanska skupina umaknila še pred začetkom obravnave na današnji prvi seji parlamentarnega skupnega odbora. Kot so pojasnili, ne želijo ovirati oblikovanja nove vlade, kot si jo je zamislila nastajajoča koalicija. Medtem je svoj predlog zakona o vladi vložila SDS. Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović pa je izrazil prepričanje, da bi mandatarja lahko izvolili v prvem krogu. - Zaradi zahtevnih razmer v bolnišnici Slovenj Gradec je odstopil začasni strokovni direktor Rok Vačovnik. O odstopu razmišlja tudi poslovni direktor Vladimir Topler, če s pristojnimi ne bodo našli rešitev. GREGOR: Tudi jutri bo sončno, zjutraj bo ponekod slana. KATJA: Z vami sva Gregor Budal in Katja Podgoršek.

Živimo v časih, ki so naporni predvsem zaradi hitrosti spreminjanja. Spremembe so tako hitre, da jim sledijo samo še najbolj prilagodljivi, pa še ti ...

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Simon Belak, Enej Gradišek in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme ep. 38: Spremembe v industriji Avtonomija in orkestracija AI agentov Prihodnost AI in izzivi za uporabnike Tveganja, varnost in ekonomija AI Strategije, vodenje in podjetništvo v dobi AI Podjetniški mindset in izzivi za junior kader Suverenost, geopolitika in prihodnost AI v Evropi Energetska politika, open source in napredek orodij Nasveti za prihodnost in razvoj veščin ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)

V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.

Novo leto leži pred nami kot nepopisan list. Novoletne obljube lahko hitro minejo, zato srca raje napolnimo z mirom. Spremembe se začnejo od znotraj: »Začni z delom - kar je potrebno. - potem naredi, kar je mogoče, - in nenadoma boš naredil nemogoče,« pravi stara modrost.

Spremembe ostajajo edina stalnica v jugoslovanskem nogometu. Potem ko se je Jugoslavija po resoluciji informbiroja odmaknila od sovjetskega modela, se je v drugi polovici leta 1949 Jugoslovanska nogometna zveza odločila spremeniti sistem tekmovanja tako, da bo sezona odigrana v koledarskem letu, kot je bilo v Sovjetski zvezi. Logično, kajne! To je pomenilo, da je bil jesenski del leta 1949 »mrtva sezona«, kljub temu pa je bilo kar nekaj nogometa, predvsem kvalifikacijskega za SNL in drugo zvezno ligo, igral pa se je tudi pokal. Še bolj pestro pa je bilo v letu 1950. Odred je v drugo zvezno ligo krenil okrepljen z italijanskimi igralci, ljubljanski Železničar in trboveljski Rudar sta igrala v zvezni tretji ligi, ostali slovenski klubi pa so se pomerili v eni najbolj bizarnih sezon SNL. Pa še en kup kvalifikacijskih in pokalnih tekem ter seveda za konec še tuji nogomet iz tega obdobja.

Poziv k premišljenemu sprejemanju varnostnih ukrepov je zaznamoval nagovor predsednice republike Nataše Pirc Musar v državnem zboru. Glede tragedije v Novem mestu je izpostavila nujnost zajezitve nasilja. Medtem ko opozicija odgovornost za razmere pripisuje vladi, se pozivi k premišljenemu sprejemanju ukrepov vrstijo tudi iz akademskih vrst. Drugi poudarki oddaje: - Podaljšanje veljavnost letnih vinjet bo - kot kaže - izglasovano. - Spremembe gradbeno-prostorske zakonodaje naj bi prinesle večjo učinkovitost državnih organov. - Opozorila Združenih narodov na katastrofalne humanitarne posledice vojne v Sudanu.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Brežice ob občinskem prazniku predstavile za 20 milijonov evrov naložb, predvsem v infrastrukturo za ohranjanje poseljenosti podeželja. - V prizadevanjih za čim manj odpadkov na pokopališčih so v Škofji Loki uvedli še loško svečko, ročno izdelano iz okoljsko prijaznih materialov. - Vas Stara Fužina se lahko pohvali z ugledno mednarodno strokovno nagrado za obnovo 500 let starega vodnjaka. - 57-ta prireditev "Primorska poje" bo posvečena dvema vélikima pesnikoma, Srečku Kosovelu in Dragutinu Ketteju.

Demenca je bolezen možganov in največkrat se počasi prikrade v življenje posameznika in njegove družine. Ima številne obraze, zato je njeno prepoznavanje težavno tako za svojce kot tudi za strokovne delavce. Kakšno je življenje z bolnikom z demenco, kako poskrbeti zanj in kakšno pomoč potrebujejo svojci bolnika? O tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami, komunikatorka znanosti in hčerka očeta z demenco dr. Saša Novak, ki je tudi pobudnica nastanka knjige Kje so moji ključi – O življenju z demenco, in predsednica društva za pomoč pri demenci Primorske spominčice mag. Tatjana Cvetko, doktorica medicine. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Končana je javna razprava o spremembah zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je vzbudila precej pozornosti. Najprej zato, ker jo je pristojno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prva nameravalo opraviti kar sredi avgustovskih počitnic, še bolj pa zato, ker prinaša kar nekaj sprememb, ki bodo močno posegle v šolsko rutino. Če bodo predlogi sprejeti, za nekatere oblike učne pomoči odločba o usmeritvi ne bo več potrebna, na novo bo opredeljena pomoč spremljevalca, med skupine otrok s posebnimi potrebami bodo uvrščeni tudi otroci z gluho slepoto. A prinašajo tudi spremembe, za katere strokovnjaki in praktiki v šolskem prostoru menijo, da bodo vnesle veliko zmede, nedorečenosti in da bo z njimi pomoč tem otrokom, sploh v višjih razredih osnovne šole, manj ustrezna kot doslej. Gostje: Sanja Bekrić, specialna in rehabilitacijska pedagoginja v specialno pedagoški mobilni službi, predstavnica SVIZA Irena Dirjec, specialna pedagoginja iz osnovne šole Kozara Tea Dorić, predstavnica Zveze Anita Ogulin in ZPM Mojca Lipec Stopar Predstojnica oddelka za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko na pedagoški fakulteti v Ljubljani Aleksandra Valančič, ravnateljica osnovne šole Poldeta Stražišarja za otroke s posebnimi

Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Za ohranitev meje globalnega segrevanja pa so poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.

Ob hladnih jutrih marsikdo pomisli na kurilno sezono, ko porabimo več energije, kar nas pošteno udari po žepu. Letos bodo stroški za elektriko višji, ker cene niso več regulirane. Se pa obeta nekaj za uporabnike ugodnih sprememb pri omrežnini. Agencija za energijo bo najdražji časovni blok uveljavila postopno. Cenejši blok sredi dneva bo po novem od 11-ih do 16-ih. Drugi poudarki oddaje: - V predlogu novele zakona o kmetijstvu tudi prepoved prodaje zelenjave pod nabavno ceno. - Po izraelskem napadu na bolnišnico v Gazi ogorčenje in pozivi k zaščiti civilistov. - Trump odpustil guvernerko centralne banke - to se je zgodilo prvič v ameriški zgodovini.

V tokratni Klicni kodi se nam je bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl oglasila iz glavnega mesta Sirije, iz Damaska. Kakšne so razmere, kaj se je spremenilo po padcu režima Bašarja al Asada? V zadnjih tednih smo poslušali poročila o spopadih vladnih sil z Druzi, eno izmed manjšin. Se razmere umirjajo? Kaj pomeni napoved parlamentarnih volitev za mesec september?

Prihodnji večletni finančni proračun, ki ga naj bi danes predstavila Evropska komisija, bo po napovedih drugačen od dosedanjega. Med drugim naj bi bilo poudarjeno strožje pogojevanje sredstev z reformami v državah članicah. Druge teme: - Predstavnice držav Nata presenečene nad polemikami o obrambnih izdatkih v Sloveniji. - Izraelska vojska napadla štab sirske vojske v Damasku. Od jutra v Gazi ubitih najmanj 37 ljudi. - Začenjajo se dela na najzahtevnejšem odseku severnega dela tretje razvojne osi, končan naj bi bil do leta 2029.

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.

Nedavno so začele veljati spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. Prinesle naj bi hitrejše postopke pri zaposlovanju in več zaščite tujim delavcem. Med drugim so izboljšani pogoji za prihod visokokvalificirane delovne sile iz tretjih držav, uvedeno pa je tudi sezonsko delo tujcev v gostinstvu in turizmu.

Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni dve fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh.

Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene? Sogovorniki: Robi Kroflič, Filozofska fakulteta UL Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta UL Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta UL Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta UL Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne Komisije za splošno maturo Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje  

V požaru v dijaškem domu na Poljanski ulici v Ljubljani so huje poškodovani trije dijaki, dva zdravijo zaradi zlomov, eden pa ima hude opekline in je v kritičnem stanju. Ravnatelj dijaškega doma je potrdil, da stavba nima požarnega alarma. Po besedah pristojnega ministra Vinka Logaja je takih domov 17 oziroma polovica. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je dala zeleno luč za nakup oklepnikov patria. Minister za obrambo Borut Sajovic obljublja preglednost postopkov. - Svet Evropske centralne banke je osrednje evrske obrestne mere znova znižal za četrt odstotne točke. Depozitna obrestna mera je zdaj 2,75 odstotka. - Izrael je potrdil izpustitev treh izraelskih in pet tajskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. V zameno za to naj bi Izrael čez predvidoma pol ure izpustil 110 palestinskih zapornikov, od tega 30 otrok.

Novo leto prinaša uveljavitev novega plačnega zakona v javnem sektorju, ki bo 190 tisoč javnim uslužbencem prinesel višje plače in odpravil nepravilnosti, ki so se pojavile v zadnjih 15-tih letih. Spremembe plačnega sistema bodo v naslednjih treh letih državo stale skoraj milijardo evrov in pol. V oddaji tudi o tem: - Na centrih za socialno delo vzpostavljajo vstopne točke za oceno upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe - Konec dobav ruskega plina v Evropo. Slovaška svari pred drastičnimi posledicami - Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

O smrtonosnih napadih izraelske vojske še naprej vsakodnevno poročajo iz Gaze. Svetovna zdravstvena organizacija je danes sporočila, da je zaradi napadov prenehala delovati ena izmed zadnjih delujočih bolnišnic v enklavi. Pristojni ob tem opozarjajo, da je število konfliktov na svetu največje po drugi svetovni vojni, prav tako je zaradi oboroženih konfliktov prizadetih več otrok kot kdaj koli od druge svetovne vojne naprej: - Po podatkih Unicefa na območjih spopadov živi vsak šesti otrok na svetu. - Putin z opravičilom glede strmoglavljenja azerbajdžanskega letala v Kazahstanu. - Z novim letom nov plačni sistem. Spremembe tudi na področju napredovanj, ki bo po novem hitrejše.

Nov obračunski model za družinsko medicino in pediatrijo, ki ga bodo uveljavili z novim letom, je Zavod za zdravstveno zavarovanje pripravil brez analize dela v ambulantah in brez posveta z izvajalci na terenu, v javnem pismu ugotavlja odbor za družinsko medicino pri Zdravniški zbornici. Poudarjajo, da novost ne bo prinesla želenih ciljev, kot so boljša dostopnost, celovita obravnava in zmanjšanje administrativnih obremenitev. Zavod pa - nasprotno - ugotavlja, da Zdravniška zbornica svoje člane zavaja z napačnimi podatki. Preostale novice: Ob opozorilih, da se mora Evropa pripraviti na različne grožnje, ni prav dobro znano, kako je nanje pripravljena Slovenija. Nemški kancler Scholz nenapovedano obiskal Kijev; napovedal še za 650 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini. V Ljubljani se je začel 21-i festival animiranega filma Animateka; do nedelje bodo prikazali približno 300 filmov.

Glede na ekstremne vremenske dogodke v zadnjem letu bi lahko pričakovali, da bo podnebna konferenca v Azerbajdžanu resnično prelomna. A kot kaže, ne bo. Kakšen bo izplen vrha, ki je že zdaj označen za finančnega? Kako države, tudi Slovenija, izpolnjujejo pretekle zaveze? Poglejte gor in poslušajte Vroči mikrofon na Valu 202. Sogovornika: - okoljski ekonomist iz organizacije Umanotera Jonas Sonnenschein - novinarka Špela Novak, ki je v Bakuju na 29. podnebni konferenci Združenih narodov

Nov plačni sistem v javnem sektorju bo zaživel z novim letom. Vlada in večina sindikatov so namreč podpisali kolektivne pogodbe ter poudarili, da gre za velik dosežek. V oddaji tudi o tem: - Hrvaški premier Plenković razrešil aretiranega ministra za zdravstvo Beroša, ki mu tožilstvo očita trgovanje z vplivom in ne prejemanja podkupnine - Novi Sad obstal za 14 minut v spomin na prav toliko smrtnih žrtev nesreče pred dvema tednoma, v povezavi s katero srbski premier Vučević pričakuje nove odstope - Fašistični voditelj Mussolini še vedno častni občan Pirana, saj ni podatka, da bi mu odvzeli naziv, podeljen pred stotimi leti

Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe krovnega zakona v kulturi. To je Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, s katerim želi prenoviti in modernizirati kulturni sektor. Zakon je bil sprejet pred 22 leti, odtlej je doživel številne popravke, tokratna sprememba pa je najobširnejša doslej, saj zajema približno tretjino zakona. Med glavnimi načrtovanimi spremembami sta prehod na dvoletno financiranje javnih zavodov v skladu z dvoletnimi proračuni in uvedba karierne dinamike za samozaposlene v kulturi. Predlog sprememb zakona je bil v javni obravnavi do 3. novembra. V tokratnem Studiu ob 17.00 preverjamo, kako so spremembe sprejete med delavci v kulturi. V studiu gostimo ministrico za kulturo Asto Vrečko, predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Jurija Krpana in predsednika društva Asociacija Uroša Vebra. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Knjiga Lovim svoje ravnotežje je za omejen čas znižana. Ujemi svoj izvod na: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/products/knjiga⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Hvala za tvojo podporo! ❤️ ... V tokratni epizodi so rdeča nit spremembe. V epizodi lahko slišiš, kakšne so najpogostejše spremembe, ki nas spremljajo v življenju, kako na nas vplivajo, zakaj nas strašijo, kako spremenimo odnos do sprememb, kako jih prepoznamo in se na njih pripravimo ter katere tehnike so nam lahko v pomoč pri upravljanju sprememb in grajenju odpornosti nanje. Zapis današnje epizode najdeš tukaj. *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠⁠⁠⁠⁠info@ninagaspari.com.

V epizodi 152 je bila moja gostja dr. Lučka Kajfež Bogataj, priznana klimatologinja, profesorica in članica Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Financira Evropska unija v okviru Skupne kmetijske politike. Več o ekološkem kmetijstvu in podnebnih spremembah na področju kmetijstva si lahko preberete na spletni strani www.skp.si V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Izzivi človeštva v 21. stoletju - podnebne spremembe Obstoj človeštva in kvaliteta življenja Fosilna goriva in ogrevanje ozračja Kako lahko ukrepamo? Nepravičnost in ignoranca Znanost in podnebne spremembe Reševanje planeta, revščine in migracij Pridelovanje hrane in kmetijska politika Vpliv človeških aktivnosti na podnebje Ekološka pridelava hrane Kaj lahko naredi posameznik?

Strožji pogoji obdavčitve normiranih s.p.-jev, ugodnejša davčna obravnava za tuje visoko kvalificirane strokovnjake in lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži v podjetjih so glavne davčne novosti, o katerih je danes razpravljala vlada. Gospodarstvo spremembe ocenjuje kot površne. Vlada bo sveženj sprememb potrjevala v petek. Drugi poudarki oddaje: - Na RTV pozdravljajo 10-odstotni dvig RTV-prispevka. - Komisarski kandidat Vesel in predsednica Evropske komisije Von der Leyen opravila prvi pogovor. - Izraelska vojska v racijah na Zahodnem bregu vdrla v več mest in begunskih taborišč.

Podnebne spremembe se odražajo tudi skozi poplave. Ne mine dan ali teden, ko ne bi poročali o njihovih uničujočih posledicah. In čeprav se zdi, da so za celo Slovenije lanske poplave na Gorenjskem, v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem stvar preteklosti, strokovnjaki opozarjajo, da so poplave naravni pojav. Da se moramo zavedati, da se lahko tak dogodek ponovi kjerkoli in kadarkoli. Kako se bomo spopadali z njimi? Smo 10 mesecev po poplavah bolje pripravljeni na te dogodke, imamo sistemske rešitve, lahko računamo na sistem, če se znajdemo v najhujšem? Intervencije so se končale, začenja se sanacija. Nekateri prebivalci najbolj ogroženih območij so v iskanju nove strehe nad glavo plačali predujme za nove lokacije, pa sploh še ne vedo, koliko bodo njihove poplavljene nepremičnine ocenjene ali pa se je ob nedavnih sklepih denimo izkazalo, da jih sploh ne bi selili. Sogovorniki: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo Lidija Kegljevič Zagorc, državna sekretarka Na Ministrstvu za naravne vire in prostor Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja Župan Prevalj Matic Tasič Z gosti se bo pogovarjala Metka Pirc.

Smo pred volitvami v Evropski parlament, pri nas pa bodo še trije posvetovalni referendumi. Predvolilna retorika je na vrhuncu, vprašanje pa je, ali bo taka tudi volilna udeležba. Precej visoka je bila na indijskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale kar šest tednov. Tudi v Mehiki je veliko volivk in volivcev podprlo prvo predsednico države. V Gazi žal nič novega, še vedno se ne morejo dogovoriti o premirju. Slovenija pa je priznala Palestino.

Les in podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Oddelek za lesarstvo, BF UL Miha Humar na X-u Vpliv podnebnih sprememb na rabo lesa

Les in podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Oddelek za lesarstvo, BF UL Miha Humar na X-u Vpliv podnebnih sprememb na rabo lesa

O tem nas nagovarja razstava Istanbul: obrazi svobode, slovenske fotografinje Mance Juvan, ki je na ogled te dni v Moderni galeriji. Fotografska razstava skupaj z istoimensko knjigo je nastala kot sestavni del evropskega projekta Svoboda metropole – Freedom of Metropolis, ki se sprašuje po svobodi urbanega, metropolitanskega življenja.

Februar 2024 in Podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Spletna stran predmeta Podnebne spremembe YouTube kanal s posnetimi predavanji pri predmetu Podnebne spremembe Podnebne značilnosti februarja 2024

Februar 2024 in Podnebne spremembe ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Spletna stran predmeta Podnebne spremembe YouTube kanal s posnetimi predavanji pri predmetu Podnebne spremembe Podnebne značilnosti februarja 2024

Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti

V palači Združenih narodov v New Yorku se je včeraj začelo plenarno zasedanje 78. generalne skupščine OZN. Zbrane državnike sta med drugimi nagovorila generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki je obžaloval neenotnost sveta ter kršenje načel mednarodnega prava in Listine OZN, in ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril zlasti vojno v Ukrajini. Zbrane je nagovorila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Opozorila je na spreminjajoči se svet, v katerem zaradi novih izzivov ne moremo več živeti tako, ko smo vajeni. Drugi poudarki: - Zbiranje ocen škode: do danes jo morajo sporočiti podjetja, do petka občine. Na Prevaljah še vedno težave z vodo. - Korak od vojne v Gorskem Karabahu. Sile Azerbajdžana začele vojaško akcijo proti armenskim separatistom. - Nova sezona nogometne lige prvakov. Zmago Leipziga nad ekipo Young Boys z golom potrdil Benjamin Šeško.

Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo. V seriji bomo ugotavljali, katere tehnologije in novi pristopi nam bodo pomagali pridelati dovolj hrane ter manj obremenjevati okolje. V prvem od treh delov o prsti in semenih. Gosti: dr. Blaž Germšek, dr. Barbara Pipan, dr. Žiga Malek