Podcasts about zadru

In this interview, Lena Sadovski talks about her current research into the community of New Christian merchants trading between Apulia in southern Italy, and Spalato, modern day Split, in Dalmatia in the 15th and 16th century.Lena explains who the New Christians were, and why they moved between Apulia and Spalato. She shows how, and why this route of international trade was so important for Spalato and their colonial over-lords, the Venetians, and the types of goods moving in both directions.  This trade also highlights the importance of family connections within and between the communities of New Christians in both Apulia and Spalato.   And despite the New Christians having converted from the Jewish faith to Christianity several centuries earlier, Lena shows that the memory of their religious alterity could be weaponized by their opponents in moments of conflicts, underlining the persistence of Jewish ‘otherness' despite decades of successful integration into the Dalmatian society.Photo credit - Državni Arhiv u Zadru, 16: 59/66.7-IV, fol. 188r.This podcast is part of a series of interviews covering central Europe in the medieval period for MECERN and CEU Department of Historical Studies.

Trump in Zelenski v Beli hiši sinoči tudi o raketah Tomahawk. Dogovora o dobavi še ni.Hamas Izraelu predal truplo še enega talca. Nejc Krevs v komentarju opozarja: »Mir v Gazi je krhek.«Vatikanska komisija za zaščito mladoletnih Cerkve poziva k jasnejši komunikaciji v primeru zlorab.Slovensko gospodarstvo se še naprej ohlaja, zaposlenost pada. V združenjih delodajalcev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa.Državni zbor potrdil: referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo v nedeljo 23. novembra, v Kranju molitvena veriga za življenje.Jutri Misijonska nedelja z geslom: »Misijonarji upanja med ljudmi.«ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca drevi z Romuni za veliki finale ekipnega evropskega prvenstva v Zadru.VREME: Ponoči se bo v notranjosti Slovenije od vzhoda pooblačilo. Dopoldne se bo razjasnilo, dan bo večinoma sončen. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do okoli 17 °C.

Trump in Zelenski v Beli hiši sinoči tudi o raketah Tomahawk. Dogovora o dobavi še ni.Hamas Izraelu predal truplo še enega talca. Nejc Krevs v komentarju opozarja: »Mir v Gazi je krhek.«Vatikanska komisija za zaščito mladoletnih Cerkve poziva k jasnejši komunikaciji v primeru zlorab.Slovensko gospodarstvo se še naprej ohlaja, zaposlenost pada. V združenjih delodajalcev za aktivacijo sheme skrajšanega delovnega časa.Državni zbor potrdil: referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo v nedeljo 23. novembra, v Kranju molitvena veriga za življenje.Jutri Misijonska nedelja z geslom: »Misijonarji upanja med ljudmi.«ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca drevi z Romuni za veliki finale ekipnega evropskega prvenstva v Zadru.VREME: Ponoči se bo v notranjosti Slovenije od vzhoda pooblačilo. Dopoldne se bo razjasnilo, dan bo večinoma sončen. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do okoli 17 °C.

Moška namiznoteniška reprezentanca si je z uvrstitvijo v polfinale evropskega ekipnega prvenstva zagovotila vsaj bronasto odličje, s katerim je izenačila svoj najboljši dosežek doslej. Na prvenstvu v Zadru ga bo skušala danes še izboljšati in se uvrstiti v jutrišnji finale. Z relijem v San Remu pa se končuje sezona močnega italijanskega prvenstva v reliju, v katerem je vnovič močen pečat pustil slovenski dirkač Boštjan Avbelj.

V Državnem zboru polemično o razpisu referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Še eno iztirjenje vlaka, Slovenske železnice in policijo skrbijo morebitne resne posledice naraščajočega vandalizma.Profesor na Ekonomski fakulteti šokiran nad idejo o obvezni božičnici: Povečanje primanjkljaja ni prava popotnica za soočanje z morebitno novo krizo.Gospodarstveniki oblikovali 88 ukrepov, ki naj bi v desetih letih slovenski BDP povečali za polovico.Evropska unija bo v lastno obrambno industrijo do konca leta vložila milijardo in pol evrov; Bruselj za dronski ščit, ki bi zajel vse članice.Vreme: Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.Zelenski znova v Washingtonu, tokrat želi oborožitve dolgega dosega in sisteme zračne obrambe, novo srečanje Trumpa in Putina bo v Budimpešti.Ob svetovnem dnevu revščine opozorila, da se stiske prejemnikov poglabljajo, za pomoč pa prosi vse več ljudi.ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca preko Portugalske do polfinala evropskega prvenstva v Zadru in najmanj bronaste medalje.

V Državnem zboru polemično o razpisu referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Še eno iztirjenje vlaka, Slovenske železnice in policijo skrbijo morebitne resne posledice naraščajočega vandalizma.Profesor na Ekonomski fakulteti šokiran nad idejo o obvezni božičnici: Povečanje primanjkljaja ni prava popotnica za soočanje z morebitno novo krizo.Gospodarstveniki oblikovali 88 ukrepov, ki naj bi v desetih letih slovenski BDP povečali za polovico.Evropska unija bo v lastno obrambno industrijo do konca leta vložila milijardo in pol evrov; Bruselj za dronski ščit, ki bi zajel vse članice.Vreme: Nadaljevalo se bo suho jesensko vreme z jutranjo in dopoldansko meglo po nižinah.Zelenski znova v Washingtonu, tokrat želi oborožitve dolgega dosega in sisteme zračne obrambe, novo srečanje Trumpa in Putina bo v Budimpešti.Ob svetovnem dnevu revščine opozorila, da se stiske prejemnikov poglabljajo, za pomoč pa prosi vse več ljudi.ŠPORT: Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca preko Portugalske do polfinala evropskega prvenstva v Zadru in najmanj bronaste medalje.

“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.

“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.

Piše Bojan Sedmak, bereta Sanja Rejc in Igor Velše. V slovenski kulturi je najbrž malokdo, ki ga ni v preteklih desetletjih na nek način vsaj oplazilo ustvarjanje novinarja, urednika, pesnika, pisatelja, esejista, scenarista, profesorja Branka Šömna (roj. Maribor, 1936). Morda še najbolj množično scenariji filmov, kot so Poslednja postaja, Samo enkrat se ljubi, Let mrtve ptice, Rdeči boogie in drugi, ali bolj individualno njegovo publicistično delo, bogat pesniški opus, zbirke humoresk in esejistične knjige ter predvsem njegovih deset romanov … Po predlani izdanih pretresljivih novelah Molitev za Jasenovac tudi v letos izdani knjigi Človek, ki ga ni pisec ohranja ter kvalitetno nadgrajuje svoje pripovedništvo, tokrat po uvodnem nekrologu s šestimi besedili kratke proze. Pred njimi bi lahko stala sentenca: »Človeško dojemanje sveta je polno sršečih vprašanj, misleči človek se lahko nanje nabode, celo izkrvavi.« A avtor je pod naslov pripisal: »To je knjiga retoričnih figur, alegoreze, legend o mrtvem času.« V moto pa: »Kjer ni grobov, ni pogreba. Zemlji telo, dušo bogu, srce bratstvu.« In začel z In memoriam prijatelju Milanu Vincetiču. Prvoosebni pripovedovalci so v besedilih dvoji, pol jih personalno pripovedujejo templjar, Mozart in udbaški morilec, pol pa pisec sam v prvi osebi, četudi se kdaj predstavi še kot François, France, Frank, Feri, da le ni vedno Branko. V zgodbah se kaže kot sprehajalec po Jeruzalemu, scenarist na ekipnem filmskem delu v Zadru, v tekstu Dno brez dna pa kot premišljevalec o smrti za osebno uporabo. V snovi je vseskozi pozoren na iztekanje časa, poln znanja, izkušenj, anekdot in spoznanj ter esejistično zavzet, predvsem za prostozidarstvo. Masonstvo, ki je nasploh pomemben del Šömnovega življenja, je kot motiv nevsiljivo prisotno v večini besedil; v Jeruzalemu se avtor podrobno seznani s kabalo; neuki oznovski eksekutor v noveli Likvidacija zaslišuje ujetega masona; Mozartov monolog – nekak trezen dodatek k Formanovemu in še kateremu vihravemu Amadeusu – vsebuje jasno sporočilo, da se je genij najbolje počutil v svoji prostozidarski bratovščini … In ko Šömen izbrska pomembne zadeve iz preteklosti za nove zgodbe, mimogrede izvleče tudi kaj iz lastne, nekdanje kulturniške bratovščine; s Petrom Božičem spi na predpražniku neke podstrešne sobe, s češnje padlim Matjažem Kmeclom v isti bolnišnični sobi enciklopedično modruje o umiranju, v Tivoliju debatira z Marjanom Rožancem, ob nekem omizju prepeva z Danilom Kišem … Seveda se piscu do devetdesetega leta marsikaj nabere, a za učinek je pomembno, da se to nabrano dobro bere. In Dno brez dna nikakor ni le še eno prijazno obujanje prigod, temveč je iskreno obračunavanje človeka s samim seboj na nivoju visoke, resne literature. V najdaljši noveli Vrana se zgodovinska faktografija o usodi templjarske utrdbe v Dalmaciji preliva z domišljijsko dramaturgijo v scenariju, ki ga protagonist piše za ameriške producente, ob čemer se zapleta v ljubezensko avanturo z domačinko. Ta ga reši iz vode, potem ko pisec v sebi pomeša junaško fikcijo in realnost slabega plavalca, za nameček pa ga pod rebra sune še konj. Šömen je mojster vizualizirane naracije, saj kot filmski scenarist beleži, kar prvenstveno vidi, ter to kadrira v sekvence, tako da se dogajanje poganja v pregledno urejeno celoto; obrt pač terja spretno razporejanje prekipevajočih motivov, ko »asociacije skušajo kot komarji posedati na kožo«. In tako so spletke beneškega doža na četrtem križarskem pohodu iz 13. stoletja zmontirane s posteljnimi pomenki sodobnih zaljubljencev, ne da bi taki rezi trgali rdečo nit pripetljajev, drvečih v presenetljiv finale. Pogosta tema v slovenski literaturi – duhovni in telesni samorazkroj povojnih organiziranih morilcev – je v Likvidaciji izpeljana z doslednostjo, katere učinek je grozljiva norost človekovega zla, nasilja in samouničenja. Ideje framasonskih lož so s takšnimi polomi v popolnem nasprotju; komunistični zasliševalec je deležen poduka od izobraženega zaslišanca v izjavi: »Prostozidarji se ne pogovarjajo ne o politiki ne o Cerkvi. Oni so humanisti, dobri ljudje, ne pripravljajo nobenih zarot, nobenih atentatov, kot so nas dolžili v preteklosti, mi smo za mir med narodi, v svetu.« V petindvajsetih odstavkih zadnje besedilne enote Dno brez dna s podnaslovom Razmišljanje za osebno uporabo ali Ponesrečen poskus življenjepisa so motivi povezani z osrednjo idejo – doumeti bližino konca. Šömen je v najbolj napeti formi, ko pripoveduje, kako se je večkrat po naključjih komaj izvil iz objema smrti; prijatelja je raznesla ročna bomba in bi lahko tudi njega, če se ne bi pri preskakovanju zapletel v ograjo; pravočasno je odskočil s proge pred drvečim vlakom, medtem ko prijateljici to ni povsem uspelo in je ostala brez nog; svoje je komaj ohranil tako, da jih je skrčil pred kolesi avtobusa, proti kateremu je zdrsel po zasneženem klancu; z očetom je bežal pred streljanjem nekega kulaka, v osamosvojitveni vojni je zadnji hip ustavil avto nekaj decimetrov pred mino; seznam se ne izteče, ko se zapore, pretepe, pljučnice, zlome in podobne nesreče postavi pred tri pike … In morda vzhičeno doda, da je vse to tako rekoč neverjetno. V meditacijah o neizogibnosti minevanja se avtor sicer ozira po religijah, pri čemer ne izpostavlja posebej vstajenja, pač pa se mu ob bistvenih duhovnih vpogledih utrinja bogata metaforika. Kaže, da je poezija na začetku in v zdajšnjosti Šömnovega ustvarjanja; čeprav so bile v polpreteklem obdobju objavljane predvsem pripovedi, so namreč mnoge prepojene s pesniškim jezikom; tako je tudi začetni spomin posvečen prvenstveno liriku. In zadnji stavek v zbirki, po katerem se imenuje knjiga, je naslov popevke, za katero je Šömen nekoč na opatijskem festivalu dobil nagrado za najboljše besedilo. V slogu vseh šestih besedil izstopajo pomensko domiselne besedne zveze. Za pričevanje o poetskih podobah v Šömnovi prozi je primerno nazoren naslednji citat: »… vse je bilo končano, najprej so umrle mistične karte, 'igralne podobe, ki z njimi noči sem zapravljal', slike spomina na ukradene poljube, na poležane rjuhe po hotelskih posteljah, v katerih sem po nekaj minut dokazoval panonsko moškost, na vrtiljaku noči so vrstili duhoviti komplimenti, laž in obljube, veliki kompromisi na delovnem mestu, v nergaški javnosti ter majhni kompromisi s samim sabo, kavarniški prepiri in nepopoln popis priložnostne nezvestobe, bežanja od doma ...« In čeprav novele niso niti spovedi niti rekviemi, vsebujejo tudi zrela ključna spoznanja človeka, ki se je obilno naužil telesnosti in vsakršnega duha: »… cerkev upa, da bom tudi jaz umrl v miru, zadovoljen v spokornosti, sprijaznjen s svetom, upornik brez razloga, dvomljivec o vsem pozemeljskem, zagledan v lepoto ženskih oči, v vesoljski razum razumnežev, v politično moč pametnejših, obiskovalec različnih hramov po svetu, sprehajalec po tujih pokopališčih, prebivalec med jelšami in brezami izgubljenih vasi in velikih, do praznine razkošnih velemest, lastnik majhnih bolečin v stihih in prozi, prodajalec velikih stisk srca pod judovskim kamnom dvoma, na dveh ploščah desetih zapovedi, v dogovoru s plamtečo ničnostjo, zasebnim pepelom, z odtisi velikega graditelja svetov.« Človek, ki ga ni zelo je. Šömen v knjigi domišlja in osmišlja svoje bivanjske poti in poti svojih junakov z močno pisateljsko energijo. Pri tem mu za estetski presežek služijo pestre osebne izkušnje, poznavanje zgodovine in dar za scenaristično domišljeno pripovedovanje, vse razumno posvečeno širinam in globinam življenja in umetniškega izražanja. Branko Šömen se torej ne predaja; ko se, pa se pisanju z obstojno kvaliteto.

V enem izmed zalivov v Zadru se na barki po cele dneve sonči pudljica Nina. Njen lastnik je stari mornar in zavedni krvodajalec Venci Jurin, ki je poln zgodb vseh vrst.

Preuzmi *besplatni popis 50 najutjecajnijih knjiga* koje mijenjaju život - https://humanlabhub.com/knjige Ako ti je koristan sadržaju na kanalu, podrži nas i postani član Human LAB YouTube kanala. Članovi dobivaju pristup epizodama znatno ranije kao i dodatan sadržaj samo za članove. Postani član Human LAB kanala mjesečnom pretplatom https://www.youtube.com/channel/UCSIFN6xiVjRUut98vZ3RrOA/join MARIO ZULIĆ Mario Zulić je hrvatski psiholog i osnivač portala "Nepopularna psihologija", koji se bavi popularizacijom psihologije i srodnih znanosti uz očuvanje integriteta struke. Diplomirao je psihologiju na Sveučilištu u Zadru, gdje je tijekom studija bio predsjednik Udruge studenata psihologije "Kasper" i Studentskog zbora te predstavnik studenata psihologije u vijeću Odjela. Mario je voditelj organizacijskog odbora interdisciplinarne konferencije "Znanost psihodelika u primjeni", koja se prvi put održala u studenom 2023. godine. Konferencija je okupila stručnjake iz različitih područja kako bi razgovarali o znanosti psihodelika u primjeni. PARTNERI PODCASTA: ...................................... *MyProtein* - Najbolji izbor dodataka prehrani i sportske odjeće KOD: HUMANLAB za 40% popusta - https://tidd.ly/4bzx7SX *Human LAB Hub* - Tvoj kompas u svijetu fitnessa, zdravlja i dugovječnosti. Posjeti nas: https://humanlabhub.com *CCM - Centar za crijevni mikrobiom* - Briga o zdravlju počinje s crijevima: https://ccm.hr/ ..................................... VREMENSKE OZNAKE: // POVEŽI SE S MATEOM // Instagram: https://www.instagram.com/mateozx95 LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/mateo-%C4%87orluka Facebook: https://www.facebook.com/HumanLABpodcast *Dobrodošli u Human LAB!* Podcast koji spaja znanost i praktične savjete za zdravlje, dugovječnost i kvalitetu života. Ja sam Mateo Ćorluka, medicinski tehničar i zaljubljenik u dugovječnost, posvećen pružanju znanstveno utemeljenih informacija koje ti pomažu preuzeti kontrolu nad vlastitim zdravljem. Kroz podcast epizode istražujem ključne teme zdravlja, fitnessa, prevencije bolesti i mentalnog blagostanja, s ciljem inspiriranja svakog pojedinca da živi svoj najbolji život. Pridruži mi se u ovoj misiji i otkrij kako znanost može raditi za tebe. #psihologija #alternativnamedicina #psychology #podcast Pratite Human LAB podcast za najnovije epizode o zdravlju i dugovječnosti, i ne zaboravite se prijaviti na naš 5x5 Newsletter za tjedne savjete direktno u vašu inbox. - https://humanlabhub.com/5x5 VIDEO PRODUKACIJA: 38FILMS, Luka Justinijanović, web: https://38films.eu Za sve upite i suradnje molim javiti se na mail: mateo@humanlabhub.com

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije pozivata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da prestavi datum, do katerega morajo biti njive pokrite s prezimno zeleno odejo. Letošnje težavne vremenske razmere z obilico padavin in izjemno namočenostjo tal kmetom namreč onemogočajo izpolnitev zahtev po pokritosti tal, še posebej če upoštevajo zahteve dobre kmetijske prakse in varovanja tal.

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem bo od torka 15. do nedelje 20. oktobra 2024 v organizaciji KPD Šmihel in Krščanske kulturne zveze KKZ iz Celovca potekal 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. O festivalu in predstavah, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, nam je več povedal Milan Piko, referent za gledališče pri KKZ [0:56]. Na sedežu Zadružne zveze Slovenije v Ljubljani je v sredo, 9. oktobra 2024, potekala II. Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu. To je bilo že 47. strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Več sta nam povedala generalna sekretarka SSK Sonja Avguštin Čampa [25:56] in Erik Masten s Tržaškega [36:38]. V oddaji so bile sporedu tudi druge aktualne novice [21:25].

Potem ko je Slovenija pred dnevi na EU komisijo vendarle naslovila prošnjo za sredstva iz t.i. kmetijske rezerve, ki bodo namenjena pomoči prizadetim v letošnji pomladanski pozebi in drugih vremenskih nevšečnostih, predvsem vinogradniki in sadjarji pričakujejo, da bo odločitev za dodelitev pozitivna. Tako na Zadružni zvezi Slovenije, kot tudi v KGZS so namreč ministrico že julija prosili, da se Slovenija pridruži Nemčiji in drugim državam, ki so za to pomoč zaprosile v drugem krogu, potem ko so sredstva v prvem krogu prejele le Poljska, Češka in Avstrija.

Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je namreč na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči zaradi spomladanske pozebe, medtem ko je EU komisija odobrila pomoč sektorju sadja in zelenjave na Poljskem, Češkem in v Avstriji. Özdemir zahteva, da Evropska komisija odpravi neenakopravno obravnavo. Pozivu sta se priključili tudi Italija in Estonija, v Zadružni zvezi Slovenije pa kmetijsko ministrico pozivajo, da se pridruži tudi Slovenija, saj smo tudi pri nas v aprlu imeli močno pozebo, ki se pozna na pridelku.

Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je beseda ful, ki izvira iz angleščine, vendar smo jo dobili po ovinku, iz hrvaščine. Tako Hrvati kot Slovenci jo uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru (vir fotografije: Pixabay).

Nemški minister za kmetijstvo Cem Özdemir je namreč na julijskem zasedanju Sveta za kmetijstvo v Bruslju protestiral, ker so nemški sadjarji ostali brez pomoči zaradi spomladanske pozebe, medtem ko je EU komisija odobrila pomoč sektorju sadja in zelenjave na Poljskem, Češkem in v Avstriji. Özdemir zahteva, da Evropska komisija odpravi neenakopravno obravnavo. Pozivu sta se priključili tudi Italija in Estonija, v Zadružni zvezi Slovenije pa kmetijsko ministrico pozivajo, da se pridruži tudi Slovenija, saj smo tudi pri nas v aprlu imeli močno pozebo, ki se pozna na pridelku.

Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.

Kakve veze Morske orgulje u Zadru imaju sa pesmom La Cucaracha? Brkanje vekova, nerazlikovanje glagoljice od latinskog pisma? Na Jadranu je sve više nelegalnih turističkih vodiča. Odakle oni dolaze, kako stupaju u kontakt sa turistima i šta im sve pričaju? Ima li Hrvatska efikasne zakonske mere kako bi im stala na put? O svemu tome Boris Rabrenović razgovora sa koleginicom Ivanom Zrilić i Ivicom Škriljevečkim, predsednikom Udruženja turističkih vodiča „Donat“ iz Zadra. Von Boris Rabrenovic.

Tuga Tarle je hrvatska diplomatkinja, promotorica hrvatske kulture, te književnica i znanstvenica. Tarle je doktorirala na Sveučilištu u Zadru na temu hrvatske dijaspore u Australiji. Ona je nedavno u Matici Hrvatskoj održala predavanje na temu uloge sjećanja u životu iseljenika tijekom procesa tranzicije u novu društvenu sredinu. Bio je to povod za naš razgovor.

Dinamo je stari novi prvak, Hajduk je u Puli osvojio bod, Rijeka i Osijek izgubili. Sjajnim rezultatima s Europskog prvenstva u Zadru konkuriraju odlični rezultati hrvatskih predstavnika u Tae Kwon Dou, iz Beograda.

Damjan Rudež, direktor SunSet Sport i Media festivala, koji se već tri godine održava u Zadru, novi je gost Jao Mile podcast-a. https://www.jaomile.com.Bivši igrač Cibone, Splita, Cedevite, Indiana Pacers, T-wolves, Orlando Magic, donosi nam pregršt dobrih priča iz svoje bogate karijere a neke od njih su vezane za KG, LeBron James, Larry Bird, Nikolu Pekovića, Ricky Rubia i mnoge druge. Očekuje vas preko tri sata razgovora u kom ćete nadam se uživati. 00:00:00 Početak 00:00:50 Damjan Rudež00:03:40 Iskustva sa putovanja00:10:35 Penzionerski dani00:12:50 Sunset festival 00:22:00 3x3 00:24:45 Dnevna košarka00:35:20 HR košarka 00:39:00 Odrastanje 00:47:00 Belgija 00:59:00 Split01:02:55 Olimpija01:07:50 Cedevita/Cibona01:15:44 Španija 01:30:00 Amerika01:50:00 Rookie obaveze01:52:30 Trejdovi01:58:28 Minnesota 02:08:55 Mental health 02:18:15 Orlando02:33:44 Povratak u Evropu 02:38:20 Holandija 02:43:35 Najteži protivnik 02:51:10 Najtalenat 02:56:00 Reprezentacija 02:58:35 Kraj karijere 03:01:00 Plan za posle03:03:25 Šta je košarka donela03:06:25 Savet za mlade03:08:15 Top 5 x2Thumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igs...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_pod...Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Damjan RudežDatum: 24. April  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse#jaomilepodcast #damjanrudez #kkcibona #zagreb #darkomilicic #nba #crvenazvezda #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #nikolatopic #delijesever

S kolegicom Lucijom Šimičić, Klara Bilić Meštrić objavila je knjigu „Arbanaški na raskrižju. Vitalitet i održivost jednog manjinskog jezika“. Izvornici govornici arbanaškog prozvali su je čuvaricom jezika. Kruna je to istraživačkog rada (2015-16. g.) koji je za cilj imao promicati višejezičnost u Zadru, gdje su u zajednici Arbanasa između ostalog i sagledavali pitanje opstojanja ovog ugroženog jezika. U podcastu sagledava zaključke istraživanja, prisjeća se živopisnih dogodovština te zajedno propitujemo koliko je opstojnost jezika bitna za identitet. -- Podržite naš rad kavicom (već od 2 €): www.buymeacoffee.com/bsjv Kompletna priprema i dodatne pogodnosti dostupne su za članove (10 €/ mj.) www.buymeacoffee.com/bsjv Predložite gosta, teme i dajte svoj osvrt: forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Sve o podcastu (platforme, mediji, kontakt obrazac): www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2024 Bliski susreti jezične vrste

U Sydneyu je prošlog mjeseca predstavljen priručnik "Vilinska školica jezika i kulture - priručnik za hrvatski kao nasljedni i predački jezik". Priručnik je rezultat rada u prvoj fazi projekta MONUS - Metodičko oblikovanje nastavnih sadržaja uz potporu Središnjega državnoga ureda za Hrvate izvan RH, a nada se pomoći u radu učiteljicama i učiteljima koji podučavaju hrvatski jezik. Projektni tim broji šest članova, doktora znanosti koji su profesori Odjela za izobrazbu učitelja i odgojitelja na Sveučilištu u Zadru. Tim povodom danas razgovaramo s urednicima priručnika Katarinom Ivon, Donatom Vidaković Samaržija, Slavicom Vrsaljko, Tomislavom Koštom, Josipom Lasićem i Majom Cindrić.

V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.

V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.

Peter Pecotić, koautor dokumentarnog filma "Zemljak", govori o obilježavanju Dana Australije u Zadru. Proslavu je organiziralo veleposlanstvo Australije u Hrvatskoj, a Pecotić govori o vezama Prvih naroda i hrvatskih useljenika, te Zadra s Australijom, koji su bili vidljivi na proslavi, baš kao i u dokumentarcu, koji je bio dio programa.

Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Hrana in pijača sta se po statističnih podatkih lani podražili. Popis cen osnovnih živil vladne košarice pri šestih trgovcih pa v povprečju kaže na več kot polovično znižanje popisanih cen. Pri tem gre za zavajanje, ugotavljajo kupci, saj tako poceni izdelkov v trgovinah takoj zmanjka. Tako imenovana košarica se je sprevrgla v manipulacijo, napačen in škodljiv ukrep. Prinesel je neželene dampinške cene uvoženih živil in pritisk na cene pridelkov domačih kmetov in dobaviteljev. Do kdaj ga bo kmetijsko ministrstvo še zagovarjalo? Odgovore je iskala Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: – predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah; – generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar. Predstavljamo tudi stališča agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca in predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca ter razmere v Avstriji in na Hrvaškem.

V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.

Pred mesecem dni je na letošnjem sejmu Agra priznanje za trajen doprinos k razvoju zadružništva na lokalni in državni ravni prejel tudi Aleš Dolenc, ki že dve desetletji vodi Kmetijsko gozdarsko zadrugo M Sora Žiri. Gre za zadrugo, ki ima v lasti podjetje M Sora, ki je doma in v tujini poznano po kvalitetnih in inovativnih lesenih oknih in tudi drugih s tem področjem povezanih izdelkih. Vabljeni k poslušanju zanimivega pogovora.

V nedeljski kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob vložitvi zahteve za presojo ustavnosti spomladi izsiljene novele Zakona o zaščiti živali. V drugem delu pa je naš gost predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki pravi, da je pri spremembah zakonodaje na kmetijskem področju biti zelo previden. Prisluhnite oddaji.

V nedeljski kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob vložitvi zahteve za presojo ustavnosti spomladi izsiljene novele Zakona o zaščiti živali. V drugem delu pa je naš gost predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki pravi, da je pri spremembah zakonodaje na kmetijskem področju biti zelo previden. Prisluhnite oddaji.

Cedevita Olimpija vs. Zadar in nov poraz Ljubljančanov. Poraz kot sam v ABA ligi še ne predstavlja totalne katastrofe, vendar je, če gledamo sezono kot samo, do tega trenutka, ta poraz zgolj še bolj poglablja krizo Cedevite Olimpije, ki se še vedno ... spoznava in išče.Snemanje nove epizode rubrike Forum za tri sva zato Tilc in Žiga prvotno načrtovala za soboto vendar je kaj hitro prišlo do ideje, da bi bilo skupaj z gostom forumašem pokomentirati tudi obračun proti Zadru. Snemanje je tako potekalo v nedeljo takoj po tekmi.Tokrat se nama je pridružil Tadej Čadež, ki je na forumu bolj znan pod imenom Tadej1A. Tadej večino leta preživi v Nemčiji ukvarja pa se tudi z meditacijo, ki bi vsem nam navijačem Olimpija prišla še kako prav.Epizoda je bila v celoti snemana skoraj dve uri in pol, zato sva se Tilc in Žiga testno odločila, da epizodo vsem vam, poslušalcem, dozirava po delih, ki bodo objavljeni na vsake 3-4 dni. Vse skupaj bo na koncu naneslo na 3 oz. 4 dele saj nas je pogovor nesel na več različnih tem.

Jurica Žuža, bivši hrvatski košarkaš a sada trener Lokomotive Kuban,novi je gost Jao Mile podcasta-a!Svoju košarkašku karijeru počinje u Zadru, gradu košarke pošto je tamo i rodjen.Karijeru je zavrsio u 38. godini a za to vreme je nastupao za brojne klubove u različitim zemljama.Sada svoje znanje stečeno napornim radom prenosi na svoje igrace i za sada to ima ozbiljno dobre rezultate.Uzivajte u razgovoru!00:00:00 Pocetak00:00:48 Predstavljanje gosta00:02:00 Iskustva iz Rusije00:06:45 Budžeti ruskih klubova00:10:55 Zadar i početci 00:17:10 Jazine 00:18:55 Grčka 00:23:00 Poziv Obradovića00:27:00 Početak trenerske karijere00:33:50 Najteže lige u Evropi00:36:50 Litvanija00:40:40 Najteži protivnik00:43:08 Najtalenat00:44:20 Hrvatska košarka00:48:40 Najteži momenat 00:49:45 Savet za mladeThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Jurica ŽužaDatum: 15. novembar 2023.Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: MoskvaProdukcija: Studio Žura #jaomilepodcast #juricazuza #zadar #vtbleague #russia #loko #cskamoscow  #nikolajokic #žuža  #hrvatska  #srbija #nba #kosarka #abaliga #jokic

Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.

Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.Sogovornik: dr. Klemen Lah, učitelj slovenščine na Filozofski fakulteti na Reki in v Zadru ter na waldorfski gimnaziji v Ljubljani

V Parku vojaške zgodovine v Pivki se ponašajo z zelo zanimivim zgodovinskim predmetom, ki je odločilno vplival na potek in konec druge svetovne vojne. Gre za nemško šifrirno napravo, imenovano Enigma. Pivški muzej je tako postal eden redkih na svetu, ki javnosti predstavlja to skrivnostno napravo, ki so jo potapljači našli v razbitinah potopljene vojne ladje, nemškega minolovca, ob istrski obali. Skupaj z nekaj drugimi predmeti je Enigmo v 80. letih prejšnjega stoletja na površje prinesel potapljač Zvone Kralj. Leta 2020 jo je izročil kolegu Danijelu Germeku, ta pa jo je potem prinesel v Park vojaške zgodovine. Sledil je zelo zahteven konservatorski postopek, ki ga je opravil konservator Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Aleš Jelinčič s pomočjo drugih strokovnjakov Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru in Narodnega muzeja Slovenije. Po posegu so stroj razstavili in bo na ogled vsaj leto dni. Več o Enigmi pa v oddaji Sledi časa.

Playlist: Radojka Sverko - Dobro jutro srce mojeDjani Marsan - Zadnja noc u ZadruMarijan Krasnic - Oj IvaneMeri Cetinic - Sretna ce biti HrvatskaIvica Hlupic - Zivi zivot i uzivajDusko Kulis - I Bosna i moreJana Soljak - Zvijezda nad varesom

Kako organizirati konferenciju na drugom kontinentu? Nije jednostavno, ali može se! Kako, ispričala nam je u ovoj epizodi Mirna Opolcer, voditeljica u timu koji stoji iza uhodane developerske konferencije Shift u Zadru, a od ove godine i - Miamiju.Mirna je otkrila na što sve treba paziti netko tko se upušta u organizaciju događanja prvi put na drugoj strani svijeta - od lokalnih zakona i propisa do odnosa s dobavljačima. Otkrila je i kako se razlikuje organizacija zadarskog Shifta od onoga u Miamiju, ali i stvari koje su ih u Miamiju ugodno iznenadile, poput interesa i angažmana volontera. A i one koje su ih iznenadile neugodno, poput neočekivanog pljuska. 00:00 Kako je bilo na prvoj Shift konferenciju u Miamiju i kako ju je organizirao tim od samo 5 ljudi06:52 Najveći organizacijski izazovi09:18 Lokalni volonteri kao najugodnije  iznenađenje10:54 Neočekivani pljusak, utakmica Miami Heata, Miami time i ostali nepredvidivi faktori13:33 Kako konferencija izgleda iz perspektive organizatora16:25 Savjeti za organizaciju događaja u drugom gradu/zemlji/kontinentu20:51 Što nas očekuje na Shiftu u Zadru?_____________

Peti derbi, druga sreća za Partizan! Nakon što je crveno-belima pripao duel u kupu Radivoja Koraća, Partizan je povezao redove, ostvario neke velike EL pobede i sada i na najbolji mogući način iskoristio minus fazu Zvezde – pobedom u derbiju i kontrolom prvog mesta u ABA ligi! Kao da smo u ponedeljak u Areni gledali reprizu polufinala kupa, samo u ogledalu. Zvezda je povela u ranoj fazi meča, ostvarila i veliku prednost, ali je onda usledio pad, da ne kažemo sad već „karakterističan“ pad u igri tokom poslednjih petnaest minuta. Vrata raja za crno-bele otvorio je Jam Madar odličnom sekvencom na kraju treće četvrtine, a potpuni preokret viđen je u poslednjih deset minuta. Partizan je na kraju imao priliku i da čak vrati razliku iz prvog meča, ali uzevši u obzir da trenutno imaju poraz manje od crveno- belih, neće previše žaliti za time. Očekuje nas, dakle, lud finiš sezone u preostalih pet kola, a tu su naravno i evropske obaveze, koje su u Partizanu nešto opsežnije uzevši u obzir da su oni i dalje veoma u trci za četvrtfinale Evrolige. Njihov raspored je sve osim lakog, ali šansa svakako postoji, a da li je će iskoristiti – samo je na njima! Zvezda, sa druge strane, mora da nađe načina da se kako psihički, tako i košarkaški vrati u ovu sezonu, jer kola su već odavno na nizbrdici. Ima, naravno, još puno da se igra... U ostatku ABA pregleda, Budućnost je naknadno učvrstila svoju poziciju na trećem mestu, dok je Cedevita neočekivano izgubila u već prežaljenom Zadru i tako propustila priliku da se približi vodećem dvojcu. Derbi se pobedom nad Splitom malo odlepio u borbi za poslednje plej-of mesto, a u sličnoj poziciji su i Mega i Zadar, te se čini da se kostur doigravanja polako, ali sigurno formira. U borbi za opstanak, i dalje su najugroženiji Borac i MZT, a blagu prednost ima tim iz Šumadije. Osim ovoga, bavićemo se malo i ABA 2 sezonom koja je dogurala do F8 faze, i analizirati šta se i tu zbiva. Naravno, tu su i neobavezne teme koje, ako komentari ne lažu, (skoro) svi vi volite. Vidimo se opet u četvrtak kad pričamo o NBA!

U 110. izdanju podkasta Pod kapicom gost je bio Marko Štefanek, jedan od osnivača i praktično prvi čovek portala Total Waterpolo. Kako je bivši vaterpolista odlučio da se posveti novinarskom poslu i zašto je presudan bio ”odlazak na pivu” sa dvojicom prijatelja. Kakvu je reakciju izazvala pojava portala, ali i sa kakvim se preprekama suočavao. Zbog čega mu je oduzeta akreditacija 2019. godine, kome je smetao kritički napisan tekst i kakvu je to reakciju izazvalo. Šta su problemi modernog doba u kome živimo, koliko je vaterpolo zastupljen u medijima i šta sve Total Waterpolo nudi na račun svojih usluga. Anegdote iz Praga, šta treba da se uradi na promociji i zašto je period do 2024. godine važan za opstanak sporta. Šta je problem zapadnih zemalja, uz konkretan primer Velike Britanije, mogućnosti Holandije i Francuske, kakvu ligu igraju skandinavske zemlje i odakle se sve javljaju portalu za saradnju. Šta treba da omoguće promene u krovnoj organizaciji, kako klubovi i Savezi prate tokove doba koje živimo, popularizacija sporta, uticaj društvenih mreža. Saradnja sa Jugom, podsetnik na početke u kapici zagrebačke Mladosti, kakav vaterpolo i danas igra u Zadru, koliko ljudi radi u portalu i kakve sjajne ideje ima za blisku budućnost.Gost: Marko ŠtefanekDomaćini: Pavle Živković i Aleksandra RadivojevićDatum: 15. decembar 2022. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse Studios#podkapicom #infinitylighthouse #pavlezivkovic ★ Support this podcast on Patreon ★

Tomu sam prvi put upoznao u timu pobjednika startup natjecanja Srednja.hr, potom kao člana udruge DUMP, a u međuvremenu je završio gimnaziju, faks i zaposlio se u Codeanywhereu. Kao softverski inženjer u toj tvrtki je dobio priliku predavati na nekim od najvećih tehnoloških konferencija na kontinentu, WeAreDevelopers u Berlinu i Infobip Shift u Zadru.Na njima je (vjerojatno) bio najmlađi predavač pa me zanimalo ne samo kakvo mu je bilo iskustvo na samom početku karijere, već i što je naučio da bi mogao podijeliti s drugim kolegama u industriji. U našem razgovoru je Toma podijelio: Zašto nije koristio žive primjere u svom predavanju; Kako se nositi s pitanjima publike i što napraviti kad se nimalo se nslažu s vama; Na koji način je njegovo predavanje rezultat zajedničkog rada ne samo njega, CTO-a i CEO-a, nego i cijelog tima; Zašto "američki naglasak" nije bitan za velike tehnološke konferencije; Što je zaključio da mu je najveća mana kao predavaču. _______________TOČAN RASPORED SADRŽAJA00:00 - Uvod03:05 - Cilj predavanja nije promocija, ali...03:57 - Priprema mora biti kolaborativna05:25 - Najkorisniji savjet koji je dobio06:25 - Developerima ne prodajete 07:20 - Nemojte žive primjere08:20 - Najmlađi predavač12:20 - Kako se nositi s pitanjima publike13:30 - Držite prezentaciju nekoliko puta14:35 - Pratite aktualne novosti o temi15:15 - Najveća mana u predavanju17:05 - Super nastup, ali loš sadržaj?19:45 - Američki naglasak_______________

Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.

Šta je medicinska antropologija? Koje su to savremene, neoliberalne politike mentalnog zdravlja i zašto žene-majke-kraljice piju "dodatke ishrani" za smirenje? Kako izgleda sprovoditi etnografsko istraživanje u porodilištu i koje su to pacijentkinje "nečije", a koje "opštenarodne"? Kada su se u domaćem zdravstvu pojavili lekari-preduzetnici i pacijenti-potrošači? Koje su posledice neoliberalnih reformi sistema i predatorskih privatnih praksi po sistem zdravstvene zaštite? Gošće: Jelena Kupsjak (Odjel za etnologiju i antropologiju, Sveučilište u Zadru), Ljiljana Pantović (Institut za filozofiju i društvenu teoriju, Univerzitet u Beogradu) Voditeljka: Sara Nikolić

Ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb - letos je to suša, uničujejo kmetijske pridelke. Ena najbolj učinkovitih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe je ohranjanje biotske pestrosti. Kako jo ohranjati v kmetijski krajini in hkrati kmetom omogočati razvoj in konkurenčnost? Prehranska varnost v razmerah globalne cenovno tržne nestabilnosti namreč znova postaja vse bolj pomembna. O tem, kako se bo teh izzivov lotila prihodnja kmetijska politika, neposredno s kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni voditeljica Jernejka Drolec s sogovorniki v terenskem studiu in v posnetem pogovoru z raziskovalko okoljske ekonomike Tanjo Šumrada. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije; ddr. Ana Vovk, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, ustanoviteljica Mednarodnega centra za ekoremediacije in Inštituta za promocijo varstva okolja.

Za odločnejše premike bi potrebovali strategijo razvoja zadružništva na ravni države Kmetijske zadruge na trgovske police praviloma prinašajo kakovostne izdelke kratkih verig s sprejemljivo ceno za potrošnike. Nekatere zadruge so še vedno tudi lastnice deležev v živilski industriji zapravile, večina je te že zapravila, a še vedno od kmetov odkupijo okoli 80% pridelkov, predvsem mleka, goveda in žita. Zadružništvo na Slovenskem letos praznuje 150 let in te izkušnje bi lahko  v večji meri uporabili tudi za obvladovanje prehranskih izzivov, ki se zaostrujejo zaradi draginje in oviranih dobavnih poti. O vsem tem voditeljica  Jernejka Drolec z gosti. Gostje:   -          Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije,  -          dr. Emil Erjavec, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, -          dr. Žarko Lazarević, Inštitut za novejšo zgodovino,   -          Slavko Petovar, direktor Kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci.

Romanist Nikola Vuletić, redoviti profesor na Sveučilištu u Zadru, bavi se proučavanjem jezičnih kontakta na Jadranu. Predaje baskijski, piše na katalonskom, a tvrdi da zna za puno više riba nego što ih može imenovati. Međusobne dodire slavenskog i dalmatskog u podcastu će demonstrirati vodeći nas kroz kuću i imenujući predmete. Kako izgleda dijalektološki terenski rad objasnit će anegdotama s ribarima. Približit će nam razlike baskijskog, katalonskog i galješkog. A saznat ćemo ponešto i doktorskom studiju u Zadru. + pojačanje u suvoditeljskom timu! -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste