POPULARITY
Trije fantiči, doma iz okolice mesta Cremone v Italiji, Salvatore, Julijan in Anton, ki so živeli okrog leta 1600, so se skupaj igrali ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slutnja bližajočega se konca vojne in vonj po svobodi sta v času upora proti okupatorju in odpora proti fašizmu in nacizmu še podžgala ustvarjalno nujo, kulturno dejavnost in umetnost. Ta je nastajala v nevsakdanjih in težkih razmerah, v zamreženih in zastraženih krajih, v zasilnih bivališčih – v strahu pred sovražnikovimi napadi. Partizansko lutkovno gledališče je nekaj mesecev pred koncem vojne nastalo na osvobojenem ozemlju Bele krajine. Kot parodijo, katere namen je bilo dvigovanje morale in propagiranje smisla partizanskega boja – zato je bilo to gledališče sprva namenjeno odraslemu občinstvu -, si ga je zamislil kipar in avtor lutk Lojze Lavrič. Prva predstava lutkovne igre s šestnajstimi marionetami Jurček in trije razbojniki je bila uprizorjena na silvestrski večer leta 1944.Posebno umetniško delo, polno metaforike o razčlovečenju, absurdnosti vojne, krutem igranju s človeškimi usodami, so tudi motivi na kartah, štiriinpetdeset risb umetnika Borisa Kobeta. Njegovo delo, znano zaradi izvirne ikonografske zamisli, poznamo kot Taboriščni tarok. Kobe je na srčev as natisnil številko taboriščnika, tisto, ki je bila dodeljena njemu, s čimer je poudaril industrijo smrti v nacističnem holokavstu. Veliko več prizorov krute resničnosti s portretiranji kaznovanja, dela, mučenja in smrti, ki so ohranjeni v obliki umetniških del, je nastalo v italijanskih zaporih in koncentracijskih taboriščih, kjer umetniškega ustvarjanja med interniranci niso povsem prepovedali, zato so bili tudi material in sredstva laže dostopni. gostja: Tina Fortič Jakopič, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije fotografija: Lutkovna predstava Jurček, 28. junij 1945, Mladinska dvorana Ljubljana foto: Milan Krajnc, hrani: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Vse se laže preboli kot krivico. Odpustiti povzročeno zlo pomeni spravo, odpuščanje. To svetopisemsko stališče je prastaro, a težko uresničljivo. Tudi nam povzroča težave. Meni omenjanje sprave v zaporedju vrine v spomin tri dogodke. Vojna. Vsak večer zagrnjena okna. Strel v gluho noč. Zjutraj leži v sadovnjaku mrtev človek. Partizan, ki se je bil vračal od tam, kamor je bil poslan kot »terenska zveza«. Ni padel pod okupatorjevim strelom, kar daje misliti. Francetov France ga je na hitro pokopal ob jablano. Ni se razvedelo. Pokojnik ima svoje spominsko obeležje. Na njem je zapisan kot Nace, a da je bilo njegovo pravo partizansko ime Cene. Čudna pomota. Še ista vojna. Blizu hiše straži nemški vojak. Zelo mlad človek. K sebi vabi kodrolasega dečka: Komm her, Pöblein. Komm! (= deček, pridi sem; pridi!). Otrok zbeži k hišnim vratom. Vojak povesi glavo. Ta človek zagotovo ni moril. Vzet je bil družini in poslan na bojni ples. S kom naj se spravi, če še živi? Po vojni. Nenadoma zmanjka nekaj ljudi. Včeraj je mizar Jože še bil, naslednji dan ni prišel v delavnico. Ni ga bilo nikoli nikamor več. »Pa tak funkcionar je njegov brat,« so se nekateri čudili, drugi pa namigovali. Na nobeni spominski plošči ni njegovega imena. Trije dogodki iz zgodovinskega časa, ki se dotikajo moje kože. Kaj pa vsi drugi, zdaj že znani, in vsi neznani na obeh straneh ideološke črte! Sprava. Ta je doma na sredi srca, sicer je prevečkrat le bolj ali manj bobneča beseda. Spravni spomeniki pa so opomniki. Eden je komaj dovolj. »Pa se ne moreta spravit,« so kdaj modrovali starejši ljudje na račun sovaščanov, ki sta se bodla zaradi drevesa, posekanega na meji, in jih »tud sodnija ne more poglihat«, so rekli. Stara zaveza pozna spravne darove, navadno živali. A ne samo teh; modri Sirah pravi: »Gospodu po volji je odstopiti od hudobije, sprava je odstopiti od krivice.« Nobenega zaklanega vola, ampak - odpuščanje. Pa pravimo: tudi če bi odpustil, ne bi mogel pozabiti. Saj ravno spominjati se je treba, da ne bi ponavljali znanih grozot. Svet se razpenja čez Vzhod in Zahod, Sever in Jug. Kar niso le strani neba, so pomenljiv obraz današnjega sveta.
Danes je dan za novo Blokado!Trije mušketirji smo se zbrali in debatirali o košarki. Malo o Olimpiji, več pa o naših ligaških tekmovanjih in ABA2 ligi, kjer blesti Ilirija!Vabljeni k poslušanju!
Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.
Trije sinovi, tokrat sta starejša brata prijazna in in imata najmlajšega, ki je malce drugačen, prav rada. In sta se veselila njegove sreče in ga podpirala. Malo drugače torej, saj so po navadi starejši bratje ali hudobni ali nemarni ali nesramni, največkrat pa še neumnejši od najmlajšega, ki navadno velja za neumnega. Pa kljub temu nista hotela oditi z njim, raje sta ostala na domačiji. Kar nekaj morda manj znanih besed je v tej pravljici:kolníca je pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:trske so podolgovati kosi lesa, uporabni za prižiganje ognja v peči, smolene pa so smolnate, smola je lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev in lepo dišicepiti pomeni razsekavati kose lesaVir: Zlata ptica, Prebrisano dekle, lužiškosrbske pravljice, Pawot Nedo, prevedla Gitica Jakopin, Mladinska knjiga Ljubljana, 1973, bere Nataša Holy
Drugi poudarki: - Na Mariborski cesti v Celju nadgradnja semaforjev z zvočno signalizacijo za varnejše gibanje slepih in slabovidnih. - Revizija na revizijo, a končnega odgovora, kaj je šlo pri gradnji nove športne dvorane v Bovcu narobe, občina še nima. - V kratkem se bo začela prenova Libertasa, nekdanje skladišče soli bo postalo koprsko kulturno stičišče. - Čeprav so smučarski tečaji vse dražji, sta oba štiridnevna, ki ju organizira ptujski smučarski klub med zimskimi počitnicami, polno zasedena.
Trije vražiči so se odpravljali na zemljo, da bi tam zaključili svojo vajeniško dobo. Lucifer jih je ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Trije teksti francoske nobelovke, v katerih umetnica tematizira svoje otroštvo oziroma odraščanje v Normandiji ter razčlenjuje kompleksno, pogosto protislovno dinamiko medčloveških odnosov znotraj svoje družineV Modernih klasikih, elitni knjižni ediciji Cankarjeve založbe, so pod lapidarnim skupnim naslovom Tri besedila pred nedavnim izdali tri besedila Annie Ernaux, danes 84-letne francoske pisateljice, ki je leta 2022 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Ti trije kratki teksti - gre za Mesto, za Neko žensko ter Sram - se med platnicami ene same knjige sicer niso znašli po naključju ali na silo, saj vendar vsi trije tematizirajo avtoričino otroštvo oziroma odraščanje v Normandiji, vsi trije prinašajo portrete pisateljičinih staršev, vsi trije razčlenjujejo kompleksno, pogosto protislovno dinamiko medčloveških odnosov znotraj družine Duchesne, kakor se je pač Ernaux pisala pred poroko. Zato se, ko v roke jemljemo Tri besedila, malodane sama po sebi vsiljuje misel, da smo po zaslugi prevajalskih naporov Suzane Koncut v roke pravzaprav dobili nekakšno avtobiografijo. Toda dr. Manca G. Renko, zgodovinarka, esejistka in publicistka, ki je Trem besedilom pripisala spremno besedo, pravi, da ta misel kratko malo ni na mestu. Če torej Ernaux ne z Mestom ne z Neko žensko ne s Sramom ni spisala avtobiografije ali spominov, tedaj se seveda lahko vprašamo, kaj je s temi tremi besedili v resnici ustvarila? - Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Manco G. Renko. foto: Goran Dekleva
Stara, znana zgodbica o treh medvedih in o deklici, ki je zašla. Pravljica izvira iz Rusije, čeprav so jo posvojili tudi drugi narodi. Deklica je bila precej pogumna, da se je kar udomačila v neznani hiši. Prisluhni:prevedel Pavel GoliaVir: Zbirka Veliki pravljičarji, Najlepše pravljice 2. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008, bere Nataša Holy
Odrska inscenacija stripovske zgodbe, ki je izšla leta 1968, legendarne junake Zvitorepca, Trdonjo in Lakotnika popelje v temačni srednji vek. Slovensko mladinsko gledališče se s predstavo poklanja letošnji stoti obletnici rojstva Mikija Mustra. Režiser: Matjaž Pograjc Ideja in scenarij: Klara Kastelec, Matjaž Pograjc Glasba: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Koreografija: Branko Potočan Scenografija: Estrihi in ometi (Sandi Mikluž, Tomaž Štrucl) Kostumografija: Neli Štrukelj, Jana Seliškar Oblikovanje mask: Jana Seliškar Svetovalec za igro z masko: Brane Vižintin Lektorica: Magda Lojk Oblikovanje videa: Luka Dekleva Oblikovanje svetlobe: Matjaž Brišar Oblikovanje zvoka: Marijan Sajovic Oblikovanje maske: Nathalie Horvat Asistent režije: Mitja Lovše Vodja predstave: Liam Hlede Igrajo: Jurica Marčec, Klara Kastelec, Ivan Peternelj, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Robert Prebil, Romana Šalehar, Dario Varga, Liam Hlede, Boris Prevec
Danes minevajo trije meseci od zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, v kateri je umrlo 15 ljudi. Študenti in drugi protestniki - med drugim kmetje, kolesarji, motoristi in občani iz drugih mest - so zavzeli tri mostove čez Donavo. Za tragedijo, ki je pretresla ne samo srbsko, ampak tudi širšo javnost, krivijo korupcijo in nepreglednost pri obsežni večletni obnovi postaje. Pred železniško postajo so se ljudi zbrali ob 11. uri in 52 minut, to je čas, ko se je tragedija zgodila. 15-im žrtvam so se poklonili s 15-imi minutami tišine.
Minevajo trije meseci od zrušitve nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, v kateri je umrlo 15 ljudi. Študenti in drugi protestniki so zavzeli tri mostove čez Donavo. Za tragedijo, ki je pretresla ne samo srbsko, ampak tudi širšo javnost, krivijo korupcijo in nepreglednost pri obsežni večletni obnovi postaje. Drugi poudarki oddaje: - Hamas in Izrael še četrtič izmenjala ujetnike. Zunanja ministrica Tanja Fajon na bližnjevzhodno turnejo. - Novi koprski škof Peter Štumpf v nagovoru ob umestitvi poudaril pomen sodelovanja. - Smučarskega skakalca Anžeta Laniška od zmage v Willingenu ločile štiri točke.
Premiera: 16. januar 2025, Kulturnica LGL informativne oddaje, Radio Slovenija V Lutkovnem gledališču Ljubljana je v okviru raziskovalnega in eksperimentalnega sklopa BiTeater nastala predstava Hiša iz pločevine. Lutkovni vestern, kot je umetniško avanturo v puščavsko prostranost in utesnjeno urbanost označila ustvarjalna zasedba z režiserko Jano Nunčič, dramaturgom Domnom Šumanom, avtorico likovne podobe in scenografko Lariso Kazić, se izhodiščno opira na zgodbo Trije, ki si želijo h kralju angleškega pisatelja Magnusa Millsa, naslavlja pa generacijsko raznoliko publiko. Predstavo o upornem pomikanju k smislu in begajočem iskanju kraja svoje sreče, si je ogledala Magda Tušar
V Premogovniku Velenje naj bi ob vdoru vode in mulja v jamo umrl 23-letni rudar. Dva še iščejo, a je po navedbah naših virov upanja, da sta nesrečo preživela, zelo malo. Reševalna akcija poteka v izjemno zahtevnih razmerah. Rudarji so neuradno že dlje časa opozarjali, da je treba okrepiti varnostne ukrepe. Drugi poudarki oddaje: - Donald Trump je prvi dan v vlogi 47-ega ameriškega predsednika že podpisal več izvršnih ukazov; med drugim pomilostitev približno tisoč 500 obsojencev za napad na kongres in razglasitev izrednih razmer na južni meji. - Notranjega ministra Boštjana Poklukarja danes čaka interpelacija. Očitke opozicije o nepravilnostih v Centru za varovanje in zaščito ter pri imenovanju šefa policije Poklukar zavrača. Računa lahko na glasove Svobode, zagotovljene podpore koalicijskih partneric SD in Levice še nima. - Slovenski rokometaši po porazu proti Islandcem s 23:18 v drugi del svetovnega prvenstva odhajajo z dvema točkama. Slovenijo prva tekma drugega dela čaka jutri proti Argentini.
Škof razlaga simboliko modrih z vzhoda in njihovo iskanje Boga, ki je predstavljeno v evangeliju po Mateju. Kako skromnost in drama trenutka opozarjata na globoko duhovno iskanje. Modri prepoznajo Božjo ljubezen v preprostosti ter simbolizirajo pot iskalcev Boga. Naša notranja iskanja in odprtost do Božjih milosti oblikujejo naše duhovno rojstvo.
Za nami je adventni čas, za nami so božič, božična osmina, staro leto. Vstopili smo v novo leto, v leto 2025. Po naših cerkvah in po naših domovih imamo še vedno jaslice in božična drevesca. Na današnji dan, ki je praznik Gospodovega razglašenja, jaslicam dodamo tri kipce, dodamo tri kralje oziroma tri modre. Prišli so z Vzhoda, sledili so zvezdi repatici. Rodil se je Kristus – na drugi strani pa je vzšla njegova zvezda (Mt 2,2). Trije modri so se odločili, da ji bodo sledili. Pustili so se voditi Jezusovi zvezdi. Tudi v našem življenju so različne zvezde, luči, ki usmerjajo naše življenje. Papež Frančišek nas opozarja, da moramo sami izbrati, kateri bomo sledili. Obstajajo »utripajoče luči«, ki pridejo in gredo kakor mala življenjska zadovoljstva. Četudi so dobra, niso dovolj, saj so kratkotrajna in nam ne dajejo miru, ki ga iščemo. Potem so tu »zaslepljujoče luči« odra, denarja in uspeha, ki obljubljajo vse in takoj. So mikavne, a s svojo močjo slepijo in iz sanj o slavi privedejo v še bolj trdo temo. Modri pa nas vabijo, da sledimo »stalni in ljubeznivi luči«, ki ne zaide, saj ni od tega sveta – prihaja iz nebes in žari v srcu. Kako najti pravo luč življenja? Papež poudarja, da moramo slediti zgledu treh modrih, zgledu treh kraljev, ki so v evangeliju opisani kot tisti, ki so »vedno v gibanju«. Kdor namreč želi luč, izstopi iz sebe in išče, ne ostaja zaprt vase in ne gleda nepremično, kako se odvijajo stvari okrog njega, ampak se dejavno ključi v svoje lastno življenje. Življenje, posebej krščansko življenje, je stalna hoja, sestavljena iz upanja in iskanja. Je hoja, ki se – kakor tista pri modrih – nadaljuje tudi takrat, ko zvezda nenadoma izgine izpred oči. Na tej poti pa so tudi pasti, ki se jim je treba izogibati. Po papeževih besedah so to površinske in posvetne govorice, ki upočasnjujejo korak: muhavost egoizma, ki paralizira, luknje pesimizma, ki v past ujamejo upanje. Sveti trije kralji so prinesli darove – zlato, kadilo in miro. Tudi mi smo poklicani, da prinesemo svoje darove v svet: svoje talente, dobroto, čas in ljubezen. V luči tega praznika smo povabljeni, da prepoznamo svojo zvezdo, svojo pot in svoje poslanstvo v tem svetu. Spomnim se misli Viktorja Frankla, avstrijskega psihiatra in avtorja, ki je zapisal: »Ni na nas, da sprašujemo, kaj je smisel življenja. Življenje nas sprašuje – in mi mu odgovarjamo s tem, kar delamo in kar smo.« Naj bodo dnevi, ki so pred nami, polni te svetlobe in usmerjeni k pravim vrednotam. Sledimo zvezdi, ki nas vodi k resnični sreči – k Bogu, ki prihaja, da bi bil Emanuel – Bog z nami.
Hrvaško pretresa napad z nožem na eni od osnovnih šol v Zagrebu. Ubita je bila 7-letnica. Ranjeni so še trije učenci in dva odrasla, učiteljica in napadalec, vsi so v stabilnem stanju. Kot je sporočil hrvaški notranji minister Davor Božinović, je storilec 19-letni nekdanji učenec šole, ki živi v bližini in naj bi imel psihične težave. Ostali poudarki oddaje: - Minister Poklukar zanika očitke tožilke o neukrepanju glede Centra za varovanje in zaščito. - Razprava slovenskih diplomatov tudi v znamenju menjave oblasti v Združenih državah Amerike. - NPU zdravnika sumi zlorabe položaja s preprodajo zdravil.
Hrvaško je danes pretresel napad z nožem na eni od zagrebških osnovnih šol. 19-letni nekdanji učenec, ki ima psihične težave, je ubil 7-letnico. Trije učenci in učiteljica so huje ranjeni, med poskusom samomora pa je storilec poškodoval tudi sebe. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je pozval vse zdravstvene in socialne službe, da po svojih najboljših močeh pomagajo poškodovanim in njihovim družinam. Hrvaška vlada je medtem za jutri razglasila dan žalovanja. Drugi poudarki oddaje: - V ruskih napadih na Kijev poškodovana zgradba z več tujimi veleposlaništvi. - V obleganju prestolnice Severnega Darfurja ubitih skoraj 800 sudanskih civilistov. - V Mariboru negotova prihodnost sofinanciranja brezplačnih javnih prevozov.
Nemški parlament pričakovano ni potrdil zaupnice kanclerju Olafu Scholzu in s tem odprl pot predčasnim parlamentarnim volitvam. Te naj bi Nemčijo popeljale iz politične krize, ki jo je sprožil novembrski razpad vladne koalicije. Druge teme: - Skupščina ZZZS potrdila 6-milijardni finančni načrt za prihodnje leto. - Trije poslanci Svobode predlagajo prost dostop do dokumentov o trgovini z orožjem od leta 1991 do 1994. - Strmoglavljeni sirski predsednik Bašar al Asad je sporočil, da sprva ni nameraval zapustiti države.
Preiskovalci še ugotavljajo vzroke današnje nesreče športnega letala v Prekmurju, ki je zahtevala tri življenja. Kot je pojasnil Robert Roudi iz policijske uprave Murska Sobota, ogled kraja nesreče še vedno poteka, preiskujejo več dejavnikov, ki bi lahko bili vzrok nesreče, od vremena, do tehnične napake ali človeškega dejavnika. Drugi poudarki: - Ruska opozicija v izgnanstvu na shodu v Berlinu med drugim pozvala k umiku ruskih sil iz Ukrajine. - Invalidske organizacije zahtevajo zaustavitev sprejemanja zakona o osebni asistenci. - Slovenski nogometaši se na Dunaju merijo z Avstrijo.
V Srbiji je dan žalovanja v spomin na 14 smrtnih žrtev včerajšnje nesreče v Novem Sadu, kjer se je zrušil nadstrešek železniške postaje. Trije poškodovani se še bojujejo za življenje. Oblasti so sprožile preiskavo, med približno 20 zaslišanimi je bil tudi prometni minister Goran Vesić.
Nevesta je jokala, mama je jokala in oče je jokal. Vsi trije so jokali zaradi grozne usode, ki je čakala še nerojenega sina in vnuka. Je na svetu sploh kakšen večji bedak? Gospoda je to tako zanimalo, da se je sklenil odpraviti v svet in se prepričati. Se bo poročil s svojo bedasto nevesto? English Fairy Tales, The Project Gutenberg eBook, Joseph Jacobs, G. P. Putnam's Sons, New York, London, 1892, posodobljeno 26.2.2021, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
Trije stari možje, od katerih je bil eden na slabem ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Trije svojeglavci, ki se požvižgamo na družbena pravila, tradicionalne prakse in ustaljene norme, debatiramo o tem čudaškem potovanju obstoja. Odnosi, ljubezen, starost, odgovornost, scena, družina, čustva, meje, ustvarjalnost, okolje, prihodnost, preteklost, tukaj in zdaj. Masayah, glasbenica, prejemnica zlate piščali za skladbo in album leta 2024, Boris Kokalj, pevec in kitarist skupine Kokosy, soavtor radijskih oddaj, Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina in voditeljica na Valu 202
Trije mušketirji se tokrat zakopljejo v globočine vzhodne konference in definitivno napačno napovejo, kaj se bo v prihajajoči sezoni dogajalo. Matko ima rubrike, nima pa glasu. Tilc je znova koncizen in absolutno najbolje pripravljen na novo sezono. Luka – začepi. Al je odčepi!? ŠČPBČKI IMAJO ŠE NEKAJ MALEGA MRČA: https://app.vibeit.co/sl/dvokorak Dvokorak ima svoj Only Fans: […]
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.
Hokejisti začenjajo novo sezono. Trije slovenski klubi na mednarodni sceni. Celje in Jesenice v Alpski ligi, drevi za uvod pa v razširjenem Avstrijskem prvenstvu Olimpija.
Piše Bojan Sedmak, bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič. Dragan Petrovec spada med pisce, ki so začeli izdajati knjige okoli svojega petdesetega leta. Prve s področij, ki jih je moral obvladati kot doktor prava, kriminolog, penolog, sodni tolmač, profesor, raziskovalec in še kaj, kar pritiče tovrstnemu praktiku in strokovnjaku z ugledom zavzetega intelektualca. Slednje je v svojih šestdesetih letih potrjeval v izdajah zbranih kolumn Stopinje upora (2021) in Ljubiti morilca (2023), v katerih je izkazoval sposobnost za humanistično kritiko družbenih prismodarij in anomalij. Na začetku svojih sedemdesetih pa je začel nizati umetnostna besedila; enaindvajsetim zbranim zgodbam v zbirkah Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe (2016) in Pismo nigerijske vdove (2018) je dodal še dvajset v najnovejši knjigi Brodolom. Ljubeznive šaljive pripovedi so bile objavljane na začetkih slovenske epike že od Jurčiča naprej, v prejšnjem stoletju pa jih je umestil v stalnico kratke proze Fran Milčinski. Drago Petrovec narodnemu klasiku ni blizu le po poklicni usmeritvi, ampak je avtorju kratkočasnih zgodbic, Fridolina Žolne, Muhoborcev in drugih ponarodelih naslovov podoben tudi po prvoosebni obdelavi snovi. V vseh objavljenih zgodbah v treh knjigah je brez izjeme udeleženec v pripetljajih avtobiografsko sam. In to, na kakšen način se v njih razgrinja, ni zanimivo toliko zaradi obravnavanih motivov kot bolj zaradi humorja, s katerim hudomušno ne prizanaša niti sebi. Humoreske se po površnem vtisu uvrščajo med lahkotne oblike komike, ni pa jih lahko podajati tako, da pritegnejo bralstvo. Pisec mora imeti v značaju nekaj vedrega, spravljivega in razumevajočega za vse, kar vzame v obdelavo. Satira je praviloma ostra in brezobzirno nekaj ali nekoga zbode ali celo boleče zareže v meso kot sarkazem. Ironija v svoji dvoumnosti vsebuje možnost, da tistemu, ki jo uporablja, ni povsem jasno, s čim bega svoje žrtve. Groteska pretirava s karikiranim pačenjem snovi in likov, parodija je parazitski žanr – humoreska pa načeloma ni satira, groteska ali parodija. Zaradi blagosti je morda manj odmevna kot bolj napadalne vrste komike, včasih pa tudi zvrstno vprašljiva, če je preveč podobna razširjeni šali, anekdoti ali dnevniškemu zapisku, Petrovčevo pisanje se tovrstnim zdrsom uspešno izogiba in en način je s pomočjo navezovanja na imena slavnih ustvarjalcev, s katerimi je opremljen načitan izobraženec. V naslovnem besedilu Brodolom se spopada z burjo na morju opremljen z nanašanjem na Platona, na Klapkovo povest Trije možje v čolnu, da o psu ne govorimo in na Melvillov roman Moby Dick ter je že s to citatnostjo odmaknjen od vsake šale. Morda je anekdotičnosti še najbližje prvo besedilo Martinovo, ko se avtor sooča z vozniškim alkotestom, o katerem je bilo izpričano že veliko zabavnega. A njegovo bistvo ni, da avtor vozi že petdeset let, pa še nikoli ni pihal in da mora zdaj to opraviti domala pred dovozom do svoje hiše – kliše je obdelan v svojevrstnem jezikovnem slogu, glavni kvaliteti teh kratkih zgodb. Ta kakovost ne temelji v pomenskem nonsensu iz kanonskih Butalcev, torej v domeni besednih iger, ampak deluje na ravni stavkov, zapičenih v butaste dogodke, ki zadevajo razumnega človeka. Splošno prepoznavne teme, kot so vozniški izpiti, novoletne zaobljube, kulinarične posebnosti, rajske počitnice, volilne kandidature, enološke ocene, pretirane cene, oglasne prevare, poroke, porodi in mnoge druge vsakdanjosti, so predstavljene z blagohotnostjo, ki jo preveva avtorjevo razumevanje človeških slabosti in prestopkov, bržkone pridobljeno tudi s poklicnimi izkušnjami. Odstavki vsebujejo poznavalske podrobnosti z različnih področij, posredovane brez pokroviteljstva, duhovito v absurdnih kontekstih, prevladujoče v stilu gasilca iz Plešaste pevke: »Pristnost, sama pristnost! Nič literature,!« Ali kot pisec v uvodu k svoji prvi zbirki navaja nabor lastnih dogodivščin: »Vse prvoosebno pisane zgodbe, še bolj nezgode, so se mi resnično pripetile. Bil sem nadzornik planiških poletov, čeprav le nekaj ur; za nekaj dni sem si uspel priboriti status samohranilca; povsem blizu sem bil zaporu zaradi prekratkega imena, drugič spet zaradi poskusa ropa; zaradi ene same čisto malo prehitre vožnje po prazni avtocesti pa že z eno nogo v njem: Bil sem že napol utopljen, pa potem še dosti bolj zgubljen v zračnih višavah; v restavraciji, kjer so se mize šibile od dobrot, bi me pustili shirati od lakote, čeprav sem bil pripravljen plačati vse, kar bi mi ponudili. Ne nazadnje, bil sem prvi Slovenec na enoletnem porodniškem dopustu, zaradi česar sem zamudil del izobraževanja za komandose v teritorialni obrambi.« In tako naprej prek Pisma nigerijske vdove do Brodoloma, kjer se pojavlja kot kandidat za predsednika, uporabnik očesnih leč ameriške izdelave, prostovoljec ob poplavah, prevajalec pri sklenitvi zakonske zveze, povzročitelj karambola, kandidat na izpitu prve pomoči, naslovnik alternativne medicine … V vsem tem poskuša najti pozitivnost, brez razjedajoče ironije in satirične zbadljivosti, zadovoljivo poln svojih domislic tudi ne potrebuje porogljivega posnemanja ali posmehljive predelave drugih. Postavljanje svojega jaza v ospredje pripovedi je človeško, prečloveško, a zlahka zapade v stanje, ki se mu je načrtno izmikal Flaubert, ko je v maniri objektivnega realizma poskušal sebe čim bolj izločati iz izraženega. Petrovec ima za takšno zasičenost varovalko – suvereno se zna posmehniti neumnostim lastnega ega, kar je dodana vrednost vsakega iskrenega smeha. V tem je tudi priznanje osebne krhkosti, ki ga ni sposoben vsak in najbrž dozori v modrost z dolgostjo življenjskih poti. Preprosto povedano s piščevimi besedami: »Na zrela leta menda telo potrebuje več topline vseh vrst.« Z dodatkom: »Nekaj takega čutim tudi sam, kar pomeni, da je v dvoje treba najti prijeten in s soncem obsijan kotiček.« V to dvojino je zajeta pisateljeva žena, priča mnogih avtorjevih zabavnih zmot in zablod. Potrpežljivo ga opomni, da če gleda mestni ognjemet na TV z zamikom, tega ne more hkrati videti z okenske police, omaro pa spretno razstavi hitreje, kot mož preuči njeno trhlost. Druga stalna podpornica Petrovčevih humoresk je ilustratorka njegovih knjig Milanka Fabjančič. Na naslovnicah zbirk je upodobljen avtor v situacijah iz svojih tekstov; na eni hoče prevzeti nakupovalni voziček starejši gospe, Klotildi Shiessengruber, nosilki železnega križca za obrambo domovine, medtem ko ta maha po njem s torbico; na drugi je s šopom bankovcev in računalniško miško stisnjen med afriško matrono in agenta FBI, na tretji se v čolnu brani pred nevihto, tako da nad glavo vihti paški sir. Na vseh pa je narisan kot dolgin s postavo povprečno podhranjenega etiopskega maratonca z obveznimi brki in brado. Petrovčeve humoreske nimajo brade, vedno znova so sveže nabrite, primerne ne samo za lahkotno poletno branje, ampak tudi za jesensko premišljevanje o življenju, ko je to predvsem smešno.
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop SkazaTropske bolezni v Sloveniji nas nič več ne presenečajo. Do konca avgusta so pri nas potrdili že en primer Zike, štiri primere malarije, sedemnajst denge in tri primere vročice Zahodnega Nila. Letošnji primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila kljub temu izstopajo. Tokrat so se oboleli z virusom okužili znotraj Slovenije; nihče od njih ni bil v tujini. Preseneča tudi, da se je pri vseh treh okužba zapletla do te mere, da so potrebovali zdravljenje v UKC Maribor. Za več informacij in pojasnil smo v Celje poklicali prim. doc. dr. Alenko Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: Samec komarja Culex (v ospredju/spodaj desno) in transmisijska elektronska mikrografija, ki prikazuje delce virusa Zahodnega Nila (obarvani rumeno) v okuženi celici. NIAID/ Flickr, cc
V Turkmenistanu si pripovedujejo pravljice o drobnem dečku, tako majhnem, da ga je samo za pol uhlja. Zato mu je tudi ime Poluhec. To je majhen, spreten deček, vedno pripravljen pomagati in hkrati vedno naleti na ovire zaradi svoje majhnosti. Kaj se mu je zgodilo tokrat? Prisluhni turkmenski pravljici o Poluhcu, Trije mlinci. Zlata ptica, Jarti Guloke: Najlepše turkmenske pravljice, prevedel Cvetko Zagorski, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, bere Nataša Holy
Trije škrati niso izpolnili obljube, ki so jo dali luni. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
Vlada je sprejela načrt upravljanja kulturnega spomenika državnega pomena grad Turjak za obdobje 2024-2028. Načrt je temeljni dokument za zagotovitev trajnega, učinkovitega in usklajenega upravljanja gradu, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Režiser Vinci Vogue Anžlovar je posnel nov mladinski celovečerni film Tartinijev ključ, katerega scenarij je prilagodil po istoimenskem romanu Romana Kukoviča. Zgodba je umeščena v poletni Piran, kjer se križajo poti otrok iz različnih družbenih okolij. Trije otroci se lotijo ugank srednjeveškega mesta. Film prihaja na velika platna oktobra.
Piše Ana Geršak, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Leon, centralna figura Frelihovega romana Ledeni možje, se zdi kot duh iz polpozabljene preteklosti. Piše se leto 2009 in še vedno uporablja Nokio 3310, živi v razmerah, ki spominjajo na življenje v času Dickensa ali Zolaja, pa tudi njegovi življenjski nazori so bliže 19. stoletju kot sodobnosti. Namesto da bi študiral primerjalno književnost, po spletu okoliščin svoj čas raje posveča celoletnemu temeljitemu preučevanju francoske kulture: manično bere in gleda filme, okrepi znanje francoščine, za nekaj mesecev celo odpotuje v Francijo in domov pošilja pisma, ki bi jih brez težav napisal kak rousseaujevski epigon ali vsaj skrajni navdušenec epistolarnih romanov in ki kar prekipevajo od praznega leporečja. Kot bi Leona zadel sindrom Madame Bovary, kot bi se z aktom maničnega branja dejansko prelevil v stereotip klasičnega literarnega junaka romanov iz obdobja realizma. Že sam o sebi razmišlja tako, zaverovan je v lastno večvrednost, v svoj sicer neobstoječi talent, ki mu služi kot zaslomba, da se do drugih, sploh do žensk, obnaša povsem neodgovorno. Njegova pot, njegova vera v lastno večvrednost in literarno izjemnost dejansko spominjajo na zaplet kakšnih Izgubljenih iluzij, skladno z Balzacom pa tudi pri Frelihu junakov zalet privede do številnih razočaranj. Vse te navezave se v romanu kažejo tudi v prevzemanju razrednih razlik: Leon, otrok globoko verne matere, ki dela v župnišču in ki ni nikdar izdala, kdo je njegov oče, v modernizirani reprizi škofjeloškega pasijona pati hudo revščino, medtem ko so njegovi evropsko navdahnjeni kolegi vsi iz boljših družin in se lahko brez težav posvečajo luksuzu humanističnih študij, natančneje – komparativistike. V nasprotju z njimi Leona vsaj v začetku drži pokonci neomajna vera v literaturo, in po tej plati so Ledeni možje nekakšna rekonstrukcija začetniškega navdušenja nad izbranim študijem in možnostmi, ki jih prinaša. V razponu štirih let, kolikor jih zajema roman, se perspektiva seveda precej spremeni. Po drugi strani pa je Leon lik, ki živi življenje popolnoma brez posledic, oziroma natančneje: tudi ko ga doletijo, ga ne predrugačijo; nasprotno, Leon je od začetka do konca zasnovan kot monolit. Četudi se svet okrog njega spreminja, ostaja sam na spremembe precej imun, čeprav mu romaneskne okoliščine nudijo dovolj gradiva za avtorefleksijo. V nekem trenutku v pripovedi trčita dve narativi, dve podobi avtofiktivnosti: na eni strani Leon, na drugi Čarman, zlovešči duh, sodobni Mefisto iz izobražene družbe in boljše družine, nekdo, ki je svoje življenje še uspešneje kot Leon pretvoril – ali nemara kar potvoril – v literaturo. Leon in Čarman, »resnični« in »zgodovinski« človek, kakor sta se poimenovala, si izmenjujeta bralne nasvete in drug drugemu prodajata zgodbe o sebi in preteklih dogodkih. Čarman samega sebe doživlja kot fikcijo, v katero želi verjeti, Leon, dedič realizma, se predstavlja kot resničnost, ker hoče verjeti vase. »Moja ugibanja so moj poskus, da bi razumel svoj trenutek kot pripoved, kot nekaj človeškega in večjega od naključnega premetavanja zraka in mesa,« reče Čarman in pozneje doda: »Ob vsaki krizi prideta resničnost in pripoved v bolj ostro nasprotje.« Čarman naj bi bil Leonova temna plat in Leon, tako se zdi, na neki točki vendarle spregleda, opusti avtofikcijo ali literariziranje samega sebe, vendar še vedno deluje na enak način kot prej: kot bi se ne zgodilo nič. Ledeni možje pa so tudi vračanje v obdobje, ko se je zdelo, da lahko vzcveti nekaj novega, da bo marsikaj mogoče, sploh na področju kulture – dokler ni v visokoleteče sanje slovenske študentarije letnikov 2009 do 2012 zarezala napovedana in pričakovana gospodarska kriza, Leonovo življenje pa pretrese družinska tragedija, tako da se javno preplete z osebnim. S tega vidika so Ledeni možje, ki se ves čas spogledujejo z Bildungsromanom, tudi poskus orisa neke generacije v neki dobi, ki se je v nasprotju s tisto, ki so se ji v devetdesetih na široko odprla vrata boljše prihodnosti, morala soočiti s tem, da je ideja o diplomi, ki odpira vrata v varnost rednih plač, dokončno odpravljena s prekarnostjo in socialno nestabilnostjo. Trije ledeni možje ustrezajo trem poglavjem romana. Po ljudski tradiciji prinašajo zadnjo pozebo pred pomladno otoplitvijo, ki pa, nekoliko pričakovano, ne pride zares oziroma ni niti zares nakazana. Dogaja se veliko, a ne zgodi se nič, kar bi bilo lahko zelo močno sporočilo, če bi bil pripovedni glas bolje izkoriščen in če bi avtor do svojih likov – konkretno do Leona – privzel več distance. Glede na to, da je Leon tako v prepričanjih kot v dejanjih lik preživelega časa, morda predstavnik konstant družbenega nezavednega, bi bili Ledeni možje lahko kritika ali vsaj komentar neke zaprašene, samovšečne perspektive; lahko bi bili tudi parodija nekaterih še vedno trdoživih literarnih praks. Vendar pripovedovalec, ki si mestoma privošči ne povsem utemeljene vsevedne preskoke, svojega junaka bolj kot ne ujčka v njegovi objestnosti, v zadnjem poglavju pa nad njim in celotnim dogajanjem kakor da izgubi vsakršen nadzor. Roman preplavi kopica novih likov, ki jim ni dano, da bi se zares razvili, vsaj ne tako, kot so se njihovi predhodniki, v pripoved pa vpade tudi deus ex objekt, ki kot po kakšnem čudežu razjasni nekaj vrzeli. Četudi si predstavljam, da je marsikatera izbira v romanu plod premišljene avtorske odločitve, imam pri izvedbi še vedno nekaj pomislekov.
Peter Pevc je človek, ki diha in živi šport. Priljubljen teniški komentator, trener in lastnik kužka Rogerja. Pogovarjava se o športnem talentu ter kako ga zgodaj prepoznati, kje gredo stvari narobe pri športnikih, ki so v mladosti blesteli, o pritisku staršev na otrokovo kariero, ter zakaj konkretno so veliki 3 tako izstopali v tenisu. Pogovor steče tudi o najbolj znanih ter najdražjih teniških akademijah, kako trener vpliva na razvoj športnika od mladih let naprej ter pri katerih letih kaže zgodovina, da se telo vrhunskega športnika začne ustavljati. Uživajte v pogovoru! ❤️ Posneto na lokaciji: Konzorcij, Mladinska knjiga
Trije kmečki sinovi iščejo nevesto … Pripoveduje: Janez Hočevar. Slovenska ljudska. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1979.
Devetega junija bodo pri nas poleg evropskih volitev trije posvetovalni referendumi. Parlamentarna večina je namreč sinoči odločila, naj se volilke in volilci odločijo tudi o rabi konoplje, evtanaziji in preferenčnem glasu. Na dvodnevni izredni seji so sicer končali parlamentarno pot trije predlogi posvetovalnih referendumov SDS: o nastanitvi nezakonitih migrantov, zaupanju v vlado in obveznem testiranju funkcionarjev na droge, pa tudi predlog največje opozicijske stranke, da bi imeli v Sloveniji enoten referendumski dan. V oddaji tudi: - Ameriška vojska je začela graditi pomol za povečanje dostavljene človekoljubne pomoči v Gazo, kjer zdaj vlada najhujša prehranska kriza na svetu. - Ameriški vrhovni sodniki glede na včerajšnjo razpravo niso naklonjeni razlagi o absolutni imuniteti predsednika Združenih držav. - Vse več osnovnih šol prepoveduje rabo telefona v svojih prostorih in med poukom ter poziva ministrstvo. naj pripravi ukrep za prepoved zaslonov v šolah.
Trije snubci prinesejo deklici ogledalo, kočijo in jabolko. Pripoveduje: Alja Tkačev. Estonska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Leto 2024 ponuja veliko športnih vrhuncev: evropsko nogometno prvenstvo, olimpijske igre in Tour so le nekateri. Voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden sta v prvi letošnji epizodi v goste povabila novinarja Vala 202 Jožeta Pepevnika. V drugi polovici so se lotili 3 krogov s 3 zanimivimi vprašanji.
Koristen nasvet je vreden več kot denar. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Finska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.
V zgodbi se skrivata dve zgodbi … Pripoveduje: Boris Cavazza. Napisal: Vitalij Bianki. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.
Tokratni Gremo v kino je v znamenju naježene kože ali »Kurje polti« – najbolj cinefilskega festivala žanrskega filma pri nas, ki poteka še do nedelje. Pred mikrofon smo povabili dr. Stevea Jonesa z Univerze Northumbria iz angleškega Newcastla, ki nam je povedal, kaj točno je slasherska grozljivka ali slasher. Spremljamo tudi filmski program na jubilejni, 10. izdaji festivala, in ocenjujemo redni kinoprogram: dokumentarni film Kiti, varuhi planeta in akcijsko pustolovščino Trije mušketirji: D'Artagnan.
Včerajšnjo veliko noč je zaznamovala reševalna akcija sedmih planincev. V plazu je bilo poškodovanih pet gornikov, od tega trije težje. Jernej Arh, zdravnik gorski reševalec letalec, je povedal, da imajo poškodovani poleg poškodb okončin eno hujšo poškodbo glave in eno prsnega koša. Zahtevna reševalna akcija je trajala približno sedem ur, v njej pa je sodelovalo 53 reševalcev in dva helikopterja. Danes sicer zaznamujemo velikonočni ponedeljek, dan, ko se kristjani spominjajo Jezusovih prikazovanj po vstajenju od mrtvih. Po ljudskem običaju je ta dan namenjen obiskom. V oddaji tudi: Na mirnopeškem blagoslovu motorjev in motoristov pričakujejo več tisoč obiskovalcev. Po ugotovitvah AMZS avtomobil še vedno hrbtenica slovenske mobilnosti. 25 let od podpisa sporazuma, ki je končal prelivanje krvi na Severnem Irskem.
Trije navihanci, zaradi pomanjkanja snega, že težko čakajo pomlad. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Zlata Volarič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Trije fantje preizkušajo pogum v temi … Pripoveduje: Slavko Cerjak. Napisal: Josip Ribičič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Novembra bodo skoraj vse nedelje volilne. Drugi krog predsedniških volitev, sledi prvi krog lokalnih volitev in nato še referendumsko odločanje o treh vladnih zakonih. Kaj storiti, če na dom ne boste prejeli obvestila o referendumu oziroma volitvah in kaj moramo imeti s seboj na volišču? Kje in kako lahko predčasno uveljavite volilno pravico? Kako je z glasovanjem v bolnišnicah in domovih za ostarele? Kdo ima pravico voliti doma? Kaj je potrebno storiti, če želite glasovati po pošti? Kateri so ključni datumi za uveljavitev naštetih drugih načinov glasovanja? Gost petkovega Svetovalnega servisa je bil direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko.
Trije dečki ne morejo splezati s stolpa, dokler jih ne rešijo tri deklice.ttt Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Beno Zupančič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Volk železna šapa je padel v jamo … Pripoveduje: Brane Miklavc. Napisal: Branko Čopić. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
V epizodi 79 je bil že drugič moj gost prof. dr. Urban Kordeš, profesor kognitivne znanosti in filozof. Kot kognitivni znanstvenik se ukvarja z raziskovanjem človeške duševnosti z več zornih kotov – med drugim nevrološkega, psihološkega in filozofskega. Posebej podrobno se posveča raziskovanju doživljanja misli, čustev in občutkov. Dotakneva se tematik, kot so: Podkasti in sproščenost Dunning-Kruger efekt Trpljenje Interpretacija in čustva Znanost in odgovornost Trije nivoji odziva in svobodne volje Magnetna resonanca in človeški odzivi Afera v znanstveni skupnosti Resnica raziskovanja, doživljanje Naravoslovna znanost in njeno delovanje, problemi znanosti Natančnost podatkov, uporabniška izkušnja, big data, kvantitativna analiza Analiza podatkov, preteklost izkušnje, umetna inteligenca, kreativnost Prihodnost znanosti, višja inteligenca Resetiranje uma, zavedanje Algoritmi in razvoj umetne inteligence Negotovost, nesmisel, namen Ravnovesje, meditacija, opazovanje zavesti Jaz, objektivnost, ego Kaj je razlika, zunanji dražljaji Radikalnost, kaos in radovednost Ta trenutek, misli, zavest, fokus, zaznava Zadovoljstvo in mir Pozicija ne vem Možgani, raziskave možgan, ločene osebnosti Psihedeliki, mirovno omrežje Daniel Kahneman, vedenjska znanost, flow, zavednost ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA