Podcasts about udele

V Carigradu naj bi se danes začeli mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino, prvo neposredno mirovno srečanje delegacij obeh držav po treh letih. Obe delegaciji sta v Turčiji, a se pogovori še niso začeli. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je najprej v Ankari sešel s turškim kolegom Redžepom Tajipom Erdoganom, Vladimir Putin pa je v Carigrad poslal uradnike na nižjih položajih, povečini svetovalce in namestnike ministrov. V oddaji tudi: - Generalni sekretar Nata Rutte je na srečanju zunanjih ministrov zaveznic v Antalji pozdravil napoved Slovenije o zvišanju obrambnih izdatkov na 2 odstotka BDP še letos - K prvemu padcu slovenske gospodarske rasti po več kot štirih letih sta najbolj prispevala zmanjšanje naložb in menjava s tujino - Rešitve za težave turških delavcev, ki so obtičali v Orehku, iščejo predstavniki več pristojnih služb

Ukrajinsko-ruska pogajanja v Carigradu se, kot kaže, kljub napovedim še niso začela. Udeležiti se jih ne namerava nobeden od predsednikov, ne ruski Vladimir Putin ne ukrajinski Volodimir Zelenski, ta naj bi Turčijo že zapustil. Ukrajinsko delegacijo vodi obrambni minister Rustem Umerov, rusko pa predsednikov svetovalec Vladimir Medinski. Z njim naj bi se še danes srečal turški zunanji minister Hakan Fidan.

Z vsega sveta se vrstijo izrazi sožalja ob smrti papeža Frančiška. Na sobotnem pogrebu v Vatikanu bodo številni politični voditelji. Dogodka se bosta udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Bosta Ukrajina in Rusija začeli neposredne pogovore o ustavitvi zračnih napadov na civilne objekte? - Golob ob zavračanju interpelacije zoper vlado poudarja: privatizaciji zdravstva in socialne mreže bi bili pogubni - Klinična stroka proti zakonu o psihoterapiji, češ da znižuje standarde na tem področju.

Pogreb papeža Frančiška, ki je včeraj umrl za možgansko kapjo, bo v soboto ob 10-ih. Jutri bodo krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki iz Doma svete Marte, kjer je prebival in kjer je tudi umrl, prepeljali v baziliko svetega Petra, kjer bo do pogreba. Frančiška bodo na njegovo željo pokopali v rimski baziliki Marije Snežne. Udeležbo na papeževem pogrebu so med drugimi potrdili ameriški, francoski, ukrajinski in brazilski predsednik Donald Trump, Emmanuel Macron, Volodimir Zelenski in Luiz Inacio Lula da Silva, pa tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. V oddaji tudi: - Rusija po koncu velikonočnega premirja znova udarila po Ukrajini. - Bančni sistem ostaja stabilen, krepi pa se gospodarska negotovost. - Pogonska goriva zunaj avtocest bodo od polnoči občutno cenejša.

V trgovinskih vojnah ni zmagovalcev. Medtem ko Peking in Washington ignorirata to dejstvo z nadaljevanjem zviševanja carin, je Evropska unija bolj taktična. Kljub temu je Bruselj ob propadu pogovorov pripravljen na obrambo interesov. Druge teme: - Udeleženci srečanja kontaktne skupine za Ukrajino neomajni glede nadaljnje podpore Kijevu v boju proti Rusiji - Slovenija ima na voljo evropska sredstva za digitalizacijo zdravstva, a ostaja kar nekaj izzivov - Ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni opozorila, da se bo do konca desetletja število Evropejcev s to boleznijo podvojilo

Smučarska skakalka Nika Prevc je štiri tekme pred koncem sezone potrdila še drugi veliki kristalni globus. V samem vrhu in brez konkurence je bila tudi na današnji prvi tekmi norveške turneje. Ostali poudarki oddaje: Rusija ni naklonjena ameriškemu predlogu o 30-dnevnem premirju v Ukrajini, saj meni, da gre le za odmor ukrajinski vojski, Moskva pa pričakuje dolgotrajen sporazum. Vlada z novim zakonom o gostinstvu omejuje kratkotrajno oddajanje stanovanj. Iz novele črtano določilo o brezplačni pitni vodi iz javnega vodovoda za goste v gostinskih obratih. Udeleženci po požaru v Puconcih poudarjajo: javna služba sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov ne deluje. Državo pozivajo k ureditvi.

Ljubezen do domovine, do slovenskih korenin in do slovenstva je znova navdihnila fotografe iz matične domovine, sosednjih držav in sveta. Kar 60 se jih je udeležilo tretjega fotografskega natečaja, ki ga je pripravila Rafaelova družba. Udeleženci so lahko sodelovali s posameznimi fotografijami ali serijo. Novost tega natečaja je bila tudi posebna kategorija za otroke in mladostnike do 15. leta. Ta novost je med osnovnošolskimi fotografskimi krožki naletela na lep odziv. Tudi sicer so pri Rafaelovi družbi več kot zadovoljni, saj je na vseh dosedanjih treh natečajih sodelovalo več kot 120 fotografov iz 15 držav, ki so prispevali več kot 600 fotografij. Več nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar, k mikrofonu smo povabili tudi nekaj nagrajenih fotografov.

Kmetijska oddaja je predstavila reportažo z rednega občnega zbora Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, ki je potekal v nedeljo, 9.februarja 2025, v Mariboru. Udeleženci so si pred začetkom uradnega dela, kot primera dobrih praks ogledali sirarno Čuš in sirarno Hecl v Orehovi vasi, Mojca Polak pa je imela v okviru občnega zbora predavanje, v katerem je sirarjem predstavila pogled na njihove izdelke skozi oči gostincev .

Nemčiji se obeta nova vlada. Na današnjih volitvah z visoko, več kot 83-odstotno volilno udeležbo, je največ glasov dobila konzervativna unija CDU/CSU. Drugouvrščena stranka, skrajno desna AFD, je podvojila rezultat izpred štirih let, Socialdemokrati so utrpeli največjo izgubo v zgodovini stranke. Bodoči kancler, vodja CDU Friedrich Merz, je napovedal, da želi vlado sestaviti do velikonočnih praznikov.

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Medgeneracijsko društvo Z roko v roki Kranj na Gorenjskem povezuje 14 zunanjih ter 22 domskih skupin starejših za samopomoč. Že desetletje pa je zelo dejavna skupina Krompirjev cvet v Šenčurju. Skupina starejših za samopomoč vsak ponedeljek deli medsebojne izkušnje, veselje in nove ideje. Udeležence povezujeta prijateljstvo in medsebojno spoštovanje, odlikuje jih tudi pomoč drugim. Pogovor in druženja v skupini pa skrbno izbranemu neformalnemu programu dela dajejo posebno vrednost. Skupino Krompirjev cvet je obiskala Aljana Jocif.

Slišali ste, kaj je prinesel teden v Cerkvi na Slovenskem, tokratni poudarek pa je bil na nedavnem slovesnem posvečenju treh novih diakonov, med katerimi bo eden naslednje leto postal duhovnik. Udeležili smo se tudi znanstvenega simpozija o samostanu dominikank v Studenicah in posneli pogovor z mag. Lilijano Urlep o odnosu dominikank do družbenih in cerkvenih voditeljev ter o vplivu samostana na življenje v okolici.

Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.

Na 21. Mednarodni lingvistični olimpijadi v Braziliji so bili slovenski predstavniki izjemno uspešni. Brest Lenarčič s Šolskega centra Rogaška Slatina je osvojil zlato medaljo. Patricia Király z Gimnazije Bežigrad si je priborila srebrno medaljo, na ekipni tekmi pa celotna ekipa bron. Udeleženci mednarodne lingvistične olimpijade tekmujejo v razumevanju sistema neznanega jezika. Letos je bila prva naloga sestavljena iz korjaščine, ki spada v čukotsko-kamčatsko jezikovno skupino in jo govori približno 1665 ljudi na skrajnem vzhodu Sibirije. Brest Lenarčič je kot edini na svetu v celoti rešil nalogo. O nenavadnih nalogah, predvsem pa o genialnosti naših tekmovalcev v pogovoru z Brestom Lenarčičem, Brunom Žižmundom z Gimnazije Želimlje in dr. Simono Klemenčič, vodjo ekipe in članico komisije Mednarodne lingvistične olimpijade. Del ekipe je bila tudi Nives Gošnjak z Gimnazije Velenje.

Na »Veliko gospojnico« je v Marijini cerkvi na Otoku ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem romarsko sveto mašo v slovenskem jeziku daroval dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Janko Krištof, pel je cerkveni zbor iz bližnjih Hodiš. Na praznik je bilo veselo tudi na Farantu v Globasnici. Udeležil se ga je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V okviru tradicionalnega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, ki se je začel danes, so vsako leto na sporedu tudi gostovanja pri zamejskih Slovencih, stalni partner pa je že nekaj let Pavlova hiša v Potrni, dom Slovencev z avstrijske Štajerske. V petek bo na festivalu v sklopu Velikega pesniškega branja na Vrazovem trgu med drugimi brala tudi dvojezična pesnica in pisateljica iz Železne Kaple Maja Haderlap.

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa.

24. leto zapored bo v Novem mestu avgusta potekal festival Jazzinty. Kreativni in raznolik koncertni program spremlja intenzivna enotedenska glasbena delavnica, ki vsako poletje Novo mesto spremeni v osrednje neformalno izobraževalno središče za področje jazzovske glasbe v tem delu Evrope. Jazzinty je v več kot dveh desetletjih izobrazil preko 1000 udeležencev delavnic ter izvedel več kot 250 koncertov slovenskih in mednarodnih glasbenikov. Več o delavnicah je z umetniško vodjo festivala, Ano Čop, spregovorila glasbena urednica Alja Kramar.

Na Slovenski pristavi pri Clevelandu do bo nedeljo tradicionalni piknik slovenske župnije svetega Vida. Opoldne bo sveta maša, ki jo bo daroval župnik Janez Retar, sledilo bo kosilo, ki ga pripravlja Joe Tavčar s farnimi prostovoljci, nato pa še ples in zabava, ko bodo igrali orkester Jeff Pecon in Joey Miskulin ter Fešta Bend. Imeli bodo igre za otroke, igre na srečo, žrebanje košaric in župnijski srečelov. Udeležba na pikniku je znak solidarnosti z župnijo sv. Vida, najstarejšo slovensko cerkvijo v državi Ohio. Piknik župnije Marije Vnebovzete bo na Slovenski pristavi čez mesec dni, 18. avgusta. Načrtovali in pripravljali so ga sinoči na sestanku pastoralnega sveta. No, na južni polobli pa imajo te dni drugačne vrste druženj. Hladnikov dom in Naš dom v Buenos Airesu v Argentini to nedeljo vabita na koline - pečenice in krvavice. V San Justu jih bodo možje dan prej tudi sami izdelovali.

V soboto se je s slovesnim odprtjem uradno začela Europeada 2024, evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin. Tokrat poteka v nemško-danski obmejni regiji ob Baltskem morju na skrajnem severu Nemčije. Udeležujejo se je tudi moška in ženska nogometna reprezentanca koroških Slovencev pa tudi Žile - Slovenci v Italiji. Tekmovalni del pete Europeade se je začel včeraj. Moška ekipa s Koroške je premagala nemško narodno skupnost s Češke s 3 proti 1. Izbranci selektorja Marijana Smida prav zdaj igrajo drugo tekmo proti gradiščanskim Hrvatom. Ženska ekipa Team Koroška, ki brani naslov evropskih prvakinj, se je že popoldne srečala z Retoromankami iz Švice. Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEN), ki je prireditelj prvenstva, bo na svoji spletni strani tekme prenašala v živo.

V hotelskem kompleksu Burgenstock nad Luzernom v Švici se začenja dvodnevna mirovna konferenca za vojno v Ukrajini. Udeležili se je bodo predstavniki iz skoraj 100 držav sveta, Slovenijo bo tam zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Rusija na konferenco ni vabljena, udeležila se je ne bo niti Kitajska, ki vzporedno zagovarja svoj mirovni predlog. Drugi poudarki oddaje: - Med sklepi vrha G7 47 milijard posojil za Ukrajino in ukrepi proti presežni industrijski proizvodnji Kitajske. - Ob evropskem dnevu paliativne oskrbe tokrat poudarek na paliativni oskrbi otrok. - Nemci z odliko odprli evropsko prvenstvo v nogometu, Dallas na čelu z Luko Dončičem do prve zmage v finalu lige NBA.

Evropskih volitev se je včeraj pri nas udeležilo rekordno število volivcev. Velika zmagovalka je SDS, ki bo imela štiri poslance. Gibanje Svoboda bo imelo dva poslanca, po enega pa Vesna, SD in NSi. Prvak stranke Janez Janša to vidi kot velik poraz vladajoče koalicije. Premier Robert Golob je z rezultatom zadovoljen. Druge teme: - V Evropskem parlamentu večino ohranile sredinske stranke. Okrepila se je skrajna desnica, ki je zmagala v Franciji, Avstriji in Italiji. - Na posvetovalnih referendumih volivci podprli preferenčni glas, pravico do evtanazije ter rabo konoplje v medicinske in osebne namene. - Na drugi tekmi finala lige NBA košarkarji Bostona kljub trojnemu dvojčku Dončića znova porazili Dallas.

Nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev je odločilo, da v Bruselj pošljejo štiri evropske poslanke in poslance SDS-a, Romano Tomc, Milana Zvera, Branka Grimsa in Zalo Tomašič, dva iz Svobode, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Šesterici so se pridružili še Vladimir Prebilič, Vesna, Matjaž Nemec, SD, in Matej Tonin, Nova Slovenija. Zaradi omenjenih izvolitev v Evropski parlament bodo v kratkem potrebne tudi nekatere spremembe v domači politiki. Vlada bo morala poiskati novega obrambnega ministra, prebivalci Kočevja izvoliti novega župana, poslankam in poslancem državnega zbora pa se bosta pridružila nova kolega. Druge teme: - V dveh najvplivnejših evropskih državah, Franciji in Nemčiji, volitve prinesle tudi pretrese na domačem političnem parketu. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken si bo na Bližnjem vzhodu prizadeval za sprejetje ameriškega mirovnega predloga. - Roman Mateta Dolenca z naslovom Pes z Atlantide odslej na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Čas za glasovanje na Evropskih volitvah in treh posvetovalnih referendumih se izteka. Kot kaže bo za novo sestavo evropskega parlamenta pri nas tokrat glasovalo več volivcev kot pred petimi leti. Volišča so bila danes odprta še v 20-ih drugih evropskih državah. Drugi poudarki oddaje: - V Nemčiji in Avstriji se uresničujejo napovedi o vzponu skrajne desnice - Združene države pomagale pri izraelski operaciji osvoboditve talcev - Kadra, ki bi izvajal predlagano v Zakonu za dolgotrajno oskrbo NI, opozarja stroka - Jutri bo spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami.

Gymnasium smo namenili povezovanju med mladimi, ki se izobražujejo na področju umetnosti, a v dveh različnih državah, na dveh različnih šolah. Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so konec januarja obiskale otok La Palma in tamkajšnjo šolo za umetnost Escuela de arte Manolo Blahnik, španski dijakinje in dijaki pa so jim aprila obisk vrnili. Udeležbo v izmenjavi, ki je potekala v okviru projekta Erasmus+, so predstavile dijakinje Sara Kosec, Ajda Oražem, Živa Smolej in Tjaša Bovhan in profesorica in koordinatorka Erasmus+ na šoli Aleksandra Ardalič.

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Naši gosti so bili dijaki, ki močno obvladajo naravoslovne znanosti, bolj konkretno biologijo, kemijo in fiziko. Udeležili so se namreč Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti, ki je potekala med 7. in 14. aprilom v Luksemburgu, na njej pa je sodelovalo 45 ekip iz 23 evropskih držav. Razdeljeni so bili v dve ekipi, domov pa so prinesli zlato in srebrno medaljo. Kako je potekalo tekmovanje, kakšno znanje zahteva in kaj so doživeli v Luksemburgu? Naši gosti so bili dijaki Tisa Lombar, Izadora Kopač, Maj Bombek, Primož Markovič, Anže Markovič, Luka Filak in mentor dr. Matej Huš.

Ljubljana je to jutro polna pohodnikov, ki so se podali na tradicionalni pohod Pot ob žici. Najbolj vztrajni bodo prehodili 35 kilometrov dolgo pot okoli prestolnice, ki jo je v drugi svetovni vojni obdajala žičnata ograja. Udeležencem bodo na voljo tudi krajše trase, potekal bo tek trojk. Druge teme: - Opolnoči je potekel rok za vložitev kandidatnih list za evropske volitve, Pirati zbrali sedem glasov premalo. - Ameriško zunanje ministrstvo ugotavlja, da je Izrael z uporabo ameriškega orožja v Gazi morda kršil mednarodno humanitarno pravo. - Ob svetovnem dnevu pravične trgovine v ospredju opozorila, da več 100 tisoč ljudi po svetu dela v povsem neprimernih razmerah.

Dan Evrope in 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo sinoči zaznamovali z državno proslavo v Novi Gorici. Njeno glavno sporočilo se nanaša na Evropsko unijo kot na projekt solidarnosti, razumevanja, miru in zaveze skupnosti, da spoštuje in spodbuja različnost vseh kultur. V tem duhu sta govorila tudi slavnostna govornika, številni obiskovalci pa niso skrivali zadovoljstva nad prireditvijo. Drugi poudarki oddaje: - Izteka se rok za vložitev kandidatnih list za evropske volitve, do zdaj potrjenih osem. - Izraelska vojska kljub delni ustavitvi dobave ameriškega orožja nadaljuje ofenzivo v Rafi na jugu Gaze. - Jek 2 naj bi bil v omrežje priključen do leta 2040. Šaleška podjetja oblikovala konzorcij, ki bo skrbel za povezovanje v zelenem prehodu.

Dobra dva meseca pred evropskimi volitvami je Slovenijo obiskala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Po včerajšnjem dialogu z mladimi je danes stopila pred poslance v državnem zboru in Slovence pozvala h glasovanju na evropskih volitvah. Kot je dejala, si želi počiti bruseljski mehurček in približati Evropo ljudem. Več v oddaji, ki prinaša še: - Izrael v Gazi zagrešil dejanja genocida, prepričana posebna poročevalka Združenih narodov - Ameriške oblasti nadaljujejo iskanje preživelih po zrušitvi mostu, v katerega je trčila ladja - V Dravogradu načrtujejo zgraditev protipoplavnih zidov

Opoldne bodo po daljšem času znova stekla pogajanja za oblikovanje plačnega stebra za zdravstvo in socialno varstvo. Potekala bodo brez udeležbe sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki vztraja, da morajo biti najprej rešene njihove stavkovne zahteve. Zato so, prav tako za danes opoldne, povabili vladno stran k nadaljevanju pogajanj za stavkovni sporazum, ki bi prinesel konkretne zaveze in takojšen finančni učinek. V oddaji tudi: - Državni zbor na zahtevo stranke SDS o skrb vzbujajočih razmerah v domovih za starejše. - Meddržavno sodišče v Haagu bo odločalo o zahtevi Južne Afrike po prekinitvi ognja v Gazi. - Proteste kmetov po več evropskih državah bodo v Bruslju reševali s strateškim dialogom.

Mnogi med nami ste se že udeležili službenih usposabljanj in izobraževanj. Na enem takšnih seminarjev, ki se ga je udeleževalo približno petdeset oseb, je predavatelj sredi svojega referata presenetil zbrane. Nenadoma se je odločil za skupinsko igro. Vsakemu izmed zbranih je razdelil po en balon in jih prosil, da nanje napišejo svoje ime. Nato so vse balone zbrali in jih dali v drugo sobo. Tedaj so udeležence seminarja napotili v to sobo in jim naročili, naj vsak izmed njih v petih minutah najde balon s svojim imenom. Udeleženci so se zagnali v sobo in mrzlično iskali svoje ime na balonu. Pri tem so se zaletavali drug v drugega, se prerivali in si stopali na prste. Vse skupaj je v petih minutah preraslo v popoln kaos. Po koncu odmerjenega časa ni bilo prav nobenega udeleženca, ki bi v rokah držal svoj balon. Takrat je predavatelj zaprosil zbrane, naj poberejo najbližji balon, pokličejo ime, ki je napisano na balonu, in ga izročijo lastniku. V nekaj minutah je imel vsak izmed njih pripadajoči balon. Predavatelj je povzel izkušnjo skupinske igre: »To je pokazatelj dogajanja v naših življenjih. Vsak izmed nas kot ves iz sebe išče uresničitev vse naokrog, ne da bi vedeli, kje jo najti. Naša uresničitev pa je povezana z uresničitvijo drugih. Ko pomagamo drugim odkrivati njihovo srečo, bomo našli tudi svojo.« Nekdo je dejal, da je ljubezen stanje, ko nam sreča drugih ljudi predstavlja takšno nujnost kot naša sreča. Kot udeleženci seminarja nas zasledovanje le lastne sreče lahko tako zaslepi, da lahko pri tem pohodimo ljudi okrog sebe. Tako smo osredotočeni na 'svoj' balon sreče, da kar pozabimo, da srečo iščejo tudi drugi okrog nas. Pa sreče končno sploh ne dočakamo, saj nam običajno zmanjka časa. » Vsi ljudje hitijo, v panje kjer živijo, z obrazi obrnjenimi v tla, nihče nikogar ne pozna,« je pred leti napisal Andrej Šifrer za Neco Falk. Tudi danes se bomo morda znašli med temi ljudmi, ki hitijo za srečo. Pa čeprav se je že tolikokrat izkazalo, da je ne dosežemo in da se nam vedno znova izmuzni. Morda bi jo lažje našli, če bi se znali kdaj ustaviti, si pogledati v oči in si podariti nasmeh. Morda pa je vredno poskusiti. Namesto da se prerivamo za svojem balonom, ga podajmo in bomo prejeli svojega.

V Lendavi temeljni kamen za gradnjo največje Lekove naložbe do zdaj.Podjetje BSH po avgustovskih ujmah že v dogovorih za novo lokacijo, v Letušu krajani proti preselitvi.Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč podprla Peticijo do pokopa in spoštljivega spomina.Zdravstvo.si: Pozivamo vse državljane, da zahtevajo od vladajoče politike reforme - vzpostavitev transparentnega in dostopnega javnega zdravstva.Na novoletno taizejsko srečanje v Ljubljani se je prijavilo pet tisoč mladih; potrebujejo še dva tisoč nastanitev.Zunanji ministri držav članic unije v Bruslju predvsem o vojni na Bližnjem vzhodu.Udeleženci podnebne konference COP28 v Dubaju tečejo zadnji krog. Tam tudi ne manjka naftnih lobistov iz vsega sveta, veliko tudi iz Evrope.ŠPORT: Slovenske rokometašice svetovno prvenstvo sklenile z zmago nad Avstrijkami.Vreme- večinoma oblačno bo danes, jutri več sonca, a po nižinah megla.

V prejšnjih mesecih smo bili priča izraelskemu in ruskemu političnemu poigravanju z mislijo o uporabi jedrskega orožja. Moskva se je umaknila iz dveh pomembnih pogodb, tako Rusija kot Združene države Amerike in Kitajska pa v izjemno zaostrenem ozračju medsebojnih odnosov modernizirajo območja nekdanjih jedrskih poskusov. Udeleženci drugega srečanja podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki se je v petek končalo v New Yorku, so zato 9 jedrskih držav vnovič pozvali, naj se odpovedo tako jedrskemu orožju kot teoriji o njegovi moči odvračanja od spopadov.

Od 30. novembra do 12. decembra letos bodo Združeni narodi organizirali 28. konferenco o podnebnih spremembah v Dubaju. Na tej konferenci bodo pomembno vlogo imeli tudi verski voditelji iz različnih cerkva in verskih skupnosti. Udeležil se je bo tudi papež Frančišek, ki od začetka svojega pontifikata izraža skrb za ekologij, med drugim je izdal nekaj pomembnih spodbud s tega področja. Z dr. Igorjem Bahovcem iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani o Frančiškovem čutu za varovanje okolja in odgovornosti verskih ter političnih voditeljev za ohranjanje stvarstva.

Poznate ga po tem, da teče vzvratno, Boris pa je še precej več kot to. Rikverc je tekel že marsikje, najdlje tudi že 24 ur in bo to počel, dokler ga bodo noge nesle. Kako je začel z vzvratnim tekom, kje vse je tekel bos, zakaj si je za 40. rojstni dan podaril 400 kilometrov in kako je gasil požar kar med tekom - Boris je človek, ki vedno pomaga, pa najsi bo slepemu tekaču na ultramaratonu, svojim Ločanom med poplavami ali pa sotekačem s petko in spodbudo. Edini tekač, ki gre naprej nazaj, to je Boris, Samostojni!

Udeleženci lingvistične olimpijade tekmujejo v razumevanju sistema neznanega jezika. Naloge so sestavljene iz jezikov, kot so jongomščina, juroščina, zahodna taranganščina, jezik noni ... O tem, zakaj je reševanje lingvističnih nalog tako privlačno, smo se pogovarjali z Vito Korošin z gimnazije Bežigrad, mentorico dr. Simono Klemenčič in generalnim direktorjem lingvistične olimpijade Ivanom Derzhanskim (foto: Pixabay).

Od leta 2019 Slovenija zaznava solidno gospodarsko rast in večanje zaposlenosti. Od takrat do danes se je v zdravstveno blagajno stekla dodatna milijarda evrov. Skupno za zdravstvo iz vseh virov namenimo približno pet milijard oziroma 9,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Razmer na tem področju pa v tem času nismo nič izboljšali, so se strinjali udeleženci današnje okrogle mize o odgovornosti za vzdržnost slovenskega zdravstva, ki jo je organizirala ameriška gospodarska zbornica. Gospodarstvo je kritično tudi do načrta prenosa dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje. Druge teme: - KPK primer domnevno prirejenega javnega naročila v UKC Ljubljana predala policiji. - Ukrajina opozarja na nevarnost ruskega napada na nuklearko v Zaporožju. - Na mednarodnem vrhu v Parizu o finančni solidarnosti z manj razvitimi državami.

Piše: Iztok Ilich, bere: Aleksander Golja. Vsebina simpozija o stanju in zgodovini slovenskih medijev v Italiji je poldrugo leto po simpoziju na Slovenski matici dobila knjižno obliko. Udeleženci so svoje takratne prispevke dopolnili, uredniško pa jih je za objavo pripravila Nadia Roncelli. Z izrazom »nekoč« v naslovu zbornika Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes so mišljeni začetki večinoma po drugi vojni ustanovljenih slovenskih založb. Častitljiva Goriška Mohorjeva, skoraj že stoletnica, je nastala po tem, ko so nove meje zaprle pot knjigam in koledarjem matične celovške hiše do blizu 17.000 udov v goriški nadškofiji in tržaško-koprski škofiji. Renato Podbersič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, je orisal njeno krčevito prizadevanje za obstanek v fašistični eri in pozneje, v uvodu pa je opozoril še na Narodno tiskarno, Goriško matico, Našo založbo v Trstu ter druge založniške in časopisne hiše, ki prav tako spadajo pod skupni imenovalec »nekoč«, niso pa preživele fašističnih raznarodovalnih pritiskov. Posebnost Goriške Mohorjeve vidi v zakoreninjenosti v zahodnem zamejstvu, ki se preliva v romansko kulturo in z njo sobiva, najpomembnejši vir biografskega in domoznanskega gradiva pa ostaja v dvajsetih snopičih izdani Primorski slovenski biografski leksikon. V zborniku sta prvi predstavljeni obe tržaški založbi. Ob Mladiki urednica njenega knjižnega programa Nadia Roncelli omenja, da je pod okriljem Slovenske prosvete začela delovati leta 1961, osamosvojila pa se je 38 let pozneje. Njeno vodilo je še danes ohranjanje slovenstva s spodbujanjem uveljavljenih in tudi šele nastopajočih slovenskih avtorjev v Italiji. Posveča se tudi razvejani problematiki zdomstva, piscem v narečju in v zadnjem času prevodom v italijanščino z željo, da bi italijanskim sosedom spregovorili o Slovencih v Italiji in prispevali k boljšemu poznavanju vrtincev skupne polpreteklosti. Danes samostojno podjetje Založništvo tržaškega tiska, najprej pojasni predsednik upravnega odbora Ace Mermolja, razen imena nima skoraj nič skupnega z ZTT, ki je bil tudi lastnik Primorskega dnevnika. Zdaj objavi letno po osem do deset izvirnih in prevedenih del zlasti primorskih avtorjev ter izdaja otroško revijo Galeb. To je ob omejenih sredstvih od prodaje, podpori iz Slovenije in dotacijah, ki jih prinaša zaščitni zakon za Slovence v Italiji, doseg te teritorialne založbe z eno stalno zaposleno urednico. Založba posveča veliko pozornosti oblikovanju svojih izdaj, njena ključna cilja pa sta promocija in distribucija, pri čemer prodor v slovensko matico ni vedno lahek in uspešen. Marko Tavčar v prispevku Poslušati in gledati slovenske sporede RAI najprej omenja propagandne oddaje v slovenščini med nemško okupacijo, nakar je maja 1945 začel delovati Radio Svobodni Trst. Slovenski program se je nato preselil na frekvence zavezniškega radia, po obnovi italijanske državne oblasti pa je celotno radijsko strukturo prevzela RAI, tako da so bili slovenski časnikarji do reforme leta 1976 bolj ali manj prevajalci italijanskih vesti. Postopno povečevanje avtonomije je 19 let pozneje pripeljalo do ustanovitve slovenskih televizijskih sporedov, ki danes obsegajo 208 ur tedenskega programa z objavami na spletu. Igor Devetak v nadaljevanju predstavlja razvoj Primorskega dnevnika, od 13. maja 1945 naprej edinega nepretrgoma izhajajočega slovenskega dnevnega glasila v Italiji, ki svoj doseg in vpliv širi še z digitalno izdajo. Ivo Jevnikar nato piše o reviji Mladika, ki med svojimi vrednotami izpostavlja pozornost do vseh treh Slovenij – matične, zamejske in zdomske. Medtem ko nekoč odmevnih revij Dan, Most, Zaliv in še nekaterih ni več, Mladika ne le izhaja, temveč tudi širi svoj obseg in vsebino. Vztraja in se prilagaja novim razmeram tudi tednik Novi glas, izdaja Zadruge Goriška Mohorjeva, o njem pa piše njegov urednik Jurij Paljk. Sledita zapisa Miha Obita Novi Matajur že več kot 70 let glasilo slovenske manjšine v Furlaniji in Dom, časopis za nepismene Slovence, v katerem Luciano Lister, tajnik Združenja don Mario Cernet, predstavlja petnajstdnevnik, ki ga hkrati s spletno izdajo ureja po Marinu Qualizzi in drugih slovenskih duhovnikih z željo, da bi rojakom v Videmski pokrajini od Višarij do Stare Gore pomagal do pismenosti tudi v knjižni slovenščini. Sledita predstavitvi revij Galeb in Pastirček, ki ju Alina Carli oziroma Marijan Markežič urejata za pomoč vsem, ki si v slovenskih osnovnih šolah v Italiji želijo ohraniti narečno in knjižno materinščino. Zbornik Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes končuje razdelek Refleksije in perspektive z razmišljanji dobrih poznavalcev obravnavane tematike: Vesne Mikolič, Bojana Brezigarja, Primoža Sturmana in Davida Bandlja. Slednji v prispevku Refleksija med upom in strahom ugotavlja, da je bil idejni pluralizem v času, ki je bil bolj polariziran od današnjega, vsaj med izobraženci »veliko večja vrednota in očitno tudi potreba, kot je danes« – po osamosvojitvi matične slovenske države.

V Hirošimi na Japonskem so zbrani voditelji sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav sveta. Lotili so se že nekaterih pomembnih tem. Ameriške oblasti naj bi predstavile nabor dodatnih sankcij proti Rusiji; pri tem ne želijo le podpore skupine G7, ampak tudi članic skupine G21. Številne med njimi imajo tesne vezi tako z Moskvo kot Pekingom. Vrha se bo po neuradnih podatkih udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nagovoril zbrane. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na vzhodu države se še sprožajo plazovi. Pristojni ob sanaciji ocenjujejo škodo. Ta naj bi samo v Slovenskih goricah presegla tri milijone evrov. Lokalne skupnosti zato pozivajo državo k takojšnji pomoči. - Kako se bo dejansko izvajala dolgotrajna oskrba? Centri za socialno delo, ki naj bi postali vstopne točke, svarijo, da imajo premalo ljudi. - Za naslov prvaka nogometne lige Evropa se bosta pomerili Sevilla in Roma; finalista konferenčne lige pa sta West Ham United in Fiorentina.

Kakšna družbena ureditev bi spodbujala mir, se po navdihu pesmi Johna Lennona sprašujejo udeleženci 55. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Udeležuje se ga približno 60 pisateljic in pisateljev. Na predlog slovenskega centra PEN se bodo posvetili tudi odnosu književnosti do resnice, za katero se v obdobju širjenja dezinformacij zdi, da se odmika tudi pisateljem. V oddaji še o 80. jubileju Marka Kravosa, ki ga je pesnik in pisatelj počastil z izidom nove knjige za mlade bralce. Napovedali bomo premiero družinskega muzikala Kresna noč v Cankarjevem domu v Ljubljani in poročali o dogajanju na festivalu Prestopi, ki ga v Mariboru organizira KUD Moment.

Danes mineva leto dni od volitev v državni zbor, na katerih so volivke in volivci ob rekordni volilni udeležbi zavrnili politiko vlade Janeza Janše, pa tudi ravnanja strank alternative KUL, ter svoja pričakovanja položili v roke Roberta Goloba in njegove stranke Gibanje Svoboda. Ta je dobila rekordnih 41 poslanskih sedežev ter z SD-jem in Levico prevzela vodenje države. V opoziciji sta ostali SDS in Nova Slovenija, med katerima sicer ves čas opazujemo napetosti. Izrisana politična slika je Gibanju Svoboda torej prinesla veliko politično moč tudi za spremembe sistemov države, ki dihajo na škrge, z zdravstvom na čelu. Ob tem poznavalci razmer ocenjujejo, da je za Slovenijo izgubljenega nekaj dragocenega časa pri pripravi ukrepov. Druge teme oddaje: - Začetek zbiranja podpisov v podporo predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja - Udeležba na lokalnih volitvah na severu Kosova ob bojkotu tamkajšnjih Srbov približno tri in pol odstotna - Deset let od najhujše nesreče v tekstilni industriji, ko je v zrušenju stavbe v Bangladešu umrlo več kot tisoč 100 ljudi, podjetja še vedno ne odgovarjajo za kršitve v svojih dobavnih verigah

Koper bo 17. in 18. junija 2023 gostil Forum za dialog in mir na Balkanu. Udeležili naj bi se ga voditelji Katoliških, Pravoslavnih in Luteranskih cerkva ter islamske in judovske skupnosti iz 15 držav. Na srečanju pričakujejo tudi predstavnike Svetega sedeža, ni pa izključena udeležba papeža Frančiška, je bilo mogoče slišati na predstavitvi dogodka s strani Slovenske škofovske konference. V oddaji smo poleg tega poročali tudi o praznovanju godu sv. Jožefa, ki je glavni zavetnik Škofije Novo mesto, kjer je škof ordinarij Andrej Saje podelil odličje sv. Jožefa Ivanu (Janku) Gabriču.

Koper bo 17. in 18. junija 2023 gostil Forum za dialog in mir na Balkanu. Udeležili naj bi se ga voditelji Katoliških, Pravoslavnih in Luteranskih cerkva ter islamske in judovske skupnosti iz 15 držav. Na srečanju pričakujejo tudi predstavnike Svetega sedeža, ni pa izključena udeležba papeža Frančiška, je bilo mogoče slišati na predstavitvi dogodka s strani Slovenske škofovske konference. V oddaji smo poleg tega poročali tudi o praznovanju godu sv. Jožefa, ki je glavni zavetnik Škofije Novo mesto, kjer je škof ordinarij Andrej Saje podelil odličje sv. Jožefa Ivanu (Janku) Gabriču.

Včerajšnje lokalne volitve niso bile tako razburkane kot tiste leta 2018 niti niso prinesle tako velikih sprememb. Udeležba je bila v primerjavi s prejšnjimi lokalnimi volitvami slabša, 47-odstotna. Še enkrat pa se je potrdilo dejstvo, da razmerja sil na državni ravni nimajo dosti opraviti s politiko na lokalni ravni.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V Egiptovskem letovišču Šarm el-Šejk se je dopoldne začel podnebni vrh COP27. Udeležnci poudarjajo, da se čas za ukrepanje izteka, tudi vodja lanske podnebne konference Alok Sharma, ki je naštel le nekaj opozorilnih znakov podnebja: "Tretjina Pakistana pod vodo, najhujše poplave v Nigeriji v zadnjih desetih letih, najhujša suša v Evropi v zadnjih 500 letih, v zadnjih tisoč letih v Združenih državah in najhujša zabeležena suša v zgodovini na Kitajskem." Drugi poudarki oddaje: - Okvara ali slabo vreme najverjetnejša vzroka včerajšnje helikopterske nesreče v Italiji - Bo ameriška Demokratska stranka na torkovih vmesnih volitvah ubranila tesno večino v kongresu? - Smučarska skakalka Nika Križnar četrta v Wisli; motociklist Bagnaia svetovni prvak razreda motoGP

Udeležba na plavalnem tečaju v osnovni šoli je pri nas obvezna. Zato imamo velik delež plavalcev, niso pa seveda vsi dobri ali celo odlični v tem. V četrtkov Svetovalni servis smo povabili Miho Močnika, učitelja plavanja pri Športnem društvu Aqua, ki dela tako z otroki kot odraslimi. Katere so najpogostejše napake, ki jih delamo pri osnovnih plavalnih slogih: prsno, kravl in hrbtno?

Na državnozborskih volitvah je do 11-ih glasovalo skoraj 357 tisoč ljudi, kar je dobra petina upravičencev. Dopoldanska udeležba je bila za skoraj 4 odstotne točke večja kot na prejšnjih volitvah. Ostale teme: - Favorit za zmago na francoskih predsedniških volitvah je predsednik Macron, a izzivalka Le Pen ni povsem brez možnosti - Rusija tudi med pravoslavno veliko nočjo gluha za pozive k premirju v Ukrajini - Količina zavržene hrane pri nas se povečuje

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami lahko volivke in volivci danes, jutri in v četrtek predčasno glasujejo. To je že storil predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tem dejal, da je vsak glas neprecenljiv glasnik demokracije. Ostale teme: - Objavljen je razpis za javna najemna stanovanja iz Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija bo iz evropskega sklada za okrevanje prejela 60 milijonov evrov posojil. - Ruska vojska je začela obsežno ofenzivo na območje Donbasa. - Huda prometna nesreča na štajerski avtocesti je zahtevala dve življenji, več ljudi je poškodovanih. Vzrok naj bi bila vožnja v napačno smer.

Ihe mere Udele ji e ri sọsọ anu rere e re