Podcasts about bolezen

"Od vsakega bolnika z levkemijo dobimo več sto gigabajtov podatkov," pravi molekularni biolog Blaž OderVelenjčan Blaž Oder na Švedskem sodeluje v raziskovalni skupini, ki preučuje, kako razlike ali spremembe v človekovem genskem materialu vplivajo na potek in zdravljenje kronične limfocitne levkemije (KLL). To je najpogostejša vrsta krvnega raka pri odraslih. Bolezen običajno napreduje zelo počasi; strokovnjaki ocenjujejo, da polovica bolnikov ne bo nikoli potrebovala zdravljenja. Raziskovalna skupina, pri kateri sodeluje gost Ultrazvoka molekularni biolog Blaž Oder, je pri svojem delu uspešna. Izsledke njihovih raziskav lahko zasledimo v uglednih znanstvenih revijah. Informacije o Blažu Odru TUKAJ Informacije o raziskovalni skupini TUKAJ Informacije o KLL TUKAJ Ultrazvok o levkemiji s prof. Campom iz Barcelone TUKAJ  

Demenca je vse bolj razširjena bolezen možganov, ki ne prizadene le oseb, ki zaradi nje zbolijo, temveč močno vpliva tudi na svojce in druge, ki zanje skrbijo. Bolezen je neozdravljiva in lahko traja dolgo časa. O tem, kako lahko svojcem pomaga montessori pristop v domačem okolju, je spregovorila delovna terapevtka Sara Črepinšek.

Piše:Miša Gams, bereta Renato Horvat in Sanja Rejc. Pesniška zbirka Žilažili pesnice, performerke, igralke in pevke z umetniškim psevdonimom Anjuta, nadaljuje zastavljen rez, ki v podobi krvaveče rane kot posledice kirurške zareze sameva na naslovnici pesniškega prvenca Rane rane. Zbirka, sestavljena iz pesmi v obliki QR kod, ki vodijo do multimedijsko raznolikih pesniških – zvočnih, vizualnih in performativnih – utrinkov, predstavlja inovativen preplet različnih umetniških disciplin, pristopov, žanrov in sodelujočih umetnikov, ki so zaokrožili zgodbo okrog osebnih ran Anje Novak pa tudi ran, ki so se odprle v naši družbi in še vedno krvavijo. Njena druga pesniška zbirka nudi intimen pogled v takšne in drugačne rane iz vidika žile, ki preko srčnega utripa in pulziranja krvi sporoča drugi žili svojo zgodbo in to povsem intuitivno, v skladu s prepričanjem, da sta naša fizionomija in duševnost nerazdružljiv fenomen, ki vedno znova poraja nove eksplozije inspiracije in (znotraj)telesne ekstaze. Pri tem kot osrednji punctum motri nenehno spremembo in minljivost, saj tako kot po Heraklitu nihče ne stopi dvakrat v isto reko, tako tudi v skladu s pesničino filozofijo “nihče ne stopi dvakrat v isto žilo”, saj: “… tam ni več iste krvi / večnost je laž laži / koncept obljube ne zdrži / resnica je v tem / da vse beži / resnica je vsak / trenutek in / potem ga več ni / resnica je / da zdaj me srečaš / takšno in čez trenutek / zavržeš me drugačno”. In na koncu pesmi doda: “… kdo me bo ljubil tako spremenljivo / kdo me bo ljubil golo / … / Resnico.” Zdi se kot da je pisanje v zbirki Žilažili obupen poskus premagovanja groze, zevajoče skozi manko, ki ga razpira rana, ki se nikoli ne zaceli. Na tem mestu iskanja gole resnice in hkrati strahu, da bo napačno razumljena, se kot nadomestek neustrezne besede lahko znajde le še dotik. V pesmi Objemi me se sprašuje, kako streči smrti, če ne vemo nič o tem, kako streči življenju: “Še večja groza / od vseh groz / v človeku / je groza, / ko imaš čas se z grozo soočiti. //...// Dotik / je vpoklican / tam, / kjer besedi / spodleti.” Lahko bi rekli, da Anjuta v drugi zbirki še bolj razvija svojo subtilnost, ekspresivnost in telesnost, skupaj z mesenostjo pa se rana le še bolj razpira, bolečina postaja večja, oprijemljivejša pa tudi bolj ozaveščena in prizemljena v konkretnih metaforah oz. prispodobah. V pesmi s pomenljivim naslovom Baba zapiše, da je narejena iz “Ahilove kože”: “Narejena sem / iz kože na podplatu, / ki vse čuti. / Preživela sem / rod za rodom / in sem izpred / tega časa. / Moja globoka rana / so globalna vrata. / Členek sem, / na katerem se obračata / divjina in beton. / Članek sem / v National Geographicu.” Z namigovanjem na biblijski izgon ženske iz raja pripelje pesem do zanimivega preobrata, v katerem subjektka postane plen, ki ubije plenilca; Bog-inja, ki kot sumerska kača Uroboros nenehno lovi in žre samo sebe: “Nič božjega ni / na meni. / Razen njegove sence, / ko me hoče skrit / pred / svetom, / pred / teboj, / ki si svet. / Ti sam / si Bog, / ki si ga / lačna. / Jej.” Pesniška zbirka Anje Novak Anjute Žilažili je razdeljena na deset vsebinskih sklopov. Pesmi po dolžini segajo od najkrajših pesniških formulacij, imenovanih Mikrocirkulacije in se nahajajo v obširni paleti kapilar – pretočna, zadihana, cvetoča, brihtna, vročekrvna, frontna, prestreljena, sočutna, igriva, brezskrbna, radostna in počena kapilara, – pa do daljših eksperimentalnih pesmi, žalostink, molitvic in poslavljanj tako od ljubega kot od delov telesa, ki jih je zapustil pesničin alter ego. Bolezen ji pomeni le “zdrav odziv na bolan svet”, “oblika nemega političnega protesta”, ki zareže v bridko resnico o prepletenosti družbenega in individualnega telesa. V pesmi Anoreksija sprašuje “kako ravnati z rano, ki ne neha krvaveti”, v pesmi z naslovom Moja bolezen pa odsekano in malodane “robotsko” zapiše: “Moja bolezen / čas za začasno vrnitev telesa / njemu meni samemu. / Moje telo / biološki stroj, / ki ga želita služba / in družba na silno nazaj. / … / Moje telo / mašina.” Nekaj pesmi preveva izrazita družbena kritika zaradi neperspektivne stanovanjske in zaposlitvene politike, pri čemer lahko subjektka nastopa kot igralka ali kot čistilka zgolj z menjavo pravih natikačev. V pesmi Cene se razburja nad previsokimi cenami nepremičnin za mlade ter pomenljivo ugotavlja: “Kako naj tržim / svoje možgane, / da bom preživela. / Vem, da nič ne vem / in da vse znam.” V sklopu Krčne žile in krvni strdki se Anjuta poigrava z motivom starogrške Meduze ter secira moški pogled na strastno in pobesnelo žensko, pri čemer citira filozofinjo in pisateljico Hélène Cixous, ki na nekem mestu zapiše: “Moški so iz Meduze naredili pošast, / ker so se bali ženske sle in besa”, drugod pa opazimo vpliv romana Hladnokrvno Trumana Capoteja. Zdi se, da se kljub več kot stotim objavljenim pesmim, Anjuta ne more izpeti, saj se v zadnjem razdelku sprašuje “Katera pesem več obžaluje, zamolčana ali izpeta?” Pesničino krvaveče brezno kar še naprej bruha pesmi, ki druga drugo lovijo za rep, zato nas ne preseneča grafika francoskega slikarja Jeana-Léona Gérôma, objavljena na koncu zbirke, ki prikazuje golo Resnico v podobi mlade ženske, ki se z bičem v roki vzpenja iz vodnjaka z odprtimi usti v želji, da bi kaznovala človeštvo. Zbirka Žilažili Anje Novak Anjute je tako iz vsebinskega in stilističnega kot iz grafičnega vidika nekaj posebnega – je precej ožja od klasičnih knjig, poleg tega pa celotno zbirko preveva manjša luknja, skozi katero drsi gladka modra vezalka, ki jo lahko zavežemo na različne načine. V zbirki naletimo na številna drobna presenečenja, ki popestrijo tako vizualno podobo knjižice kot sámo branje. Naj namignemo, da nam kak del knjige spotoma lahko ostane v dlaneh, a ne zaradi tega, ker bi bil premalo zalepljen, temveč zato, ker se pesnica poigrava z naravo realnosti, namenskostjo posameznih stvari in dobesedno interpretacijo osebnega pečata. Ni naključje, da nas v uvodu pričaka citat pisatelja in filmskega režiserja Cliva Barkerja: “Vsak od nas je knjiga krvi; rdeči smo, kjerkoli nas odpreš.” In dejansko ima bralec oz. bralka pri prebiranju zbirke občutek, da se avtoričina zevajoča rana lahko zlepi z ranami vsakega izmed nas – tako kot se žila žili razkrije na mestu, kjer najbolj krvavi. In to je pravzaprav odlika prvinske poezije – da v nas priteka in iz nas izteka ista, a vsakič drugačna sila, ki jo lahko imenujemo tako Eros Thanatos kot tudi gola Resnica.

Vedno se veselim, ko obiščem meni drag zakonski par v majhni vasici, daleč od hrumečega mesta. Hiška je skrita med mogočnimi drevesi in na pragu me prijazno pozdravi lepa velika muca. Ko ostarela gospa odpre vrata, se ji na ustnicah izriše nasmeh, sklopi svoje od revme upognjene prste in pravi: A, vi ste. Kako lepo, da ste spet prišli. Odpelje me v kuhinjo, kjer je vedno toplo in prijetno, saj gospa kljub letom v štedilniku vztrajno kuri na drva in če je vse tiho, lahko slišiš, kako drva prasketajo na ognju. V drugi sobi leži njen mož, težek nepokreten bolnik, ki le včasih pride do kakšnih svetlih trenutkov in spregovori stavek ali dva. Ona pa je ob njem dan in noč. Povedala mi je, da se ni hotela preseliti v drugo sobo, saj tam ponoči ne bi slišala njegovega dihanja. Bolezen njenega moža zahteva precej strokovne nege in oskrbe, ona, vsa upognjena od revme, pa zanj skrbi z neskončno ljubeznijo, nežnostjo in toplim nasmeškom. Prav ta nasmešek je nekaj, kar razsvetli vso sobo, in moraš se nasmejati, saj se ti zazdi, da tako kot roke blažijo telesne bolečine, ta topli nasmeh blaži duhovne bolečine. Trpljenje je prekrito s tančico njene neizmerne ljubezni in vdanosti. Nima ne plače ne pokojnine, vendar je to, kar dela za svojega moža, vredno več kot vse bogastvo sveta. Ne vem, s čim si je mož, ki leži na bolniški postelji, zaslužil ljubezen svoje žene, vem pa, da ima privilegij, ki ga ne more kupiti niti kakšen milijonar. Žene, ki te ljubi in neguje, čeprav je že sama precej nemočna, se ne da kupiti! Ali jo dobiš ali pa ne boš nikoli vedel, kaj je prava ljubezen. Ob obisku tega ljubečega doma mi pride na misel ena od modernih popevk, ki poje o tem, kaj ljubezen je in kaj ljubezen ni. Na koncu pesem pravi, da je ljubezen to, da ostaneš z njo ali njim tudi, ko je star oziroma stara, ko ne veš več, kdo si in kaj si, a ti si vseeno tu, kajti ti veš, kdo je on in kaj je on. Ta topel domek na hribu iznad mesta mi govori prav o tem, kaj je ljubezen. Sto tisoč definicij, sto tisoč besed sem že prebrala, a vem, da nam še ni uspelo izreči največje globine ljubezni. Ta draga gospa pa mi pokaže, kaj je ljubezen brez besed s tem, da je ob svojem možu, da se ji zdi samoumevno, da ga niti ponoči ne zapušča, da posluša njegovo dihanje, tudi če on tega ne ve. To je ljubezen!

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Fotograf Jan Pirnat je pred štirimi leti avto zamenjal za kombi, ga sam opremil in se vanj vselil. Ne zato, da bi kot vplivnež prodajal "Youtube utopijo", ne zato, da bi potoval, ne, da bi se iskal, temveč zato, ker mu kombi predstavlja način življenja. O lulanju in kakanju, finančnem vložku in dojemanju doma. O ljubezni do fotografiranja in o naukih, ki jih ponuja pot. "Manj kot imaš, boljše je. Minljivost je lepota življenja. Treba je živeti zdaj." Do vseh teh modrosti so ga pripeljale izkušnje, tudi diagnoza s cistično fibrozo, s katero so mu zdravniki napovedali maksimalno starost 20 let. Jan Pirnat jih ima danes 31.

Ana Kisovar je Celjanka, ki se zadnja leta uveljavlja kot strokovnjakinja na področju reproduktivne medicine. V tem hipu je na sveže, četudi ponovno, preseljena v Švico, kjer dela kot specializantka iz ginekologije in porodništva.V Celju se že dolgo ni za dlje časa ustavila. Obiski družine, prijateljev, potem pa hitro nazaj v tujino. Ne zaradi tujine same, temveč zaradi znanja in priložnosti, ki jih ta ponuja. Minula leta je namreč preživela na univerzi v Oxfordu, kjer je marca letos doktorirala iz reproduktivne imunologije, zdaj pa na oddelku za žensko reproduktivno zdravje iste univerze nadaljuje podoktorski študij bioinformatike in imunologije.Središče njenega zanimanja je že dolgo endometrioza. Bolezen, ki zaznamuje 190 milijonov žensk v razvitem svetu, kar pomeni, da prizadane nekako 10 % deklet in žensk med 15. in 44. letom starosti. Približno polovica jih ima težave z zanositvijo. Evropski parlament jo je leta 2007 razglasil za socialno bolezen zaradi njenega močnega vpliva na fizično, psihično in socialno življenje.Ana se ne spomni časa, ko bi bilo njeno življenje ločeno od medicine. “Odraščala sem na podeželju, zato sem vedno imela opravka z živalmi. Mačke so pogosto prinesle domov kakšne ptice, predvsem mladičke, in če jih nisem uspela rešiti, sem jih vsaj pregledala. Včasih mi je celo uspelo rešiti kakšno žival. Morala sem poiskati način, kako jim pomagati, kar pa mi je bilo veliko težje, saj živali ne morejo povedati, kaj jih boli ali kaj je narobe. Z ljudmi je drugače, saj se z njimi lahko pogovarjaš, kar omogoča lažjo diagnozo in pomoč. Zaradi tega se mi je zdelo delo z ljudmi bolj optimistično.“Zato se je odločila za medicino.

21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.

Diseminirani plazmocitom je drugo najpogostejše hematološko maligno obolenje. Bolezen se prepogosto odkrije prepozno, pogosto šele po več letih, saj so prvi simptomi precej splošni in zato ne pomislimo na to bolezen. Zato Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo opozarja na pomen pravočasnega prepoznavanja bolezni, ki narašča. V oddaji bosta o tem spregovorila Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo in prof. dr. Matjaž Sever, hematolog s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC. V studio Prvega ju je povabila Lucija Fatur.

V epizodi 144 je bil moj gost Alen Kobilica, maneken, podjetnik in ustanovitelj centra Vidim cilj. Je tudi paratriatlonec in predvsem zelo ponosen očka in mož. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Energija mirnosti in otroštvo Ali nas otroštvo in okolica definirata? Alkoholizem v družini in odnos z očetom Tehnologija, prisotnost in potapljanje na dah Paratriatlon Prepoved alkohola in cigaret Manekenska kariera Svet mode in vizualnost Umetna inteligenca, šolski sistem in vrednote Pomoč umetne inteligence za slepe Tumor, benigna zadeva in izguba vida Soočanje z izgubo vida Ne igraj vloge žrtve, bodi inspiracija Vzgoja otroka in kdaj postati očka? Kako si ustvarimo vtis brez vida? Ustanovitev centra za otroke z razvojnimi specifikami Alenova podjetniška pot Indy&Pippa

Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen. Najpogosteje se pojavi od 20. do 40. leta. Bolezen še vedno ni ozdravljiva, brez ustreznega zdravljenja pa lahko vodi tudi v invalidnost. Za obvladovanje bolezni in kakovostno življenje bolnikov je pomembna celostna obravnava. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo in kako pomembna je za bolnike nevrorehabilitacija – o tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami z gostoma bolnikom Nikom Miškovičem in magistrico Jelko Janša, delovno terapevtko iz službe za nevrorehabilitacijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Z njima se bo pogovarjala Petra Medved.

Tema četrtkovega svetovalnega servisa bo epidemija sodobnega časa – sladkorna bolezen. Število obolelih narašča, to je po večini povezano s staranjem prebivalstva in manj zdravimi spremembami v življenjskem slogu, narašča pa tudi pojav sladkorne bolezni med nosečnostjo. Bolezen tako pomeni veliko zdravstveno težavo in izziv za vsakega posameznika in celotno družbo. Naš gost bo prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite. .

Tokrat potujemo v svet težke nevrodegenerativne bolezni, ki je k sreči redka, pred leti pa je dobila veliko pozornosti javnosti po zaslugi ene od njenih različic. Bolezen, ki jo imamo tokrat na dlani, nastane zaradi beljakovinskih kužnih delcev, ki jim pravimo prioni, imenuje pa se Creutzfeld- Jakobova bolezen. V zadnjih dveh mesecih so pri nas diagnosticirali tri primere. Po odgovore zavijamo na Nevrološko kliniko, k vodji Centra za kognitivne motnje, dr. Milici Gregorič Kramberger. Pripravlja: Mojca Delač.

V epizodi 139 je bila moja gostja Manca Košir, novinarka, publicistka in javna intelektualka. Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in 16 knjig. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Priprava na smrt Težka obdobja življenja Nevoščljivost in nesramnost ljudi Srčnost do sočloveka Odnos do smrti Mladost, manekenstvo in videz Neklasična babica in odnos do mladih Mančin vsakdan Nauk religij, Indija in Meher Baba Islam, razsvetljenstvo, miti in sufizem

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Nedavno se je zaključil Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu in tej temi namenjamo tudi torkov svetovalni servis. Bolezen lahko preprečimo, da bi pravočasno odkrili predrakave spremembe, ki so navadno posledica okužbe z virusom HPV, pa je pomembno, da se ženske redno udeležujejo odvzema brisa materničnega vratu. Pred okužbo s HPV se je možno zaščitit tudi s cepljenjem. O vsem naštetem v oddaji, odgovarja dr. Nina Jančar s kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 123 je bila moja gostja Nina Osenar Kontrec, priznana slovenska televizijska voditeljica in pevka. Napisala je knjigo o trpki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom jo je za pet let prikoval na posteljo, za vedno pa zaznamoval njeno dušo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: AIDEA knjiga Ninin pogled na nastopanje v javnosti Od miss do TV voditeljice PlayBoy in Onlyfans - da ali ne? Algoritem za odločanje Ninin avtobiografski roman Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom Odtegnitveni sindrom od antidepresivov Stanje psihe in uma Sodelovanje z dr. Klemenom Rebolom Izkušnja z bogom Vloga Nininega moža pri zdravljenju Načrti za prihodnost

Vsako leto je rak na dojkah diagnosticiran pri 1500 ženskah v Sloveniji. Nina je bila ena izmed njih. Je izjemna ženska, ki o svojem boju z boleznijo govori iskreno, samozavestno, artikulirano in energično. Spregovorila sva o njenih tekaških začetkih, spopadanju z boleznijo, o pomembnosti podpore okolice in težkih trenutkih, ki te vedno znova spomnijo na lastno minljivost. Kje je najraje tekla, zakaj so nastale Elitke, kje lahko za dober namene tečete to soboto in kdaj bo pretekla maraton - Nina zajema življenje z veliko žlico in daje možno sporočilo: ne pozabit nase, spremljati svoje telo in se aktivirati takoj, ko je potrebno. Močan pogovor!

Vedno se veselim, ko obiščem meni drag zakonski par v majhni vasici, daleč od hrumečega mesta. Hiška je skrita med mogočnimi drevesi in na pragu me prijazno pozdravi lepa velika muca. Ko ostarela gospa odpre vrata, se ji na ustnicah izriše nasmeh, sklopi svoje od revme upognjene prste in pravi: A, vi ste. Kako lepo, da ste spet prišli. Odpelje me v kuhinjo, kjer je vedno toplo in prijetno, saj gospa kljub letom v štedilniku vztrajno kuri na drva in če je vse tiho, lahko slišiš, kako drva prasketajo na ognju. V drugi sobi leži njen mož, težek nepokreten bolnik, ki le včasih pride do kakšnih svetlih trenutkov in spregovori stavek ali dva. Ona pa je ob njem dan in noč. Povedala mi je, da se ni hotela preseliti v drugo sobo, saj tam ponoči ne bi slišala njegovega dihanja. Bolezen njenega moža zahteva precej strokovne nege in oskrbe, ona, vsa upognjena od revme, pa zanj skrbi z neskončno ljubeznijo, nežnostjo in toplim nasmeškom. Prav ta nasmešek je nekaj, kar razsvetli vso sobo, in moraš se nasmejati, saj se ti zazdi, da tako kot roke blažijo telesne bolečine, ta topli nasmeh blaži duhovne bolečine. Trpljenje je prekrito s tančico njene neizmerne ljubezni in vdanosti. Nima ne plače ne pokojnine, vendar je to, kar dela za svojega moža, vredno več kot vse bogastvo sveta. Ne vem, s čim si je mož, ki leži na bolniški postelji, zaslužil ljubezen svoje žene, vem pa, da ima privilegij, ki ga ne more kupiti niti kakšen milijonar. Žene, ki te ljubi in neguje, čeprav je že sama precej nemočna, se ne da kupiti! Ali jo dobiš ali pa ne boš nikoli vedel, kaj je prava ljubezen. Ob obisku tega ljubečega doma mi pride na misel ena od modernih popevk, ki poje o tem, kaj ljubezen je in kaj ljubezen ni. Na koncu pesem pravi, da je ljubezen to, da ostaneš z njo ali njim tudi, ko je star oziroma stara, ko ne veš več, kdo si in kaj si, a ti si vseeno tu, kajti ti veš, kdo je on in kaj je on. Ta topel domek na hribu iznad mesta mi govori prav o tem, kaj je ljubezen. Sto tisoč definicij, sto tisoč besed sem že prebrala, a vem, da nam še ni uspelo izreči največje globine ljubezni. Ta draga gospa pa mi pokaže, kaj je ljubezen brez besed s tem, da je ob svojem možu, da se ji zdi samoumevno, da ga niti ponoči ne zapušča, da posluša njegovo dihanje, tudi če on tega ne ve. To je ljubezen!

21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni in današnjo epizodo sem seveda pripravila z mislijo na to. Ampak! Verjetno bi mnogi kot iz topa znali izstreliti, da so v naših možganih nevroni. Kaj pa glija celice? Se še spomnite? So izjemno pomembne, a kar malo v zakulisju možganske slave. V soj žarometov smo jih v Možgani na dlani postavili že dvakrat. Zelo me veseli, da sva se v radijskem studiu znova srečali s prof. dr. Nino Vardjan, z Inštituta za patološko fiziologijo. Že zdaj pa povabilo – za abc znanje o celicah glija in kaj so, pobrskajte po arhivu. Šest let se nismo ujeli v radijskem etru! No, v tem času je seveda novega veliko. Pripravlja: Mojca Delač.

September, svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, letos poteka z geslom Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno, pri tem pa poudarja dejavno vedenje in življenjski slog, ki zmanjšata tveganje za demenco. Tudi o tem se bomo v oddaji Intervju pogovarjali s prof. dr. Nicolaasom Bohnenom, uglednim nevroznanstvenikom in nevrologom z Univerze v Michiganu, ki se na svoji raziskovalni poti zlasti posveča Parkinsonovi bolezni, Alzheimerjevi bolezni in obliki demence, o kateri manjkrat govorimo – demenci z Lewyjevimi telesci. Kakšni so najnovejša spoznanja, diagnostika, možnosti zdravljenja, kako sodeluje z ekipo v Sloveniji, pa tudi kaj ima z nevrodegenerativnimi boleznimi naš način življenja? O tem se je s prof. dr. Nicolaasom Bohnenom pogovarjala Mojca Delač.

Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistemV javnosti je veliko pozornosti zbudilo novo zdravilo proti sladkorni bolezni, ki uspešno pripomore tudi k izgubi telesne teže. Kakšne izkušnje s tem zdravilom imajo slovenski zdravniki? »Mi smo sodelovali že v predkliničnih študijah,« pravi diabetolog Dejan Fabčič iz Nove Gorice. »Rezultati so bili že takrat zelo dobri; fantastični!« Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem. Več v Ultrazvoku. Tokrat z zdravnikom in paraolimpijcem, ki so mu bralke in bralci revije Viva podelili naslov »Moj diabetolog 2023«, Dejanom Fabčičem, ki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vodi ambulanto za diabetes in bolezni ščitnice. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: TV Slovenija

Po tiho, kot bi nekako vzniknila iz ljudskega hrepenenja, se je med nami spet pojavila debata o evtanaziji. Iz nje odzvanja predvsem ena, zdi se, da povsem upravičena zahteva: da si vsak človek zasluži spodobno živeti in tudi spodobno umreti. Menim, da ne gre samo za »prijetno« nebolečo hitro smrt. Menda gre bolj za izogibanje trenutku, ko se počutiš vsemu svetu odveč, ko si pred ljudmi ponižan zaradi plenic, demence ali nepokretnosti. Ni torej toliko problem v prenašanju bolečine, težava je v pogledu družbe na takega človeka. Če je tak človek breme, ne pa dragocenost družbe, je logično, da je v primeru trpljenja pri življenju nesmiselno vztrajati. In res je tako, ne samo nekaj nezaželenega, celo nekaj sramotnega je zato postalo trpeti, biti nemočen, tih in negiben na postelji ali na kakem drugem sodobnem križu, nekaj škodljivega za družbo. Nihče pač noče biti odveč in v napoto, nekoristen človek, ki porablja čas in denar. Ob tej debati vedno znova pomislim na svojega v zahrbtni bolezni počasi umirajočega očeta. Bolezen ga je spremenila, močno, korenito, da ga skoraj ni bilo mogoče spoznati. Ne samo, da je nekoč krepki mož postajal vse šibkejši, ne samo, da ni mogel več hoditi, sčasoma tudi govoriti ni mogel več, vse tišji je bil. Počasi se nisva mogla več pogovarjati, samo še k njemu na posteljo sem se lahko privil, on pa je vzel mojo v svojo dlan in mi jo močno stisnil. Imel me je rad, čutil sem to bolj kot kdaj koli prej. In bolj kot kdaj koli prej sem ga tudi jaz imel rad, najbližje sva si bila, bližje kot tedaj, ko je bil krepak. Trpljenje je resda močno spremenilo njega, a še veliko bolj mene. Drugačen, mehkejši človek sem postal, bolj človeški tudi do drugih, ne samo do njega. Moj oče mi je postal vreden, dragocen, zlat je postajal, ko so mu plahnele mišice, ko mu je zamiral glas. Pa pravimo, da nemočni, trpeči ljudje ne morejo ničesar več storiti? Kaj pa vemo, če ne bomo v svojem življenju morda celo več naredili s svojo nemočjo kot pa s svojimi sposobnostmi, če ne bomo več dali, če ne bomo več ljudi česa naučili s svojim prenašanjem trpljenja na postelji, tihi v svoji temni noči, kot s prepričljivimi besedami … Morda si zato Jezus ni želel evtanazije, težko, hudo je dotrpel svoje življenje. Tako nas je spremenil – bolj kot s čudeži, bolj kot z modrimi nauki: povsem človeški je postal. Njegova najmočnejša pridiga je njegova tišina na križu, človeška tišina nemoči, v kateri je vzbudil naše sočutje. V njej smo mu bližje in on je bližje nam, ki tudi trpimo, in to je za vsakega človeka v življenju dovolj in največ, bližina, ki jo ustvarja edinole trpljenje. Zato nam je Bog najbližje, ko trpi. In tako blizu smo si v trpljenju in zaradi njega tudi ljudje, pa naj to čutimo ali ne.

On je čudovit urejen starejši gospod, poln znanja, duhovnega bogastva in dobrote. Saj je še veliko takšnih gospodov v Ljubljani, ali ne? A vendar – gospod, ki sem ga spoznala, bo za vedno ostal v mojem spominu. Kajti ta gospod je vrsto let spremljal svojo bolno ženo povsod, kamor je šla. Bolezen je bila huda in neozdravljiva, doma ni bilo možnosti izvajati zelo zahtevne nege, zato je na koncu zdravljenja in rehabilitacije odšla v dom za – kot pravimo – starejše občane, v DSO. Tako delajo številni. A mož, ta gospod, ki sem ga spoznala, je šel z njo. V dom za ostarele in nege potrebnih ljudi. Najprej v en dom, pa v drugi, da sta bila bliže svojim otrokom. Ko zdrav, aktiven mož odide iz svojega urejenega doma, pusti vse prijatelje in vse, kar ga je do takrat veselilo, da lahko ure in ure sedi ob svoji bolni ženi, takrat se pred njim prikloni ne samo zdravnik ali negovalka, ampak tudi narava okrog teh domov! Na to mojo izjavo se je gospod samo nasmehnil in dejal: »Veste, saj to sva si obljubila ob poroki – in te bom ljubil in spoštoval – v sreči in nesreči, bolezni in zdravju ...« Za njega je bilo torej to čisto normalno, da živi s svojo ženo tam, kjer sta lahko skupaj. Še na en način je objasnil svojo odločitev: »Slovenščina mi je najbolj všeč zato, ker ima DVOJINO. Tudi midva z ženo sva živela svojo »dvojino«, hvaležna, da sva lahko več kot petdeset let delila vse – mizo, posteljo, zaupanje in ljubezen, srce in misli …« Ja, kljub bolezni in trpljenju sta ostala skupaj do smrti. Zdaj, ko je ljubljena žena odšla na drugo obalo v večno življenje, gospod govori o hvaležnosti za vse, o neizmerni ljubezni, ki ni minila, ampak se samo preoblikovala in postala duhovna, in predvsem o neizmerni modrosti, ki jo je spoznal: »Veste, res je, kot pravi Sveto pismo – le eno je potrebno: ljubiti v hvaležnosti človeka, ki je odgovoril na tvojo ljubezen in naredil iz tvojega življenja nepozabno enkratno zgodbo! Meni je bila podarjena žena, ki me je ljubila in krepila … V domu, kjer sva bivala zadnje dni, so naju opazovale sestre usmiljenke na najinem sprehodu po vrtu – ona na vozičku, jaz šofer – in so govorile: »Ljubezen in zvestoba se sprehajata … Verjemite mi, to je najlepši opis najinega življenja …« A jaz upam, da se bosta tam pri Očetu vse ljubezni spet našla in da bodo angeli takrat zapeli besede psalmista: LJUBEZEN IN ZVESTOBA STA SE SPET SREČALA …

V Sloveniji živi od 3100 do 3500 ljudi z multiplo sklerozo. Multipla skleroza je neozdravljiva avtoimunska bolezen in je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Po navadi zbolevajo odrasli, stari od 20 do 40 let. Kakšno je življenje z multiplo sklerozo, kako bolniki premagujejo vsakdanje stiske ter kako si lahko organizirajo kakovostno življenje? Kako pomembno je zgodnje zdravljenje bolezni, kakšne so najsodobnejše terapije? O tem bosta v oddaji Med štirimi stenami govorila predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije Pavel Kranjc, združenja, ki letos zaznamuje 50-letnico delovanja, in nevrolog asist. dr. Gregor Brecl Jakob, vodja Centra za multiplo sklerozo iz nevrološke klinike UKC Ljubljana. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Hemofilija je redka neozdravljiva dedna bolezen z motnjo strjevanja krvi. Glavno sporočilo ob Svetovnem dnevu hemofilije je preprečiti vsako najmanjšo krvavitev. Prav na učinkoviti preventivi temelji življenje s to boleznijo, ki je lahko kakovostno, v nasprotju z recimo petdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko so otroku s težko obliko bolezni napovedali največ 18 let življenja. Kakšni so nasveti, s katerimi zdravniki opremijo bolnike in njihove družinske člane? V torkovem Svetovalnem servisu po osmi bo z nami doc. dr. Barbara Faganel Kotnik s Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo UKC Ljubljana.

V oddaji smo govorili o redki bolezni, ki jo je tudi izjemno težko odkriti, saj so njeni simptomi neznačilni in dokaj splošni. Kljub temu pa sta za ugoden potek zdravljenja izjemno pomembna hitra in zgodnja diagnoza. Fabryjevo napredujočo dedno presnovno bolezen, ki lahko prizadene več organov, je predstavil internist primarij Bojan Vujkovac.

V oddaji smo govorili o redki bolezni, ki jo je tudi izjemno težko odkriti, saj so njeni simptomi neznačilni in dokaj splošni. Kljub temu pa sta za ugoden potek zdravljenja izjemno pomembna hitra in zgodnja diagnoza. Fabryjevo napredujočo dedno presnovno bolezen, ki lahko prizadene več organov, je predstavil internist primarij Bojan Vujkovac.

Na veliki teden smo objavili pogovor ob predstavitvi knjige Sare Ahlin Doljak z naslovom: Da, življenje! Avtorica je odvetnica in mediatorka in izredna profesorica prava. Še prej je predana žena možu Bojanu in ljubeča mama Valentina in Maje. In predvsem je zaljubljena v Življenje, ki se ji podarja iz dneva v dan. Če jo kdo vpraša, kako ji gre, včasih reče: »Oh, imam multiplo sklerozo. Razen tega mi gre odlično.« Bolezen ji je veliko vzela. Možnost premikanja nog in rok, možnost govora ter neodvisnosti od pomoči drugih in od medicinskih pripomočkov. Ni pa ji vzela veselja do življenja. Nasprotno. Pravi, da ji je bolezen veliko dala. Spoznala je mnogo ljudi, za kar je hvaležna. Svoja spoznanja in srečanja z ljudmi in Božjimi dotiki je stkala v knjigo DA, Življenje! Z možem Bojanom pričujeta o življenju ljubezni, ki ga vsak dan znova sprejemata in darujeta.

Na veliki teden smo objavili pogovor ob predstavitvi knjige Sare Ahlin Doljak z naslovom: Da, življenje! Avtorica je odvetnica in mediatorka in izredna profesorica prava. Še prej je predana žena možu Bojanu in ljubeča mama Valentina in Maje. In predvsem je zaljubljena v Življenje, ki se ji podarja iz dneva v dan. Če jo kdo vpraša, kako ji gre, včasih reče: »Oh, imam multiplo sklerozo. Razen tega mi gre odlično.« Bolezen ji je veliko vzela. Možnost premikanja nog in rok, možnost govora ter neodvisnosti od pomoči drugih in od medicinskih pripomočkov. Ni pa ji vzela veselja do življenja. Nasprotno. Pravi, da ji je bolezen veliko dala. Spoznala je mnogo ljudi, za kar je hvaležna. Svoja spoznanja in srečanja z ljudmi in Božjimi dotiki je stkala v knjigo DA, Življenje! Z možem Bojanom pričujeta o življenju ljubezni, ki ga vsak dan znova sprejemata in darujeta.

Z letošnjim prvim majem bo v Sloveniji začel veljati nov pravilnik o poklicnih boleznih. Med novostmi, ki jih prinaša, je tudi razširjen seznam poklicnih bolezni. Na novo je med njimi tudi sindrom karpalnega kanala. Sindrom nastane zaradi utesnitve ali ukleščenja živca, ki oživčuje del dlani in prve tri prste. Oboleli povedo, da jih bolečine pogosto prebudijo iz spanja, stanje pa opišejo, kot da so njihovi prsti mrtvi. Za nekatere rešitev prinese šele operacija. Na vprašanja o sindromu karpalnega kanala bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal plastični kirurg Andrej Lápoša s Kirurške klinike v Ljubljani. Pišite ali pokličite!

Ptičja gripa je nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se kapljično, z medsebojnim stikom med pticami, prek njihovih izločkov in okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Konec februarja so ptičjo gripo pri perutnini potrdili na kmetiji na Gorenjskem. Bolezen so v preteklih mesecih zasledili tudi pri več prosto živečih pticah. O ptičji gripi in tudi afriški prašičji kugi bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V oddajo pride mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V Sloveniji živi približno 120 tisoč ljudi z redkimi boleznimi. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli pet ali manj ljudi na 10 tisoč prebivalcev. Genetske bolezni mrežnice so skupina bolezni, za katere je značilna postopna izguba fotoreceptorskih celic. Najpogostejša je pigmentna retinopatija. Kako s to redko boleznijo živita fotograf Branko Čeak in predsednica društva Svetloba Mihela Gorše, bosta pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Tokrat smo se posvetili kronični obstruktivni pljučni bolezni s kratico KOPB. Katere so možne terapije in kako je s kakovostjo življenja s to boleznijo, ki je posebej razširjena med kadilci? O tem je spregovoril dr. Matjaž Fležar, specialist pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Golnik.

Tokrat smo se posvetili kronični obstruktivni pljučni bolezni s kratico KOPB. Katere so možne terapije in kako je s kakovostjo življenja s to boleznijo, ki je posebej razširjena med kadilci? O tem je spregovoril dr. Matjaž Fležar, specialist pulmologije s Klinike za pljučne bolezni Golnik.

V poslanici papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov 2023 lahko preberemo: Bolezen je zlo. Ko vdre in nas napade, nas pusti omameljene na tleh. Na bolezen nikoli nismo pripravljeni. Ta dva stavka odpirata številna vprašanja. Ali nam vera lahko pomaga v preizkušnji bolezni? Ali pa je ravno bolezen tista, ki odpre nove razsežnosti našega obstoja? Z nami je bil (tokrat izjemoma ne v živo) župnik iz Mozirja Sandi Koren, ki ga bolezen spremlja že od mladih nog.

Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan? Gosta oddaje sta dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja v ljubljanskem UKC, in Lana Blinc, zdravnica, doktorska študentka nevroznanosti, sourednica na portalu zdravaglava.si in asistentka na Inštitutu za patofiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Kar polovica ljudi vsaj enkrat občuti težave z zgago, še posebno v obdobju, ki je za nami, obdobju praznikov. Refluks lahko povzroča manjše ali večje težave, če pa so težave hujše, govorimo o refluksni bolezni. Gost v sredinem svetovalnem servisu bo asist. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.

Svetuje mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel - klinična psihologinja z Onkološkega inštituta v Ljubljani Želja je, da nas takrat, ko prestopimo prag zdravstvene ustanove, sprejmejo z razumevanjem in da smo deležni čim bolj celostne oskrbe. Bolezen namreč niso le znaki in simptomi, niso le telesne bolečine, ampak velikokrat tudi skrbi in različne psihične težave. Celostna obravnava je še zlasti pomembna pri onkoloških bolnikih. Diagnoza rak namreč močno in s strahom zareže v življenje posameznice in posameznika ter njegovih bližnjih. Pomoč lahko ponudijo tudi psihoonkologi. V Svetovalnem servisu na vprašanja o psihični pomoči in podpori bolnikom z rakavimi obolenji odgovarja klinična psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto:Europa Donna Slovenija/ zajem zaslona

Pogosta žeja in uriniranje ter hujšanje in meglen vid. To so znaki, ki lahko pomenijo, da je sladkor v krvi že nad vrednostjo 10. Pred tem je sladkorna bolezen navadno le laboratorijska ugotovitev, bolnik pa večjih težav še nima. Kako se v zgodnejših ali kasnejših fazah soočiti z boleznijo, lahko v vsakem zdravstvenem domu dobimo ustrezno podporo za spopadanje z njo? Gostja petkovega Svetovalnega servisa po osmi bo diabetologinja doktorica Jelka Zaletel, doktorica medicine z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Bolezen ne izbira. Tudi veliko otrok in mladih pristane v bolnišnicah – nekateri za kratek čas, drugi za daljši, tretji morajo bolnišnice zaradi kroničnih bolezni obiskovati vse svoje otroštvo. Da ne izgubijo stika s šolskim delom, da se lahko po okrevanju brez težav vrnejo k pouku in da lahko kljub bolezni ali poškodbi napredujejo na svoji izobraževalni poti, skrbijo bolnišnične šole. Večina bolnišnic v Sloveniji je povezanih z bližnjo osnovno šolo, ki mladoletnim otrokom v prostorih bolnišnice pomaga pri šolskem delu. Da je bolnišnična šola prav posebna vrsta šole, smo se prepričali, ko smo za oddajo Sledi časa raziskovali delovanje in zgodovino najstarejše in največje bolnišnične šole v Sloveniji. Ljubljanska Bolnišnična šola OŠ Ledina letos praznuje 70. obletnico delovanja, danes ima 19 oddelkov na 5 lokacijah, v njej je zaposlenih 23 učiteljic, ki skrbijo za 2.700 šolarjev na leto.

Akne niso le kozmetična težava, ampak so bolezen kože. Z njimi se sreča skoraj vsak mladostnik, pa tudi v odrasli dobi niso redke. Dermatološko zdravljenje je danes zelo učinkovito in lahko odpravi prenekatero stisko posameznika. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Borut Žgavec, dr. med. specialist dermatovenerolog. Pokličite ali nam pišite.

  Bolezen. Izguba službe. Znižanje plače. Rojstvo otrok. Invalidnost. Ločitev. Selitev. Smrt. Celo pandemija. Vsi ti dogodki vplivajo na naša življenja, pa tudi na naše finance. Kako pa se zaščititi? Tematika te epizode ni najbolj seksi, je pa vsekakor življenjska in pomembna, zato priporočam, da jo poslušate do konca. Živimo v kapitalizmu in vse ima svojo ceno - življenje in smrt. S plačevanjem socialnih prispevkov, kot so denimo invalidsko in pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za zaposlitev, si zagotovimo nek minimum za varnost. Od naše plače vsak mesec za to varnost plačamo dobrih 22 odstotkov. Še 16,1 odstotkov na plačo pa k naši socialni varnosti prispeva delodajalec. Drugo vprašanje pa je, kaj nam ta varnost zagotavlja in, ali nam zagotavlja to kar potrebujemo in ko potrebujemo. Pokojnine, ki jih bomo dobil iz te malhe bodo nizke, številne zdravstvene storitve smo zaradi dolgih čakalnih vrst prisiljeni iskati v zasebnem zdravstvu in tako dalje. V življenju pa se zgodi veliko dogodkov, ki nas lahko presenetijo in tudi precej finančno udarijo. O tem sem se pogovarjala z Majo Benko, ki je bila izvršna direktorica za področje življenjskih zavarovanj pri eni od zavarovalnic, danes pa sodeluje v fintech start-upu Fin4Green in insurtechu Go2Insure.     Kaj boste slišali:   - Zakaj si Slovenci režejo prste in drugi bizarni primeri - Koliko je vredno človeško življenje (value of life = definicija izračuna) - Vraževernost - o tem raje ne bom razmišljal, ker se ne želim zakleti  - Špekulacija – to se meni ne more zgoditi - Invalidnost ni redka, je pa draga - Dolgovi –stanovanjska posojila in ko otroci podedujejo dolgove - Kazen za debele in presuhe - Umori za zavarovalnine - Samomori – kdaj je izplačana zavarovalnina in kdaj ne  - Statistika narekuje ceno zavarovanja  - Naložba in zavarovanje hkrati? Zakaj ne - Dedovanje, davki in stroški, zavajanje in grožnje - Brezposelnost – kako se zavarovati in koliko to stane - Odpoved potovanja in turistična zavarovanja - Katera zavarovanja potrebuje zilenijec, milienijec, genaracija x in boomer   - Insurtech: Lemonade in v nastajanju slovenski "lemonade"