Podcasts about londona

Trampam esot bijusi brīnišķīga divu stundu gara telefonsaruna ar Vladimiru Putinu - Krievijai priekšā ir varena perspektīva pelnīt lielu naudu tirdzniecībā ar ASV, tikai jāizbeidz tas karš. Un Putins tam esot gatavs. Tā pēc sarunas savā sociālajā medijā rakstīja Tramps. Tikmēr nekas gan neliecina, ka karadarbība patiešām tuvākajā laikā varētu tikt pārtraukta. Cits karš Tuvajos Austrumos gan uzņem apgriezienus - Izraēlas premjerministrs Benjamins Netanjahu paziņojis, ka turpmāk Gazas sektoru pilnībā kontrolēšot Izraēla. Tas esot šī kara lielais mērķis. Tiesa, ko tas nozīmēs realitātē? Vēl novērtēsim Rumānijas prezidenta vēlēšanu rezultātus - tur spraigā cīņā uzvarējis proeiropeiski noskaņotais līdzšinējais Bukarestes mērs, kurš solījis turpmāk atbalstīt Ukrainu tās cīņā pret agresoru. Krievijai neizdevās panākt Rumānijas politiskā kursa maiņu. Aktualitātes analizē Rīgas Stradiņa universitātes docētājs, Austrumeiropas politikas centra direktors Māris Cepurītis un portāla "LSM.lv" ārzemju ziņu redaktors Ģirts Kasparāns. Dāvana pa telefonu Krievijas un Ukrainas delegāciju tikšanās 16. maijā Stambulā ilga apmēram divas stundas. Iespēja, ka Krievijas vadonis Putins varētu pieņemt prezidenta Zelenska aicinājumu tikties augstākajā līmenī, izplēnēja līdz ar trešdienas vakaru, kad Maskava paziņoja, ka tās delegāciju vadīs Vladimirs Medinskis – tas pats, kurš 2022. gada sarunās; Putina padomnieks, bijušais kultūras ministrs un profesionāls vēstures revidētājs krievu impēriskā šovinisma garā. Viņa sūtīšana uz tikšanos pati par sevi Kijivā tika iztulkota kā zīme, ka Kremlis nav gatavs nopietnām miera sarunām. Tas arī pierādījās – Ukrainas pusei, kuru sarunās vadīja aizsardzības ministrs Rustams Umerovs, tika izteiktas nepieņemamās prasības par četru apgabalu pilnīgu nodošanu Krievijai un vienpusēju atbruņošanos. Vienīgais, par ko izdevās vienoties, ir karagūstekņu apmaiņa pa tūkstotim no katras puses. Pēc sarunām Krievijas delegācijas vadītājs paziņoja, ka viņa valsts esot gatava karot desmitiem gadu. Tādējādi Krievijai izdevās uz laiku aizvirzīt otrajā plānā jautājumu par nekavējošu uguns pārtraukšanu, uz ko uzstāj Ukrainas sabiedrotie Eiropā un arīdzan Savienoto Valstu prezidents Tramps. 15. maijā, pārlidojuma laikā uz Apvienotajiem Arābu Emirātiem Baltā nama saimnieks izteicās, ka acīmredzami nekas nemainīšoties, kamēr viņš un Putins nebūšot „sanākuši kopā”. Grūti spriest, vai par šādu „kopā sanākšanu” uzskatāma pirmdien, 19.maijā, notikusī abu varasvīru divu stundu ilgā telefonsaruna. Tramps savā soctīklu ierakstā to pasteidzās pasludināt par „izcilu”, savukārt Putins, runājot ar reportieriem, kā „jēgpilnu un atklātu”. Krievijas mediji dēvē pirmdienas telefonsarunu par savas valsts diplomātisku uzvaru. Nav īsti skaidrs, kas liek amerikāņu līderim optimistiski paust, ka Ukraina un Krievija tūdaļ sākšot miera sarunas. Pie tam viņa paustajā pēdējās dienās vairakkārt izskanējis motīvs, ka Savienotās Valstis varētu no Krievijas un Ukrainas sarunu procesa distancēties. Nav skaidrs, kas tādā gadījumā notiks ar amerikāņu militāro un izlūkinformācijas atbalstu Ukrainai. Vēl Baltā nama saimnieks savos izteikums zīmē nekonkrēti rožainas komerciālas sadarbības perspektīvas ar abām karojošajām pusēm, kad tās būs noslēgušas mieru, bet neko nesaka par iespējamām sankcijām pret Krieviju par miera procesa sabotēšanu. Acīmredzami apzinoties visus domājamos riskus, Ukrainas prezidents Zelenskis aicinājis Ameriku nepamest sarunu procesu. Pārpārēm ložu, drusku maizes Svētdien, 18. maijā, Izraēla apstiprināja, ka ir uzsākusi plašu sauszemes operāciju ar nolūku pārņemt savā kontrolē lielāku daļu Gazas joslas. Jau kopš pagājušās nedēļas nogales Izraēlas Aizsardzības spēki pakļauj joslas teritoriju daudz intensīvākiem gaisa triecieniem, kas, saskaņā ar Gazas pārvaldes iestāžu vēstīto, esot prasījuši jau apmēram pāris simtus dzīvību. Pirmdien premjerministrs Netenjahu izteicās, ka izraēliešu spēki varētu īstenot pilnīgu visas teritorijas okupāciju. Tiek ziņots, ka Gazas sektors varētu tikt sadalīts vairākās kontroles zonās un iedzīvotāji piespiesti koncentrēties samērā nelielās teritorijās, visdrīzāk, sektora dienvidu daļā. Tāpat pirmdien Izraēla izsludināja evakuācijas norādījumu sektora dienviddaļas pilsētas Hānjūnisas iedzīvotājiem, brīdinot par bezprecedenta mēroga uzbrukumu pilsētai. Izraēlas uzsāktā karadarbības eskalācija izraisījusi asu reakciju no vairāku rietumvalstu puses. Vakar ar kopīgu paziņojumu šai sakarā nākušas klajā Lielbritānija, Francija un Kanāda, nodēvējot Izraēlas darbības par neproporcionālām. Londona jau paziņojusi, ka pārtrauc sarunas ar Izraēlu par brīvās tirdzniecības līguma noslēgšanu. Savukārt Eiropas Savienība, kā norādījis Francijas ārlietu ministrs Žans Noels Barro, varētu iesaldēt savienības asociācijas līgumu ar Izraēlu, kas to nostādītu statusā, kādā šobrīd ir tādas valstis kā Sīrija, Libērija vai Zimbabve. Militāro darbību eskalācija notiek uz akūta pārtikas un medikamentu trūkuma fona, kuru izraisījusi kopš marta sākuma īstenotā Gazas joslas blokāde. Starptautiskā prese citē „Hamās” kontrolētās Gazas Veselības ministrijas ziņoto, ka pārtikas trūkums jau bijis par iemeslu 57 bērnu nāvei. Savukārt ANO ģenerālsekretāra vietnieks humānās palīdzības jautājumos Toms Flečers intervijā raidsabiedrībai BBC paziņojis, ka četrpadsmit tūkstošiem mazuļu bada nāve draudot jau pāris dienu laikā. Svētdien premjerministrs Netanjahu paziņoja, ka, piekāpjoties Savienoto Valstu un citu Izraēlas partneru spiedienam, tiks atļauta zināma pārtikas daudzuma ievešana Gazas joslā, lai nepieļautu badu. Nepilnas simts kravas mašīnas ar pārtiku, medikamentiem un medicīnas precēm esot ielaistas pāri robežai, bet, saskaņā ar raidsabiedrības BBC ziņoto, vakar, 20. maija, dienas beigās pārtikas izdalīšana iedzīvotājiem vēl nebija uzsākta. Eiropa atviegloti nopūšas Eiropa var atviegloti nopūsties – respektīvi, tā Eiropas daļa, kas savu nākotni redz līdzšinējās valstu kopības un tās apliecināto vērtību tālākā pastāvēšanā. Rumānijas prezidenta vēlēšanu otrajā kārtā, kas notika 18. maijā, uzvaru ar nepilniem 54% balsu guvis 55 gadus vecais matemātiķis un līdzšinējais Bukarestes mērs Nikušors Daniels Dans. Par neatkarīgo kandidātu balsojuši visvairāk galvaspilsētā, kur viņš iemantojis popularitāti kā tās vadītājs, arī citās lielākajās pilsētās un ungāru minoritātes apdzīvotajos rajonos. Daudziem viņa ievēlēšana ir patīkams pārsteigums, ciktāl pēc vēlēšanu pirmās kārtas šķita, ka labākas izredzes ir ultranacionālistam, radikālajam konservatoram un trampisma adeptam, partijas Alianse rumāņu vienotībai līderim Džordžem Simionam. Salīdzinot ar pirmo kārtu, vēlētāju aktivitāte svētdien bija augusi par apmēram 11,5 procentiem, un acīmredzami šie aktivizējušies pilsoņi arī nesuši uzvaru Danam. Viņa kampaņas stūrakmeņi bija skaidrs atbalsts Rumānijas līdzšinējai pozīcijai Eiropas Savienībā un NATO, cīņa pret korupciju un arī turpmākais atbalsts Ukrainai. Kā atzīmē komentētāji, rumāņu sabiedrības lielākajai daļai tomēr nav bijis pieņemams visai atklāti prokremlisks valsts galva. Rumānijas prezidenta varas funkcijas nav sevišķi plašas iekšpolitiski, bet nozīmīgas ārpolitika, drošības politikā un tiesu varas amatpersonu iecelšanā. Jādomā, ka Ungārijas premjers Orbans un Slovākijas premjers Fico ar lielām cerībām raudzījās uz Simionu kā savu nākamo sabiedroto Eiropas politikas arēnā. Līdzšinējie labējo radikāļu panākumi Rumānijas prezidenta vēlēšanu procesā skaidrojami pamatā ar vēlētāju nepatiku pret līdzšinējo valdošo Sociāldemokrātiskās un Nacionāli liberālās partijas koalīciju. Jaunievēlētais prezidents pagātnē bijis liberālās un šobrīd opozīcijā esošās Rumānijas glābšanas savienības biedrs, taču izstājies no tās 2017. gadā un kopš tā laika formāli ir bezpartejisks. Kā zināms, pēc valdošajai koalīcijai negatīvajiem pirmās prezidenta vēlēšanu kārtas demisionēja premjerministrs Marčels Čolaku, līdzšinējam kabinetam turpinot darbu pagaidu valdības statusā. Tādējādi jaunas valdības izveide ir prezidenta Dana pirmais darba uzdevums. Sagatavoja Eduards Liniņš.      

Na Dunaju v Leopoldovem muzeju so odprli razstavo z naslovom Biedermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja širšo sliko tega časa, se ne osredotoča izključno na Dunaj kot prestolnico habsburške monarhije, temveč osvetljuje umetniška udejstvovanja v tem času tudi drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. V Mali drami SNG Drama Ljubljana bo drevi premiera kultne drame Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje v režiji Nine Šorak. Na programu Ars pa se bo v nedeljo v okviru Evroradijske cvetne nedelje zvrstilo več tematskih koncertov iz Londona, Vatikana, Rige, Sofije, Koebenhavna in Münchna.

Piše Ifigenija Simonović, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Dan poezije bi lahko podarili pesnici Meti Kušar, saj se srčno posveča poeziji in poetičnemu. Od leta 2015 je nosilka Veronikine nagrade za poezijo, je avtorica šestih pesniških zbirk, ki so pred dvema letoma izšle tudi v antologijskem izboru z naslovom Vse od prej. Zbirke Azur, Madeira in Ljubljana so izšle tudi v dvojezičnih izdajah, njene posamezne pesmi pa so vključene v številne antologije doma in v tujini. V revijalnem prostoru je s poezijo navzoča že od leta 1968. V tretji tretjini prejšnjega stoletja se je oglašala z umetniškimi in kulturno-zgodovinskimi oddajami na vseh takratnih radijskih postajah. Je ustanoviteljica Prestola poezije, unikatnega glasbeno-literarnega performansa, prek katerega je od Ljubljane do Washingtona in Londona širila naklonjenost slovenski poeziji. Za posvečenost kulturnemu utripu v Plečnikovi knjigarni v Ljubljani, kjer je bila vrsto let zaposlena, je leta 1993 prejela Schwentnerjevo nagrado. Mnogim bralcem je znana tudi po poglobljenih intervjujih z izjemnimi sogovorniki iz sveta umetnosti in znanosti. Izbor z naslovom Intervju je izšel pri založbi Slovenske matice leta 2009. Njena dolgoletna predanost Slovenskem centru PEN jo označuje za demokraciji in svobodi govora predano intelektualko. Za prvo knjigo esejev z naslovom Kaj je poetično ali ura ilegale je Meta Kušar leta 2012 prejela Rožančevo nagrado. Zdaj prihaja med bralce njena druga zbirka esejev Abonma za poezijo. Z naslovom avtorica znova poudarja pomen poezije in poetičnosti, saj vstopa v jedro njenega življenja bodisi zaradi pisanja in branja ali pa druženja s pišočimi intelektualci. V uvodnem eseju Recepti iz moje garaže avtorica prostodušno razloži okoliščine, ki so povzročile globlji razmislek o stanju duha na Slovenskem, čemur je ta knjiga esejev pravzaprav posvečena. "Moja garaža dokazuje, da vsak človek uteleša neko bistvo, brez katerega bi bilo življenje zapravljeno. Dobre dokaze tega najdemo v vsakem bivališču: v arheoloških izkopaninah ali v stari kmečki hiši starih staršev. Tu v garaži dokazujejo, da sta vidno in nevidno prepletena." Pride čas, ko se človek začne ozirati okrog sebe in opaža, da je zavit v vsakdanjost, ki je prepletena s preteklostjo in s stvarmi in spomini, ki so ga zaznamovali. Sproti ni mogoče vsega porazporediti, a razporeja se samo od sebe, nenehno. Čas teče, z njim odtekajo kosmi našega bitja. Zavedamo se, da prej ali slej pride čas, ko ne bo več mogoče ničesar pospraviti, ko bo vse sprhnelo, z nami vred. Ko nas bo pač pobralo, kot je napovedal Tone Pavček. "Ko umremo, nekje obleži še ostanek ustvarjanja. Pokaže se neumrljivost pesnika. Ali pisatelja. Ali slikarja. Tudi pečarja. Računovodkinje. Ali njene izšolane kuharice! Neiztrohnjeno srce ima vse mogoče lastnike." Ta trditev vliva upanje, da vsak človek zapusti sled za sabo, nekaj, kar ne strohni, nekaj, česar se je vredno spominjati. Ko avtorica čisti garažo, ji pod roke prihajajo zavitki revij, škatle knjig, kuhinjski recepti, pisma. Prav vsi imamo kote, podstrešja, predale založenega vsakdana. Odlagamo, pometamo pod preproge, ovijamo v molk, tiščimo v pozabo, celo zanikamo ali napihujemo, razglašamo na ves glas in pošiljamo slike v vesolje, a vse ostaja pod našo skupno streho, da se ozremo, vsak sam ali vsi kot pripadniki neke družbe, in skušamo razumeti, od kod smo, kdo smo, morda celo, zakaj smo. Vsi neprestano odlagamo in nalagamo dragocenosti in tudi sramoto. V knjigi esejev Abonma za poezijo avtorica pravzaprav izsiljuje odgovore, ki so neizogibni – priznati moramo, da nam ne gre dobro. Spomni nas, na primer, na spregledanega pesnika Janeza Ovsca, na Ludvika Mrzela, na Jožeta Udoviča, tudi na preračunljivo narobe razumljenega Tomaža Šalamuna. Opozarja na spodrsljaje literarnih kritikov in pedagogov. "Biti svoboden kritik na Slovenskem je težko. Še vedno je! Kritika pri nas v glavnem hodi kot karavana, redki si upajo ali so si upali usekati po svoje." To je res. Kritika je tudi vedno strah, kdaj ga bo kdo po glavi, če bo govoril po svoje. A Meta Kušar upa zapisati po svoje, svoje mnenje in prepričanje. To dokazuje z obema zbirkama esejev. To dokazuje tudi s svojo poezijo, v kateri ni naključij in ki je ni mogoče posnemati. V esejistični obravnavi literatov, tudi urednikov revij ali profesorjev literature, ki so po sili razmer hodili po robu, se izkaže kot dobro podkovana poznavalka literarne srenje. Filozofsko držo naslanja na filozofa Deana Komela in Iztoka Simonitija, poznavanje Jungovih dognanj pa ji omogoča globlje razumevanje človekove duše, torej bistva poezije, ki je noben brezdušnež ne more ustvariti ali začutiti. Svoj pogled nazaj, na vse, kar se ji je nabralo v garaži, če to nabirališče dokazov bivanja jemljemo kot prispodobo, torej pogled na življenjska spoznanja in doživetja, Meta Kušar opisuje sproščeno, sprijaznjeno. Ne žuga, ne poučuje, niti ne piše grenko ali sarkastično, temveč sporoča in vabi k branju, k iskanju lepote in globljih pomenov, k čaščenju poezije. "Poezija je vrhunec človeškega duha," piše. Bralce vabi, naj si vzamejo abonma za tavanje po labirintih poezije. Tam nekje, v srčiki poetičnega labirinta, ki ima en sam vhod in nešteto izhodov, vsak lahko najde nekaj, kar bo hranilo in ohranjalo njegovo dušo.

Parkrun je započeo u Londonu prije dvadeset godina i proširio se na 23 zemlje, uključujući Australiju. Danas oko šest milijuna ljudi sudjeluje u ovom globalnom fenomenu.

Hello. Danes bi skoraj da lahko imele čajanko – pa ne samo zaradi stopinj, ampak ker gremo v London. Ker je mesto izjemno zanimivo, zgodovinsko in kulturno bogato, blizu in za nas tja peljejo dobre in poceni povezave, zato gremo danes kar tja.

Piše Nada Breznik, bere Renato Horvat. Evald Flisar je knjigo Potovanje preblizu podnaslovil Spovedi in izpovedi. Že sam se v njej sprašuje, v katero prozno zvrst naj bo delo uvrščeno. Lahko bi obveljalo za zbirko esejev, potopis ali avtobiografijo, nazadnje pa se po vzoru romanov Sheile Heti odloči, da je to vendarle roman. Vendar že podnaslov nakazuje, da delo nima izrecnih značilnosti romana, čeprav ga je uokviril z vožnjo z avtomobilom iz Ljubljane do Londona, kjer naj bi s podstrešja hiše, ki jo je že pred leti prodal, pobral še zadnje fotografije, negative in morebitne osnutke svojih zgodb, dram in drugih besedil. To 1500 kilometrov dolgo pot je že neštetokrat prevozil, odkar se je iz Londona preselil v Ljubljano. Na potovanje povabi bralce, da nam predstavi svoja premišljevanja, spoznanja in poglede na sedanji čas in družbena dogajanja, na stanje duha, na mesto in položaj literature in na temeljna bivanjska vprašanja, ki si jih že vse življenje zastavlja. Odgovore išče s pomočjo znanosti, filozofije, religije, umetnosti in psihologije. Pri tem je ves čas skeptičen, kritičen in skrajno analitičen. Problemov v neposrednem okolju, ki se spričo njegovih številnih potovanj in selitev nenehno spreminja, na planetarni in celo kozmični ravni se loteva na osebni, najbolj pristni in včasih boleči ravni. Vse védenje, in tega je obilo, preceja skozi izkušnje, ki si jih je v dolgem in dinamičnem življenju, nabral ničkoliko. Ničesar ne sprejema kot samoumevnega in tudi svojih dognanj ne ponuja kot edino pravih in edino zveličavnih. Dobro se zaveda, da je resničnost najprej treba dojeti v vseh dosegljivih delcih in vidikih in šele potem doumeti, življenje pa najprej polnokrvno živeti. Kar želi in pričakuje, so sopotniki, ki znajo misliti s svojo glavo. Teme, ki jih Flisar načenja, so raznolike. Pri izboru ni videti neke sistematike, je pa vsako poglavje odkritje zase in bralca od poglavja do poglavja žene radovednost, kaj bo novo poglavje prineslo, in nehote se kdaj odzove tudi s hvaležnostjo, da je pisec ponudil toliko izbire in toliko novih pogledov, na katere pa se mora odzvati s svojim lastnim razmislekom. Tudi na tem potovanju nas pisatelj znova spomni na svoje bogato življenje in delo, na vse dejavnosti, ki se jih je loteval ali so mu bile zaupane, na naključja in ljudi, ki so krojili in bogatili njegovo usodo in življenje. Evald Flisar, avtor Čarovnikovega vajenca, Potovanja predaleč in številnih drugih del, prisega na pogum za potovanja, ki so v nasprotju z varnostjo, ograjami in zidovi, ki jih postavljamo okoli sebe, polna izzivov in neverjetnih naključij in četudi te odnese predaleč, se boš vedno vrnil v svoj naravni dom, v svojo rojstno deželo in k sebi, ki si do kraja neodkrita skrivnost, zato moraš potovati tudi vase, v svojo zavest, ki je morda del kozmične zavesti, če ima vesolje zavest, in ki nosiš v sebi Boga, čeprav bi raje videl, da je Bog zunaj tebe in bdi nad teboj. Pisec se osredotoča na začetek besedotvorja, na večpomenskost besed, na jezike, različne intonacije njihovega sporočanja, ki jih neposredno in dobro pozna iz svoje prekmurščine, knjižne slovenščine in angleščine. Seveda na poti teče beseda tudi o njegovem pisanju, načinu in navdihih zanj, zato nekatere od številnih dram in romanov našteva in se odziva na kritiške zapise o njih. V letih, ko ugotavlja, da je pred njim manj časa od tistega, ki ga je že preživel, ne more niti mimo omejitev, ki jih leta nalagajo telesu, duši in spominu. Vendar pri tem ne daje vtisa žalobnosti, prej sprijaznjenosti in nameri, da izkoristi prav vsak trenutek vitalnosti in energije, ki ju še ima. Ali bodo dokumenti, založeni na podstrešju londonske hiše, prispevali k izpolnitvi sestavljanke avtorjevega življenja, njegovega pravega „jaza“, ki ni le zaporedje trenutkov, ni iluzija in ne fikcija, temveč je njegov edini „jaz“ vse od otroštva do današnjih dni?

Nocoj sprejem slovenskih olimpijcev na Kongresnem trgu v Ljubljani.Svet RTV Slovenija razrešil člana uprave Andreja Trčka.Cene pogonskih goriv ob zvišanju trošarin nespremenjene.Moški sredi Londona zabodel žensko in deklico.NSi: vlada nima kaj pokazati, razen prelomljenih obljub. Ob mednarodnem dnevu mladih do vlade kritični tudi v Mladinskem svetu Slovenije.Vreme: Jutri do 37 stopinj Celzija, popoldne ni izključena kakšna nevihta.

U Hrvatskoj je globalni informatički kolaps prošao bez većih problema i posljedica. Policija je uhitila piromana koji je potpalio borovu šumu kraj turističkih objekata kod Trogira. Iza rešetaka je i homofob koji je sa skupinom djece napao turiste iz Londona. Uz SDP, Zoran Milanović si je osigurao i potporu Stranke umirovljenika na nadolazećim predsjedničkim izborima.

Playlist: Zeljko Barba - Bijeli jorgovaniNedeljom V3 - Dok palme njisu graneTihomir Krsticevic - Najlipse si misto mojeSima Jovanovac - Da je zivot pjesmaDrazen Popijac - Jedna je jedinaMile Perkov - Svoj na svomeMaligani - Od Iloka do LondonaMislav Ramljak - Sveti Antune

V najnovejši epizodi Nogometnegaantikvariata boste izvedeli, kako se je mariborski Železničar odrezal vkvalifikacijah za nacionalno ligo, kako se je SK Ljubljana odrezala vnacionalni ligi, kateri igralec je imel vzdevek Tarzan, katera tekma se jeigrala za Bežigradom na dan, ko si je Hitler pripojil Avstrijo, katerineslovenski klub je bil slovenski prvak, kateri Arsenal je bil uspešnejši,tisti iz Tivata ali tisti iz Londona in kateri francoski igralec je dosegeldevet golov na eni tekmi in umrl na obletnico svojega dosežka. Skratka, ne bodolgčas!

Košarkarji Olimpije so v letošnji sezoni evropskega pokala odigrali zadnjo domačo tekmo. V Stožicah so se v 17. krogu pomerili z ekipo iz Londona, na tekmi pa je v dresu zmajev zadnjič pred ljubljanskim občinstvom igral hrvaški center Karlo Matković, ki bo kariero nadaljeval v ligi NBA. Pester večer je bil tudi v odbojkarskih dvoranah, saj je zadnji prvenstveni krog ponudil derbija najboljših ekip v moškem in ženskem državnem prvenstvu.

Košarkarji Olimpije so v letošnji sezoni evropskega pokala odigrali zadnjo domačo tekmo. V Stožicah so se v 17. krogu pomerili z ekipo iz Londona, na tekmi pa je v dresu zmajev zadnjič pred ljubljanskim občinstvom igral hrvaški center Karlo Matković, ki bo kariero nadaljeval v ligi NBA. Pester večer je bil tudi v odbojkarskih dvoranah, saj je zadnji prvenstveni krog ponudil derbija najboljših ekip v moškem in ženskem državnem prvenstvu.

"Meqapolis adamında qonaq Aysel Zahidqızı- Teleaparıcı və "Doğma mahnılar" kitabının müəllifi oldu.

Perje, kostumi, barve, bazen, špricanje vode. Vse to ima prostor na odru mlade pevke, plesalke in performativne igralke Lucy McCormick, ki je poleti z eno svojih predstav navdušila in milo rečeno presenetila gledalce na festivalu Mladi Levi v Ljubljani. Recitiranje poezije ob ekscesnem petju in pomankljivi obleki pač ni nekaj, česar bi bilo slovensko občinstvo vajeno. Britanka je takrat v Ljubljano prišla šele drugič, a pravi, da si svoje življenje v prihodnosti poleg domačega Londona in njej ljube Lizbone najbolje predstavlja prav v Sloveniji. Z Lucy McCormick se pogovarjamo o njeni ustvarjalnosti, trmi in delu, ki ji je v medijih prineslo naziv "prihajajoča odrska zvezda".

Rokometaši Celja bodo v 8. krogu elitne lige prvakov gostovali na Madžarskem, pri Veszpremu. Gre za zahtevno gostovanje pri ekipi, ki je doslej izgubila le enkrat, slovenski prvaki pa v letošnji sezoni elitnega tekmovanja še vedno lovijo prvo zmago. Sezono evropskega pokala bodo danes zvečer nadaljevali kamniški odbojkarji, medtem ko se košarkarji Olimpije vračajo domov iz Londona, v katerem so se v 8. krogu tekmovanja pomerili z ekipo Lions.

Prebivalci stanovanjskega bloka na Reki so se znašli na udaru posteljnih stenic. Povečano število teh malih žuželk rumenorjave barve opažajo tudi prebivalci Pariza in Londona na vlakih podzemne železnice. V svoje okolje, predvsem postelje jih običajno prinesemo s potovanj. Kako pomembno je hitro ukrepanje, ko se pojavijo stenice? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa na Prvem bo Milan Lovrec, strokovnjak za dezinsekcijo iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Slovenski kanuist Benjamin Savšek je v Londonu še drugič v karieri postal svetovni prvak v slalomu na divjih vodah. Olimpijski prvak iz Tokia je bil najboljši že v polfinalu, v finalu pa je zanesljivo premagal vse tekmece. Preostale novice: Občine doslej oddale okoli 22 tisoč obrazcev za prijavo škode po poplavah. Humanitarna kriza v Gorskem Karabahu se zaostruje, številni prebivalci brez hrane in elektrike. Slovenci več kot dve tretjini dnevnih poti opravimo z avtomobilom.

Mit jelentett „tisztes őrizetbe” kerülni és hogyan veszett el a becsület a törvényszolga kezei között? Kik vehettek leégett házhelyet Buda ostroma után a Várban, és kik éltek a Tabán fecskefészkekként egymáshoz tapasztott viskóiban? Milyen volt az élet a kertvárosi jellegű Teréz- és Józsefvárosban? És hogyan lehetett átjutni a Dunán Európa egyik legnagyobb piacára, amely miatt olykor harmincezer fő is nyüzsgött a szűk pesti utcákon? Megannyi izgalmas kérdésre kapunk választ Géra Eleonóra történésztől mai adásunkban, amelyben egy fejezettel megint beljebb kerülünk az idén 150. születésnapját ünneplő Budapest történetében. A két városrész 18. századi arcát a Budapesti Történeti Levéltár által készített monográfia vonatkozó fejezetének szerzője tárja elénk, meglepő színgazdagsággal. A műsorvezető Sashegyi Zsófia.

Przed nami podróż w czasie i przestrzeni. Poznacie dwudziestokilkuletniego Adama, który karmiony przez lata podróżniczymi książkami, zaczyna przechodzić do zajęć praktycznych. Chce doświadczyć przestrzeni, o której do tej pory czytał m.in. u Londona czy Curwooda. Książka „Na Północ” uświadomiła mi, że warto mówić głośno o tym, czego się chce od życia. Wszechświat słucha, a potem podsyła ludzi, którzy pomagają spełniać marzenia.

"Pre ću napraviti priliku nego čekati da se zvezde poklope." U 220. epizodi podkasta Pojačalo gost Ivana Minića je Mihajlo Popesku, stručnjak za marketing, ali malo drugačiji. Naime, Mihajlo se bavi data science marketingom i istraživanjima tržišta na kojima se bazira zapravo svaki ozbiljan marketing. U ovom podkastu, Mihajlo nam priča kako je od ljubavi prema biologiji i ozbiljnoj rešenosti da se bavi mikrobiologijom stigao do ovoga što je danas Mada je od osnovne škole planirao da se bavi biologijom, u gimnaziji se zainteresovao za računare. Ovo interesovanje odvelo ga je na ETF, ali kako je za godinu dana položio svega 3 ispita, prebacio se na FON. Tu se na drugoj godini studija upoznaje sa marketingom i počinje da ga ozbiljno izučava te se na trećoj godini odlučuje za smer Marketing Menadžment. Jedna stvar vodila je drugoj, te se Mihajlo se prijavljuje za master studije u Notingemu, za koje je sasvim slučajno saznao od kolege. Nakon završenih master studija, Mihajlo se vraća u Beograd, započinje biznis sa prodajom "pametnih" vaga, koji je propao, ali je mnogo naučio na tom iskustvu. Na poziv Univerziteta u Notingemu, vraća se na doktorske studije i po završetku toga ostaje da radi na fakultetu. Posle nekoliko godina akademske karijere ukazuje mu se prilika da se kao analizičar i istraživač tržišta sa iskustvom na mnogobrojnim projektima zaposli u firmi Cambridge Analytica, koja nam je svima poznata po aferi vezanoj za izbor Donalda Trampa za predsednika SAD. Priču iz prve ruke o tome šta jeste a šta nije radila Cambridge Analytica u političkom marketingu, čućete baš u ovom podkastu. Nakon afere, kada je firma ostala bez posla, sa ekipom dobrih stručnjaka i uz investitora, osniva novu firmu koja se opet bavi istraživanjem tržišta i analitikom i razvija alat koji mu uz upotrebu nagomilanog znanja i iskustva donosi sjajne rezultate u karijeri. Mihajlo je danas u Londonu, ima svoju firmu za istraživanje tržišta i lepo se snalazi i pliva u okruženju u kome je istraživanje tržišta veoma razvijena delatnost. Ipak, njegova poslovna karijera nije jedino o čemu ćete čuti u ovom podkastu. Deo priče posvećen je i o tekvondou i o tome kako je bavljenje ovim sportom u Srbiji doprinelo da razvije disciplinu i samopouzdanje neophodno za ostvarivanje fantastičnih rezultata na profesionalnom planu. Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kad porastem biću - Vizija profesionalnog puta - Iskustvo iz Londona - Šta je to level up - Cambridge analitika - Kako je došlo do formiranja novog tima - Kako prebaciti mindset da radi istu al ne baš istu stvar - Kako je kad radiš na normalnom tržištu - Koliki je problem zasićenost na velikim tržištima - Tekvondo - Vizija i plan za naredni period Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3NyfZEy Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Tijana Janković je globalni VP i bivši CEO za Brazil latinoameričkog start-upa Rappi koje je izmenio poslovanje i celu preduzetničku scenu na ovom uzbudljivom kontinentu. Pričali smo o njenom putu do Sao Paola koji je geografski vodio preko Milana, Londona i Njujorka, a profesionalno kroz investiciono bankarstvo, Uber i Google. Podržite na Patreon.com/belgrade i paypal.me/sgarcevic

V Westminstrski opatiji v središču Londona so danes pred več kot 2 tisoč gosti slovesno okronali in ustoličili britanskega kralja Karla tretjega in s tem vodjo Anglikanske cerkve. Karl tretji je na tem položaju nasledil mamo, preminulo kraljico Elizabeto drugo. Karlova soproga, ki je od septembra nosila naziv kraljica soproga, je zdaj postala kraljica Camilla. Druge teme: - V Srbiji zadnje slovo od 10-tih smrtnih žrtev dveh strelskih napadov. - V Ljubljani osrednji del tradicionalne prireditve Pohod ob žici. - Uvodna etapa kolesarske dirke po Italiji Belgijcu Evenepoelu, Roglič peti.

U subotu, 6. svibnja, stotine tisuća ljudi će se okupiti na ulicama Londona slaveći krunidbu kralja Charlesa. Ipak, temeljem rezultata posljednjeg istraživanja javnog mnijenja je uočeno da je podrška monarhiji u Velikoj Britaniji uvelike opala tijekom posljednjeg desetljeća. Republikanci stoga smatraju da je došlo vrijeme da se založe za to da Ujedinjeno Kraljevstvo dobije izabranog čelnika države.

Zakaj se je Sonica 2023, festival najnovejših raznožanrskih produkcij novejših, domačih in tujih avtorjev elektronske, elektroakustične, eksperimentalne glasba, letos usmeril bolj lokalno kot globalno? "Na ta način," pravijo trije kuratorji festivala: Martin Bricelj Baraga, Jaša Bužinel in Luka T. Zagoričnik: "smo skušali vzpostaviti odmik od Berlina, Londona in New Yorka, ki so bili vse od 70 let dalje centri neke alternativne kulture, nek anglosaksonski monopol. Nova lektronska glasba mlade generacije, ki prihaja na plan, pa je zelo zaznamovana z lokalnimi senzibilnostmi." Zato tudi naslov "Translocal Underground" (Translocalno podzemlje), ker se v tej lokalnosti skriva specifika posamezni scen neke nove senzibilnosti, ki povezujejo globalne scene.

V knjigi najdemo poglobljen prikaz kariere najbolj slavne še delujoče rokovske skupine na svetu. Avtorica je novinarka iz Londona.Lesley Ann Jones je bila v središču dogajanja, člane skupine Rolling Stones pa opisuje na njihovi celotni karierni poti od začetkov leta 1962, ko so začeli igrati glasbo temnopoltih Severnoameričanov, do smrti bobnarja Charlieja Wattsa. Prevedel jo je Simon Demšar, ki je poskrbel, da smo Slovenci med drugimi dobili tudi zgodbe o Eltonu Johnu, Johnu Lennonu, Robbieju Williamsu, Daveu Grohlu in Bruceu Springsteenu.

Anže in Pižama se izgubita sredi Londona. Začuda ni kriva megla, ampak noč. Ko se končno prikaže sonce, od veselja skočita čez Črni Kal. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš. Hvala. Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub – Glave #147 Zapiski: Fast & Furious 6 Domen reši Esmeraldo Harb o Hitrih in […]

V uničujočem potresu v Turčiji in Siriji je po najnovejših podatkih umrlo več kot 15 tisoč ljudi. Na prizadetem območju še potekajo reševalne akcije. V Turčijo je prispela slovenska ekipa sedmih vodnikov reševalnih psov s spremljevalci, že od torka pa je na terenu tudi slovenski koordinator Marko Bručan. Slovenija bo Turčiji namenila tudi materialno pomoč. Drugi poudarki oddaje: - Vlada z izhodišči za plačno reformo javnega sektorja danes pred sindikate. - Ukrajinski predsednik Zelenski po včerajšnjem obisku Londona in Pariza danes na vrh Evropske unije v Bruselj. - 3 tisoč Prekmurcev predvidoma še letos do zdrave pitne vode z nadgradnjo vodovodnega sistema B.

Kijivas samits – principiāls atbalsts un principiālas prasības. Zemestrīces politiskie pēcgrūdieni. Dīvainā sāga ar Ķīnas spiegu balonu. Aktualitātes pasaulē analizē ārpolitikas eksperts Veiko Spolītis un Latvijas Ārpolitikas institūta pētnieks Gints Jēgermanis. Zemestrīces politiskie pēcgrūdieni 6. februārī spēcīga zemestrīce satricināja Turcijas teritoriju uz ziemeļaustrumiem no Vidusjūras un Sīrijas ziemeļrietumus. Tā tiek raksturota kā viena no spēcīgākajām zemestrīcēm pēdējās desmitgadēs un arī viena no spēcīgākajām visā Turcijas vēsturē. Konkrētais reģions līdzīgu kataklizmu nav pieredzējis pēdējos divsimt gadus. Šobrīd oficiāli reģistrēto upuru skaits jau pārsniedzis astoņus tūkstošus, un nākas bažīties, ka šis skaitlis var izrādīties vēl lielāks. Iemesls ir ne tikai zemestrīces spēks, bet arī vairāki citi faktori. Pirmkārt, grūdieni sākās agrā rīta stundā, kad iedzīvotāji pamatā atradās savos mājokļos. Otrkārt, tas, ka nopietnas zemestrīces attiecīgo reģionu sen nav piemeklējušas, acīmredzot izraisījis atslābinātu attieksmi pret potenciālajiem draudiem, un daudzas ēkas šeit celtas, neievērojot visas seismiskās drošības prasības. Treškārt, reģionā šobrīd ir samērā auksts laiks, kas samazina zem ēku drupām aprakto izdzīvošanas iespējas. Un, visbeidzot, kas attiecas uz zemestrīces skarto Sīrijas daļu, palīdzības sniegšanu nopietni apgrūtina militāri politiskā situācija. Pazemes grūdienos cietuši rajoni, kurus tikai daļēji kontrolē Damaskas režīms. Daļa no teritorijas ir faktiskā Turcijas un tās atbalstīto vienību varā, bet daļu savās rokās tur musulmaņu sunītu militārā grupa „Levantes atbrīvošanas organizācija”, kuru ASV atzinušas par teroristisku. Arī pirms zemestrīces Sīrijas pilsoņkarā cietušajam reģionam bija nepieciešama humānā palīdzība, kas valdības nekontrolētajām vietām tika piegādāta pamatā caur Turciju – tieši to Turcijas daļu, kuru tagad izpostījusi stihija. Asada režīma pārstāvji jau aicinājuši rietumvalstis atkāpties no savas sankciju politikas un uzsākt palīdzības piegādes pa Damaskas valdības kanāliem, ko ne Vašingtona, ne Londona nevēlas darīt, jo neesot pārliecības, ka šī palīdzība tiešām tikšot godīgi nogādāta tiem, kam tā nepieciešama. Tā vietā rietumvalstu valdības nolēmušas izmantot Apvienoto Nāciju un vietējās nevalstiskās struktūras. Tiek izteikti minējumi, cik satricinoša šī zemestrīce varētu būt Turcijas prezidenta Radžipa Taijipa Erdogana politiskajām pozīcijām, kuras viņam jāaizstāv maijā un jūnijā paredzētajās vēlēšanās. No vienas puses, šī ir iespēja sevi pozicionēt kā efektīvu krīzes menedžeri, un Erdogans to nepārprotami cenšas, uzstājoties ar apņēmības pilniem paziņojumiem. Tomēr atbildīgo dienestu sākotnējā reakcija esot bijusi krietni gausa un slikti organizēta, un daļu atbildības par to var nākties uzņemties arī valsts galvam. Pie tam viens no prezidenta politiskajiem jājamzirdziņiem ir bijušas plašās, valsts atbalstītās celtniecības programmas, kuru ietveros celta arī dažā laba no nule sabrukušajām ēkām. Kijivas samits – principiāls atbalsts un principiālas prasības 3. februārī Kijivā notikušajā kārtējā Eiropas Savienības un Ukrainas samitā Briseli pārstāvēja plaša un respektabla delegācija, kurā ietilpa Eiropadomes priekšsēdētājs Šarls Mišels, Eiropas Komisijas prezidente Urzula fon der Leiena, savienības Augstais komisārs ārlietu un drošības jautājumos Žozeps Borels un vairāk nekā desmit citas augsta ranga savienības amatpersonas. Viņu ierašanās karojošās valsts galvaspilsētā apliecina ne tikai atbalstu Ukrainai, bet arī to, ka Kijiva ir relatīvi nodrošināta pret Krievijas triecieniem no gaisa. Visciešākās solidaritātes apliecinājumu netrūkst ne kopīgajā abu pušu paziņojumā, ne izteikumos preses konferencē, kurā uzstājās Šarls Mišels, Urzula fon der Leiena un Ukrainas prezidents Volodimirs Zelenskis. Tika pausts atbalsts Kijivas miera plānam, kas prasa pilnīgu Krievijas spēku izvešanu no starptautiski atzītās Ukrainas teritorijas, t.sk Krimas un Sevastopoles, tāpat deklarēta apņemšanās veidot īpašu centru Hāgā, lai izmeklētu noziedzīgo agresiju pret Ukrainu. Noslēguma paziņojumā minēts, ka konkrētā palīdzība, kuru Kijivai apņēmusies sniegt savienība un tās atsevišķās dalībvalstis, kopumā šobrīd sasniedz apmēram 50 miljardus eiro. Tajā pašā laikā izpalikusi Ukrainā, domājams, cerētā konkrētība iestāšanās sarunu sākuma sakarā. Valsts centieni izpildīt Eiropas Komisijas norādījumus tika raksturoti kā iespaidīgi un vērā ņemami, īpaši pieminot, ka tie notiek smaga kara apstākļos, tomēr ir nepārprotami skaidrs, ka varonība un karotprasme neaizstās nepieciešamo atbilsmi savienības standartiem. Kā smagākais jautājums šai ziņā joprojām ir korupcija, kuras ēna pār Ukrainu jau atkal sabiezējusi tieši pēdējās nedēļās. Nelāgs skandāls satricinājis Ukrainas aizsardzības resoru, izpaužoties ziņām par neadekvāti augstām armijai domātās pārtikas iepirkuma cenām, kam sekoja Ukrainas Drošības dienesta ierosināta izmeklēšana par valsts līdzekļu piesavināšanos. Notikušas plašas kratīšanas, vairāki desmiti amatpersonu atstādinātas vai atkāpušās no amata. Pirms pāris dienām valdošās partijas „Tautas kalps” parlamenta frakcijas līderis Dāvids Arahamija nāca klajā ar paziņojumu, ka uz citu amatu paredzēts pārcelt aizsardzības ministru Oleksiju Rezņikovu, taču līdz šim šie apgalvojumi nav guvuši apstiprinājumu. Bīstamais balons Pagājušās nedēļas nogalē plānotā Savienoto Valstu valsts sekretāra Entonija Blinkena vizīte Ķīnas Tautas republikā tika atcelta pēc tam, kad virs Savienoto Valstu teritorijas tika konstatēts gaisa balons – iespējams, Ķīnas palaista spiegošanas ierīce. Tā ielidojusi Savienoto Valstu gaisa telpā virs Aļaskas aizpagājušās nedēļas nogalē, šķērsojusi Kanādas rietumdaļu, tad Savienoto Valstu ziemeļdaļu, t.sk. ballistisko starpkontinentālo raķešu bāzēšanās vietas Montanas štatā. Amerikāņu militāristi atteikušies no domas tūdaļ notriekt atmosfēras augšējos slāņos lidojošo zondi, baidoties, ka atlūzas varētu potenciāli apdraudēt cilvēkus uz zemes. Pats balons tiešus draudus neradīja, jo atradās krietni virs komercaviācijas lidojumu augstuma. Tāpat Pentagons esot novērtējis, ka nozīmīgas izlūkošanas informācijas iegūšanas potenciāls šim lidlīdzeklim esot ierobežots. Galu galā pagājušajā 4. februārī Savienoto Valstu gaisa spēki notrieca balonu virs Atlantijas okeāna netālu no Dienvidkarolīnas štata piekrastes. Ķīna atzinusi, ka balons patiešām palaists no tās teritorijas. Tā esot privāta pētniecības ierīce, kas pamatā vācot meteoroloģiskus datus, un virs Savienoto Valstu teritorijas nonākusi netīšām, par ko Pekina pauda nožēlu. Savukārt pēc balona notriekšanas Pekina nosodīja pārmērīgu spēka lietošanu un solīja attiecīgu rīcību līdzīgās situācijās. Šī nav pirmā reize pēdējo gadu laikā, kad Savienoto Valstu gaisa telpā ielido līdzīgas ķīniešu zondes, taču šoreiz lidlīdzeklis atradās virs amerikāņu teritorijas visilgāko laiku. Republikāņu opozīcijas pārstāvji jau kritizējuši Baidena administrāciju par pārlieku vārgu reakciju, ļaujot Ķīnas komunistu spiegošanas rīkam tik ilgi lidināties virs amerikāņu galvām. Sagatavoja Eduards Liniņš.  Eiropas Parlamenta granta projekta „Jaunā Eiropas nākotne” programma.* * Šī publikācija atspoguļo tikai materiāla veidošanā iesaistīto pušu viedokli. Eiropas Parlaments nav atbildīgs par tajā ietvertās informācijas jebkādu izmantošanu.

Šoreiz Kristus dzimšanas pēcsvētku laikā runājām par populāro kristietību, kura neizbēgami izgāžas. Populārās kristietības centrā ir pats kristietis, nevis Kristus pestījošais darbs. Un to var novērot gan atmodas kustībās, gan piētismā, gan misticismā, gan entuziasmā. Sarunā piedalījās: Juris Uļģis - LMF Valdes priekšsēdētājs, S.T.M. Didzis Stilve - Andreja un Pāvila draudžu mācītājs (Londona, Lielbritānija), Dr. theol., mācītājs Voldemārs Lauciņš - Lutera akadēmijas Latvijas baznīcas vēstures pasniedzējs, Dr. theol., LMF valdes loceklis un redaktors

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.

Škofa Antona Jamnika so med pastoralnim obiskom med rojaki v Argentini navdušili mladost, odgovornost, sodelovanje, občestvenost in molitvena zavzetost slovenske skupnosti. Slišali ste še o medalji RS za zasluge, ki jo je prejel msgr. Marino Qualizza ter novice iz Londona in avstrijske Koroške.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o prometu. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Bankoške prometne policiste v času največjih prometnih gneč v avtomobilih spremljajo tudi babice, ki jim pomagajo ob morebitnih nepričakovanih porodih udeleženk prometa. Trditev je izmišljena 2. Sodnik Ken Aston je idejo za rdeči in rumeni karton pri nogometu preplonkal s semaforja. Trditev je resnična 3. Promet v središču Londona se danes premika z enako hitrostjo kot se je v času kočij pred več kot 100 leti. Trditev je resnična 4. Edward Hines je dobil idejo za sredinsko črto na cestišču po tem, ko je vozil za tovornjakom, ki je prevažal mleko, cisterna pa je puščala. Trditev je resnična 5. Človek, ki je izumil stop znak, prehod za pešce, krožišče, enosmerno cesto in mnoge druge stvari, nikoli ni znal voziti avtomobila. Trditev je resnična

Kas vieno "Mārtiņa dziesmu grāmatu" sastādītāju Mārtiņu Zandbergu Rīgā un "Londona dejo" dibinātāju - deju meistaru Viktoru Griguli Londonā? Ar abiem latviešu tradīciju kopējiem un Eiropas Latviešu jaunatnes apvienības aktīvistiem septiņdesmitajos gados tiekamies raidījumā Globālais latvietis. 21. gadsimts. Saruna par dzīvi svešumā, par to, ko nozīmē latvietība, kā to stiprinājusi dziesma un deja, un politika.    

Pred več kot 15imi leti se je Ian Samuel z družino iz okolice Londona preselil v Prekmurje. V oddaji je spregovoril o tem, kako vidi novo domovino, kakšne spremembe v monarhiji pričakuje po smrti kraljice Elizabete II., v ospredju pa je bil tudi nogomet, saj se je v Murski Soboti njegovo nogometno srce ogrelo za Muro.

Pred več kot 15imi leti se je Ian Samuel z družino iz okolice Londona preselil v Prekmurje. V oddaji je spregovoril o tem, kako vidi novo domovino, kakšne spremembe v monarhiji pričakuje po smrti kraljice Elizabete II., v ospredju pa je bil tudi nogomet, saj se je v Murski Soboti njegovo nogometno srce ogrelo za Muro.

A VERY SPECIAL EPISODE recapping Jeff's absurd acquisition of a Hasselblad XPan, and more importantly, his trip to England and Wales to meet all four hosts of the Sunny 16 Podcast!In our last episode, Chris Chu talked Jeff out of getting a Hasselblad XPan, so how did he end up impulsively buying one on his first day in London?A magical trip to Camera City, the very same place where Jeff found his sacred Alpa 11si ten years ago... and what should be on the shelf but an XPan?And now, the circuit of the Sunnies…Drinks with Ade at the Camera Museum in LondonA side trip to the Photographer's Gallery and their incredible film wallDarkroom work with Rachel at her studio at Northern Lights in LiverpoolTouring Anglesey and Portmeirion, Wales with ClareBrowsing vintage cameras with Graeme at the Cameras London stall at Portobello RoadAn underdiscussed aspect of the XPan: the standard 45mm f/4 lens is incredible!In other news… where's all the film? And why's the film we have so expensive?Gabe has set up an on-deck circle of underused cameras……and has been snapping up photography booksThought experiment: if the boys had to cut their collections down to only ten cameras, which would they choose?Next episode, we tackle the prodigious mailbag!

U ovoj kratkoj putopisnoj solo epizodi, Stjepko priča o javnim prostorima Londona, parkovima koje je posjetio i zašto mu Rim nije sjeo. U priči su i novi Serpentine Pavillion kao i skele po Londonu. Nakon ove epizode, vraća se Mate u jubilarnoj 50. epizodi.

Od Ljubljene, prek Londona in Toronta do Stanforda in Harvarda. O raziskovanju redkih bolezni, o zahtevnih študentih, o (ne)varnosti podatkov in o sodelovanju z Naso. Maruša in Anže v zadnji epizodi sezone klepetata z dr. Marinko Žitnik. Je doktorica računalništva in prva Slovenka, ki je postala profesorica na ugledni ameriški Univerzi Harvard. Zapiski: Marinka Zitnik | Department of Biomedical Informatics Marinka Zitnik - MARINKA ZITNIK DNA Genetic Testing & Analysis - 23andMe AU, DE, FR & EU Pišite nama na odbita@rtvslo.si. Na tem naslovu zbirava ideje za teme in odgovarjava na vprašanja. 

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Jure Franko in Maja Moll.

Sam Kreutz: Da te imenujem morje Tomaž Kosmač: Ko jebe Markus Werner: Kmalu nasvidenje Lidija Mathews Zwitter: Pisma iz Londona (1939-1946) Recenzije so napisali Marija Švajncer, Miša Gams, Mare Cestnik in Iztok Ilich.

Nađa Irena Fišić rođena je Zagrepčanka, do pandemije je živela na Baliju, a sada bira da živi u Beogradu. O svojim dogodovštinama piše u kolumni na portalu Zadovoljna.rs, a kao gošća podcasta "Život na srpskom" otkriva nam Beograd iz svog ugla. U svojoj prvoj kolumni Nađa je pisala da je Beograd najbolji grad za život - ovom prilikom nas upoznaje s likovima koje sreće, mestima na koja izlazi, lekcijama koje ju je naučio "život na srpskom", a poredi ga i s drugim mestima na kojima je živela - od Londona do Balija, gde je donedavno bila u potpuno drugom filmu. Priča o svojim iskustvima i doživljajima, o hrabrosti, kašnjenju, košavi, hrani, deki koji ju je pozvao na ručak, srpskim studentima u Indoneziji, slobodi i ceni te slobode, muškarcima i flertovanju... A usput, odaje nam i tajnu privlačnosti između Beograda i Zagreba. Autorka podcasta "Život na srpskom" je Ana Kalaba.

MusicWizkid review – Nigerian superstar spoils his victory lap with an ill-considered guestO2, LondonA triumphant, sold-out evening with stars including Skepta, Ella Mai and Tems, and a tribute to Virgil Abloh, is derailed by R&B singer Chris Brownmost-streamed Nigerian musician in the world sold out the O2 arena in just 12 minutes: when he walks on stage, his backdrop visual of candle flames pales in comparison to the constellation of phone torches that welcome him to London. “Joro!” he sings – a contraction of the Yoruba term “joromi”, meaning “come, let's enjoy”. Taking every opportunity to gyrate his hips and wave his arms, you get the sense that if Wizkid's first love is music, his second is dancing. His stage presence is sexy and provocative, his presence intensified by a distinct lack of fireworks.The core of the set is just Wizkid supported by DJ Tunez. They rattle through his classics in a medley – No Lele, Back to the Matter, Tease Me, Don't Dull, Pakurumo – that spiritually transforms the arena into a Nigerian hall party: the tempo is unrelentingly rapid, the bouncy rhythms and lyrics setting the entire arena jumping. Tunez introduces it as a throwback set for the “day one fans in the building”, not the “Essence warriors” – a tongue-in-cheek reference to the tension between balancing Wizkid's early work with the newer tracks that have made him a huge star. That said, they blow through these songs with such speed, they can't help but feel slightly wasted.---------------------------------------------------------------------------------- www.linktr.ee/JacksonLibon ---------------------------------------------------------------------------------- #tiktok #foryoupage #fyp #foryou #viral #love #funny #memes #followme #cute #snapchatfilter #snapchats #snapchatfun #inclusion #diversity #n #disability #croquemonsieur #food #foodporn #croquemadame #faitmaison #sandwich #yummy #brunch #homemade #instafood #cheese #cuisine #fromage #frenchfood #breakfast #foodstagram #foodie #foodphotography #foodblogger #miam #cooking #burger #bonappetit #delicious #instagood #pizza #snack #paris #foodlover #bhfyp #inclusionmatters #love #a #pride #disabled #disabilityrights #cerebralpalsy #diversitymatters #blacklivesmatter #mentalhealth #lgbtq #morealikethandifferent #leadership #nonprofit #motivation #inspiration #wheelchairlife #asd #ni #representationmatters #specialeducation #inclusionrevolution #autismacceptance #culture #art #acceptance #abilitynotdisability #lgbt #amor #differentnotless #adhd #loveislove #disabilityawareness #autism #downsyndrome #specialneeds #inclusi #equality #t #community #autismawareness #discapacidad #diversityandinclusion #accessibility #wheelchair #education #equity #covid #disabilities #awareness #autismo #disabilityadvocate #sindromededown #repost #diversidad #x #snapchatmguys #snapchatster #snapchatmegirl #instasnapchat #drill #rap #trap #music #hiphop #ukdrill #drillmusic

Simona Bennett je bila že kot najstnica navdušena nad Veliko Britanijo. Kmalu po koncu 2. svetovne vojne si je gimnazijka z Jesenic začela dopisovati z angleško vrstnico, spominja se, kako ji je dopisovalska prijateljica pošiljala podobe takrat mlade kraljice Elizabete. Leta 2021 je kraljica še vedno ista, vmes pa se je Simoni zgodilo vznemirljivo življenje. Pred skoraj 60 leti je z Gorenjske odšla v Veliko Britanijo na podiplomski študij jezikov. Ostala je do danes, vmes je živela in poučevala tudi v ZDA in na Kitajskem. Z pokojnim možem Davidom, uglednim britanskim lingvistom, sta si ustvarila veliko družino v predmestju Londona. O življenju v akademskem okolju, vzdušju pod več kot desetimi britanskimi premieri in eno kraljico, brexitu, pandemiji. Tudi o hišici v zaledju Bleda, slovenski mentaliteti, pohodništvu in aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju.

Dok je većina stanovnika Australije i dalje pod mjerama zatvaranja i čeka na povratak sloboda, u zemljama zapadne Europe već se nekoliko mjeseci "živi s virusom". O tome nam govore stanovnice Londona, Rima i Pariza.

Autorka podkasta Danasa Ljiljana Bukvić ugostila je Natašu Kočiš, direktorku Srpskog siti kluba iz Londona i Zorana Stojiljkovića, sociologa i predsednika UGS Nezavisnost. U ovonedeljnom podkastu razgovarali smo o tome zašto sve više mladih ljudi napušta Srbiju. Ako Vam se dopala ova epizoda, pratite nas i želite da nas podržite, možete to učiniti članstvom u Klubu čitalaca Danasa na ovom linku: https://klub.danas.rs/ Kao članovima našeg Kluba svako veče ćemo vam na mejl adresu slati PDF izdanje Danasa, pre nego što se taj broj pojavi na kioscima. A ako Vam je papir ipak draži, možete se pretplatiti i na naše štampano izdanje: https://www.danas.rs/pretplata/ Hvala što pratite naš rad. Vaš Danas

Iz glasbenega sporeda izpostavljamo oddaji Slovenski solisti (pogovor s flavtistom Matejem Zupanom o opernih fantazijah skladateljev 19. stoletja) in Koncertni dogodki na tujem, v kateri bomo predvajali koncert Kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona s šefom dirigentom Vasilijem Petrenkom.

Raidījumā Pievienotā vērtība runājam par Rīgas pievilcību investoriem un par to, vai Rīga ir vilinošāka par Latviju kopumā. Uzreiz varam arī atklāt, Rīga ir pievilcīgāka nekā Latvija kopumā inverstoru acīs. Bet noslēgumā ielūkojamies kādā no Baltijas biržas jaunpienācējiem - uzņēmumā "Elmo rent." Šis uzņēmums piedāvā transportlīdzekļu koplietošanas pakalpojumus. Skaidrojam, cik interesantas šīs akcijas ir saistošas. Rīga ir 35. investoriem un investīcijām pievilcīgākā pilsēta Eiropā, aplēsis “EY”. ‘So vietu Latvijas galvaspilsēta dala ar Bratislavu, Lodzu, Porto, Marseļu un Viļņu, bet pati pievilcīgākā vieta Eiropā ir Londona, pat par spīti "brexit". Bet, vai 35. vieta ir labi un ko varam darīt nākotnē - uz sarunu aicinājām "EY" Stratēģijas un darījumu konsultāciju nodaļas vadītāju Baltijas valstīs Guntaru Krolu. Visu interviju var noklausīties šeit. Vispirms labās ziņas - 69% no tiem, kas jau investējuši Latvijā vai apsver to darīt nākamajos gados, veiks vai nu papildu investīcijas vai plāno realizēt pirmo investīciju projektu. Bet - ne visa nākotne ir tik rožaina.

Známy román "Morský vlk" spisovateľa Jacka Londona funguje nielen ako klasika dobrodružnej literatúry, ale tiež ako filozofická kritika istého veľmi rozšíreného svetonázoru, ktorý zosobňuje postava kapitána Wolfa Larsena. Vypočujte si nové vydanie relácie Knihomoľov zápisník

Jurij Gustinčič je bil eden največjih slovenskih in jugoslovanskih zunanjepolitičnih dopisnikov druge polovice 20. stoletja, ki se ga verjetno večina poslušalcev spominja predvsem po zunanjepolitičnih komentarjih na Televiziji Slovenija in kolumnah v tedniku Mladina, sicer pa je bil več kot trideset let zaposlen pri beograjskem časniku Politika, za katerega je v poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih letih najprej slabo desetletje poročal iz Londona, nato prisostvoval različnim pomembnim dogodkom, od 6-dnevne arabsko-izraelske vojne do sovjetske invazije na Češkoslovaško, svojo dopisniško pot pa je končal s kar 13-letnim bivanjem v Združenih državah, kjer je med drugim od blizu spremljal padec takratnega predsednika Richarda Nixona. Toda če je za Jurijem Gustinčičem, ki je vse do konca svojega dolgega življenja ostal aktiven zunanjepolitični komentator in kolumnist, resnično neverjetna novinarska kariera, pa je prav tako fascinantna in z njegovim novinarstvom ter pogledom na svet neločljivo sprepletena tudi njegova življenjska pot. No, tako o Gustinčičevem bogatem življenju, kot o njegovem izjemnem novinarskem delu smo za tokratne Sledi časa govorili s tremi novinarji, ki so Jurija Gustinčiča poznali tudi osebno: z njegovim sinom Andrejem Gustinčičem, našo zunanjepolitično dopisnico iz Nemčije Polono Fijavž, ki je o Juriju Gustinčiču posnela dokumentarni film z naslovom 20. stoletje Jurija Gustinčiča, in z novinarjem Dnevnika Ervinom Hladnikom Milharčičem, ki je življenje Jurija Gustinčiča nedavno popisal v monografiji Osebnosti slovenskega novinarstva, ki jo je za založbo ZRC Sazu uredila Mateja Ratej. V oddajo je poleg tega vključenih tudi nekaj arhivskih posnetkov Jurija Gustinčiča. Prav vsi prihajajo iz pogovorne oddaje Radijski razgledi, ki jo je za Radio Maribor leta 2006 z Jurijem Gustinčičem posnel novinar Radija Slovenija Stane Kocutar. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: BoBo

ANTONIA ŠIMURINA Jedna mlada, prekrasna, inspirativna žena, koja s razlogom ima puno pratitelja, došla je u naš studio otvoriti se na, za sebe jedan sasvim drugi način. Činjenica što je Antoniji, tako otvorenoj osobi punoj energije i entuzijazma, bio izazov pričati pred kamerama, a osobito činjenica da se poslije kroz snimanje osjećala veselo i opušteno (i malo nam plesala po studiju), za nas je velika sreća. Zahvalni smo što smo imali priliku Antoniji, sebi i svim njezinim pratiteljima omogućiti jednu Antoniju od skoro 2 sata – i da je, za razliku od djelića sebe kojeg kroz riječi daje na svojim plesnim classevima, ovdje dala sebe punim srcem, u razgovor s nama. Antonia je, ne sanjajući kao djevojčica o velikim plesnim snovima i Americi, kao pravi borac krenula baš tim stopama. Nakon upisanog fakulteta ekonomije (slušajući svoju obitelj i okolinu), trogodišnje borbe s fakultetom s kojim jednostavno ne rezonira, Antonia je kao mnogi drugi shvatila da to nije za nju i donijela veliku odluku. Odluka u njezinom životu ima veliki značaj – odluka je temelj za sve željene promjene. To je nešto što i mi definitivno potpisujemo. Tako je Antonija odlučila otići u Ljubljanu, završila plesnu akademiju, uputila se u Ameriku, dala si iskustvo Kine, Londona… i tako donijela sebi i svom srcu priliku i ispunjenje za koje nije ni sama znala gdje će ju odvesti. Nije se neko vrijeme ni htjela vratiti u Hrvatsku. Doživjela je puno trenutaka uspona i padova. I naravno (jer mi te uvide produbljujemo iz epizode u epizodu), zahvalna je na svim trenucima, osobito svim „zatvorenim vratima“ jer se sve točno posložilo kako je trebalo. Danas Antonia vodi svoje classeve („movement“ i „class in heels“) po cijeloj Hrvatskoj, radi svakakve projekte, svoj je čovjek kao free dancer, gdje god dođe ostavlja predivan trag i svoju dobru vibru. Usavršavanje ljudi u plesu smatra procesom osobnog rasta, kako za polaznike tako i za nju samu. U svemu stavlja naglasak na ljepotu procesa i u tome maksimalno uživa. Ne definira se kao plesačica koja je isključivo „nešto“ već je jednostavno otvorena, i to posebno za jednu stvar - dati svoju najbolju verziju sebe u svakom trenutku, svakome tko dođe i posveti sebi i njezinom satu svoje vrijeme i novac. Podržavamo njezin rad i njezino razmišljanje, sretni smo što je bila gošća u našem studiju i nadamo se da će doći opet. Tko zna kolko' će se onda razmahati i opušteno pričati od početka I još nešto, ovo je Antoniji prvi podcast tako da je naša čast još veća I onaj osjećaj koji nas neumorno prati a koji je Antonia još podebljala – sretni smo što smo zajedno nas troje narasli još malo i u ovoj priči. Što se sad tu dogodilo? – jedna je od brojnih Antonijinih provala na plesnim classevimama dok pojašnjava jednostavne i složene pokrete svojeg plesnog uma. Čini se baš prikladno kao naslov ove naše avanture pa vi provjerite što se tu dogodilo Svi smo mi jedni drugima inspiracija Uživajteeeeeee Svi smo mi jedni drugima inspiracija http://linktr.ee/lb.podcast OBAVEZNO GA ZAPRATITE NA: VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV INSTAGRAM: https://www.instagram.com/antoniasimurina/ ZAPRATITE NAS NA: VVVVVVVVVVVVVV FACEBOOK: https://www.facebook.com/LBpodcast741 INSTAGRAM: https://www.instagram.com/lb.podcast Glazba: Martin Crneković aka Full Ferry https://www.instagram.com/djfullferry Montaža: Bruno Vargović https://www.instagram.com/bruno_vargovic Animacija: https://www.instagram.com/mavra_ PARTNERI: https://fourbees.hr/