Podcasts about upravi

Lani je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih več kot 1100 ponarejenih evrskih bankovcev in 6600 ponarejenih evrskih kovancev. V tem obdobju so na Upravi kriminalistične policije v Ljubljani zaznali 800 primerov kaznivih dejanj ponarejanja denarja. Pristojni pozivajo državljane k previdnosti pri gotovinskem poslovanju, saj se pri vsakodnevnih transakcijah vnovič pojavlja povečano število unovčenih ponarejenih bankovcev apoenske vrednosti 50 evrov iz serije Evropa.

Najnovija epizoda podkasta pod zaštitom Međunarodnog PEN centra "Dobar loš zao" stigla je u vaše mobilne telefone, laptopove i ostale pametne aparate. U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković setili su se Vukašina Crnčevića, analizirali su provod naprednjaka u Nišu, zapitali se da li je Kralj Obrva spreman za tetoviranje u zatvoru, a uradili su i redovnu psihičku analizu gospodina Vućića. Gost je član predsedništva pokreta SRCE, kapetan bojnog broda i vojni analitičar, Petar Bošković! Kapetan Bošković izneo je svoje mišljenje o situaciji u vojsci i drugim službama bezbednosti, detaljno je objasnio kako su organizovane režimske parapolicijske i paravojne formacije, obrazložio je predlog opozicije o vladi narodnog poverenja, a ima i jasnu viziju kako će se sve ovo završiti. Uz to, uporedio je kako je bilo raditi u Upravi za odnose sa javnošću pod Vućićem, Vulinom i Šutanovcem. U Magarećem kutku shvatićete da se u DLZ skoro uopšte ne psuje u odnosu na neke druge. Autori vas mole, da bi DLZ opstao, pretplatite se na patreon.com/ucutatinecemo ili pošaljite svoju donaciju na PayPal dlz.istern@gmail.com

Upravičenci do delnic Vzajemne, ki se statusno preoblikuje, se v teh dneh sprašujejo kdaj odpreti trgovalni račun. Večina izmed skupno več kot 419 tisoč upravičencev namreč tovrstnega računa pri eni izmed borznih hiš ali bank še nima odprtega. A na Vzajemni svetujejo: počakajte! Predsednik uprave Vzajemna Matija Šenk pravi, da bodo cene za odpiranje in vodenje trgovalnih računov najverjetneje nižje, kot so danes. Poleg tega pa tudi ministrstvo za finance razmišlja, da bi omogočilo neposreden prenos delnic Vzajemne iz KDD na individualne naložbene račune. V vsakem primeru se ne mudi, saj se bodo delnice na Ljubljansko borzo uvrstile šele v začetku prihodnjega leta.

Vzajemna je po mesecu dni končala pošiljanje obvestil vsem upravičencem v postopku statusnega preoblikovanja družbe. Upravičenci bodo, kot je znano, do deleža nad 120 evrov prejeli delnice. Tisti z deležem do 120 evrov pa imajo le še do pojutrišnjem čas, da se odločijo za izplačilo v denarju ali delnicah. Vsem, ki še nimajo trgovalnega računa, iz Vzajemne sporočajo, da se ne mudi z odpiranjem, čas za to imajo do konca leta. Drugi poudarki: - Na seji varnostnega sveta obveljal ameriški predlog resolucije o Ukrajini. - V Zasavju trdno odločeni, da po prodaji nekdanje trboveljske cementarne ne bodo dovolili okoljskih bremen. - Cepljenje proti noricam brezplačno za vse otroke, rojene po prvem februarju lani.

Kako napredujejo pogajanja glede pokojninske reforme? Na našem radiu smo pridobili vladni dokument o njeni vsebini, ki razkriva, da bodo spremembe pokojninske zakonodaje postopne, v polnosti bi začele veljati leta 2034. Druge teme: - Vrstijo se ostri odzivi na ameriško uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča - Družba 2TDK: Turško podjetje Yapi Merkezi ne zapušča projekta Drugi tir - Obiskovalce v Vrbi bo letos pričakalo gradbišče, prihodnje leto pa sodoben kulturni center

Ime meseca januarja je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabe prakse ravnanj z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.

Spoštovani, te dni sem se srečal z obupanim človekom, ki je na begu pred Bogom. Ubežnika sem takoj začutil, kajti tudi sam pišem v srcu sramotilne spise, pamflete o Bogu, čeprav sem teolog. Včasih bi raje to ne bil, ker moram nositi masko, da ne bi bil glede Boga pohujšljiv. Upravičeno mi je očital, da je postala Cerkev luksuzni boutique elite isto mislečih z opranimi možgani, ki živijo v svojem sanjskem svetu, s čimer sem se strinjal. Moj sogovornik, znani intelektualec, je hotel privoščljivo dati Boga na žerjavico, češ naj se nebeški genialec znajde v realnem svetu. Trdil je, da je postal človek prezrel, da bi verjel v Boga, ki je nesposoben vzdrževati svoj pravljični svet in da je postala beseda Bog najbolj odbijajoča. Ni vedel, da ni tako prekletega kraja, kjer ne bi bilo Boga (Dietrich Bonhoeffer). Ponovil mi je tudi Camusove besede iz Tujca, da je življenje prekratko, zato malo časa, kar mu ga je še ostalo, ne želi potratiti z nekim smešnim Bogom, moralnim strahopetcem, ki se boji zlo kaznovati, da bi bil končno svet lepši. Mislil je, da bo Boga podvrgel sebi in ga ujel v mišelovki, ker ni dojel, da je Bog več kot predmet našega dokazovanja in se nam je sam razodel kot trpeči Bog, ker je vedel, kaj nas najbolj žuli. Jezus je učil, da Boga ni treba iskati, kajti kdor vidi njega, vidi Boga, s tem pa tudi trpljenje Boga Očeta. Krščanstvo je edina vera, v kateri Bog trpi, a mi je sogovornik filozofsko oporekal, da Bog ne more trpeti, ker bi s tem izgubil svojo popolnost. Razložil sem mu, da njegovo trpljenje ne posega v Božjo popolnost, saj je trpel Božji Sin, Bog pa ob tem kot Oče, in da trpljenje izraža naravo njegove ljubezni. Trpljenje je v bistvu Božje bitje, je ranjena ljubezen, kajti prava ljubezen je trpeča. Zato o trpljenju vedo največ tisti, ki globoko ljubijo (Hans Urs von Balthasar). Razumevajoče sem poslušal njegove iskrene, besne in borbene izbruhe bojkota; vedel sem, da v bistvu fanatično brani Boga, ne pa svojega ateizma. Boga ne more zrušiti nihče; zrušijo se lahko le napačni koncepti o njem. Dojel sem, da je umrl Bog njegove percepcije o njem. Ni mogel verovati, ker ni poznal pravega objekta vere, nekoga, ki mu lahko zaupa, ne pa nečesa, Boga – mašine. Dokler ne moremo zaupati absolutnemu, nimamo smisla, s tem pa tudi gotovosti, zadovoljstva, miru, izpolnjenosti in sreče. Vsak veruje pravilno le, če veruje s svojo svobodno voljo, kar sem pri sogovorniku upošteval. Končno mi je priznal, da človek lahko teoretično živi brez Boga, praktično pa ne. In da ni srečen, ker svoje življenje veže na stvari in ljudi, namesto da bi ga vezal na cilj, na smisel. Pogovor z njim je bil prijeten, kajti ni bolj nevarnega kot vera, ki si ne upa dvomiti. Bil sem mu hvaležen za iskrenost, ker sem vnovič spoznal, da ima krščanstvo največ svetlobe. Če ne morem zaupati Bogu, komu potem sploh še lahko?

Ime tedna je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabo ravnanje z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.Kandidata sta bila še: Viljem Babič, producent in zborovodja English Student Theatra II. Gimnazije Maribor, kjer so z muzikalom Rent petkrat razprodali Linhartovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani. Dijaki so z gostovanjem v največji kulturni ustanovi pri nas kronali več kot 30-letno tradicijo razvoja muzikala na mariborski gimnaziji. Rebeka Kropivšek Leskovar, magistrica informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki v skupini Interblock razvija tehnologije na področju strojnega vida. Je prejemnica naziva Inženirka leta 2024, z etičnim odnosom do razvoja tehnologij pa hkrati tudi pozitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka. 

V skladu s statusnim preoblikovanjem Vzajemne v delniško družbo bo ta jutri začela obveščati svoje člane o izračunih deležev. Gre za več kot 831 tisoč ljudi, približno polovica je delničarjev. Denar naj bi bil izplačan do konca leta. V oddaji tudi o tem: - Premirje za Gazo po mnenju vseh vpletenih le še korak stran. - Sanacija odlagališča Rakovnik v občini Šmartno pri Litiji bo končana do konca maja. - Pred 20-imi leti prenovljene pristave gradu Snežnik še brez najemnika.

V okviru statusnega preoblikovanja Vzajemne bodo jutri upravičencem do vračila deleža začeli pošiljati obvestila. Skupno bodo med Zavod za zdravstveno zavarovanje in preostale upravičence razdelili nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Druge teme: - V Levici in SD-ju pričakujejo odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića. - Izrael bo moral sprejeti združeno Gazo in Zahodni breg, poudarja ameriški zunanji minister Blinken. - Zveza Nato je začela okrepljeno nadzirati ladje v Baltskem morju.

Notranji minister Boštjan Poklukar je umaknil oznake tajnosti s poročila o nadzoru nad delom Centra za varovanje in zaščito pri Generalni policijski upravi. Nadzor je med drugim razkril odtekanje informacij, nepreglednost in nesledljivost pri izdelavi in evidentiranju različne dokumentacije, neustrezen način ravnanja s tajnimi podatki, vožnjo pod vplivom alkohola med delovnim časom ter neupravičeno uporabo službenih vozil. Zaradi nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil notranji nadzor, je odredil celostno reorganizacijo centra. Za nastale razmere je okrivil svojo predhodnico Tatjano Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.

Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Stromy v našich mestách a dedinách môžu byť ohrozené. Únie miest aj Združenie miest a obcí žiadajú poslancov aby návrh ministra Tarabu odmietli. Poslanci budú hlasovať o zákone ešte raz. Koalícia musí prelomiť veto prezidentky Čaputovej. Čo hrozí v dedinách či na sídliskách, ak bude zákon prijatý? Prečo sa dediny a mestá obávajú nárastu veľkých výrubov? Komu to prospeje?Samosprávy majú problém aj s tým, že od nového roka prechádza celé financovanie škôlok na štát. Od septembra už budú mať zákonný nárok na škôlku aj rodičia štvorročných detí, od januára už aj trojročné. Bude pre ne všetky dosť miesta? A bude dosť peňazí na škôlky? Prečo sú samosprávy proti tomu aby ich financoval štát?A prečo sa samosprávy opäť sťažujú, že majú málo peňazí? Čo to bude znamenať pre ich obyvateľov? Braňo Závodský sa rozprával s výkonnou viceprezidentkou Únie Miest Slovenska Janou Červenákovou a predsedom Združenia miest a obcí Slovenska Jozefom Božikom.

Akademska kiparka Vlasta Zorko je nedavno dopolnila devetdeset let. Rodila se je v Mariboru in mu ostaja zvesta vse do danes. Je ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja. Upravičeno jo lahko štejemo za prvo slovensko kiparko obdobja po drugi svetovni vojni, saj je bila med redkimi šolanimi kiparkami prva, ki se je na tem področju tudi uveljavila. Kiparka se je v zavest Mariborčanov in tudi širše vtisnila najbolj s kiparskimi postavitvami v javnem prostoru in tudi z intimnimi in s čustvi prežetimi malimi plastikami. Ko je Umetnostna galerija Maribor leta 2018 pripravila prvo pregledno razstavo njenih del, se je z Vlasto Zorko pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

"Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, "ne najdemo" ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij," na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje. Zapiski: Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU; Poročilo o razvoju UMAR 2024.

V tokratni oddaji boste spoznali pomorščakinjo Živo Cankar. Zdaj je že več let zaposlena na Upravi za pomorstvo v Kopru, pred tem pa je na krovu trgovskih čezoceank preplula, tako rekoč, vse oceane. Najprej se je vkrcala kot kadetinja, na koncu je bila prva častnica krova. Desna roka kapitana. Kot pravi, je bila prva pot najdaljša. Na isti ladji je ostala 12 mesecev in 12 dni, se spominja. Živi ostajajo tudi spomini na trenutke, ko se med plovbo zaveš, da si zgolj kapljica v morju.

Vplivneži v ozadju sanjskih zaslužkov propagirajo izobraževalni paket podjetja iGenius Global. Kdo so lastniki? Koliko nas stane naložba, ki nam prinese sanjske zaslužke? Ali je pri nas dovoljeno ponujanje AI-robota za investiranje? Je dovoljeno dajati konkretne finančne namige? Kdo to lahko počne in kdo ne?  Agencija za trg vrednostnih papirjev se je po naših poizvedovanjih že odzvala z opozorilom pred potencialno finančno prevaro. Gosta epizode:  - Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor specialist z Oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (celotni pogovor s kriminalistom bomo objavili v ločeni epizodi). - Andraž Grahek, poznavalec borznega dogajanja, partner in solastnik Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube 

Sara Briški Cirman je Raiven, kadar poje, Sara pa, kadar ne. Včasih je tudi oboje. Naša raketa za Evrosong je magistrica solo petja, harfistka, kmalu pa bo končala študij psihoterapije. Upravičeno sklepaš, da samo sebe precej dobro razume. V debati razkrije veliko več, kot od estradne umetnice pričakuješ. Tudi to, kaj človeka zanese v nastopaške poklice. Za nameček pa pojasni še, kaj v jeziku teoretikov zarote pomeni, če imaš prstanec daljši od kazalca in se izdajaš za žensko. Ne vem, če si želite izvedeti, a kaže, da boste. Uživajte, jaz sem. Zelo.

Australija je jedna od nekolicine zemalja svijeta koje, uz stroge uvjete, primjenjuju terapiju potpomognutu psihodeličnim opojnim sredstvima za liječenje specifičnih oblika mentalnih oboljenja. No ova terapija, koju su prošle godine odobrili u Upravi za terapeutske proizvode, je do sad bila vrlo ograničenog obima. Naime, potrebno je provesti opširnija istraživanja kako bi se otkrile potencijalne dobrobiti i dugotrajni učinci. Jedno takvo istraživanje, koje se provodi na Sveučilištu Monash, pokušava dokučiti može li se psilocibin, kemijski spoj koji se nalazi u čarobnim gljivama, učinkovito primjenjivati u liječenju tjeskobe.

Slavni arhitekt Donato Bramante je poslal svojega še zelo mladega sina, naj nese načrte za cerkev sv. Petra papežu Juliju II. (umrl je leta 1513). Papež je bil z načrti zadovoljen. Hotel je nagraditi dečka in je odprl skrinjo, polno zlatnikov. Dečku je dejal: »Vzemi jih, kolikor jih zajameš v eno prgišče.« Deček je že stegnil roko, a jo takoj spet umaknil. Papežu je dejal: »Dajte mi jih vi, sveti oče, eno prgišče. Vaše roke so večje od mojih!« Nekaj podobnega naredimo mi, ko končujemo svoje molitve z besedami: »Prosimo te po našem Gospodu Jezusu Kristusu.« (Zgodbe kažejo novo pot, 11) V življenju smo postavljeni pred izbiro, ali sprejeti Božji načrt za svoje življenje ali vsiljevati svojega. Ko smo v takem precepu, raje izberimo Božji načrt. Božja roka je namreč večja. Božji načrti so večji, pa tudi božja milost je velika. V evangeliju prve postne nedelje beremo, kako je bil Jezus skušan. Upravičeno se vprašamo: zakaj je bil skušan? Ali ni bil Božji sin? Odgovor je preprost: ker je bil pravi človek. Podobno je bilo že pri krstu. Kristus ni imel greha, a je vseeno šel k Janezu Krstniku in se dal krstiti v znamenje odpuščanja grehov. Kristus je sprejel krst, da bi pokazal, da želi s človekom deliti vse, da se želi približati grešnemu človeku in mu pokazati, da mu je blizu. Podobno je Kristus pustil, da ga je hudič skušal. Vsak človek izkuša moč in privlačnost zla. Človek pravzaprav ne bi bil človek, če ne bi doživel skušnjav; na začetku se nam greh prikazuje kot privlačen in lep, na koncu pa nas pusti razočarane. Kristus je zavrnil vse skušnjave, čeprav je bil to zanj čas nevarnosti sredi puščave. Evangelij pravi: »In angeli so mi stregli« (Mr 1,13). Varovali so ga in ga vodili v puščavi, kot je Gospod varoval in vodil Izraelce na poti po puščavi. Zakaj beremo evangelij o skušnjavah vsako leto na začetku posta? Cerkev nas hoče v postnem času povabiti, naj delamo tako, kakor je delal Kristus: da zapustimo svoje ustaljeno življenje in se soočimo z zlom, ki nam grozi. Skušnjave sicer niso tako vabljive kot Jezusove, a so v bistvu zelo podobne. Zlo nas skuša z udobjem. Ne gre za običajno udobnost v življenju, ampak za udobnost, ki je posledica naše sebičnosti. Postni čas je nekakšna puščava, v katero stopamo vsako leto, da bi se soočili z zlom, ki nas napada. V nasprotju s Kristusom smo mi grešniki in vse nas ogrožajo skušnjave, s katerimi je hudi duh skušal njega. Soočenje s skušnjavami je za nas boleče, saj nam kaže, kako krhki in slabotni smo; vendar nam Bog stoji ob strani, podobno kakor je stal ob strani Jezusu.

Kdaj lahko pričakujete, da bo zdravljenje v zdravilišču odobreno, kdaj ne? Ali so možne kombinacije – da del zdravljenja plača zavarovalnica, del pa zavarovana oseba sama? Katere so smernice pri izbiri zdravilišča? Ali o tem odloča ZZZS ali zavarovanec sam? Ali se je mogoče na odločitev pritožiti? Na konkretna vprašanja bo med deveto in pol deseto odgovarjal gost v studiu, Mario Bartolac, dr. med., specialist družinske medicine in izvedenec ZZZS za zdraviliško zdravljenje.

Svet RTV Slovenija je nedavno zaradi nezavidljivega finančnega položaja naše medijske hiše naložil Upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov ter med drugim tudi Glasbene produkcije. Stroka opozarja, da bi bila ukinitev ansamblov ter zborov RTV nepopravljiva škoda. V studiu smo gostili vodjo Glasbene produkcije, Majo Kojc ter spregovorili o samem delovanju zasedb Glasbene produkcije ter njihovem vplivu na širši slovenski kulturni prostor.

Uprava za varno hrano je po sklepu vlade, zaradi spremenjenega načina obveščanja in poostrenih nadzorov, povečala število objav odpoklicanih živil. Nihče pa ne ve, koliko oporečnih živil smo v preteklosti že pojedli. Ob množici odpoklicev in umikov se potrošniki sprašujemo, kako varna je hrana? Na vprašanja o tem bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane v okviru Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Upravi za varno hrano.

Občine, prizadete v ujmi, pospešeno pripravljajo prvo oceno škode na javni infrastrukturi, saj jo morajo do prvega septembra sporočiti Upravi za zaščito in reševanje; v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč bodo dobile do 40 odstotkov vrednosti popisane škode. Pri popisovanju škode pa so naletele na številne administrativne in kadrovske ovire. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Za prebijanje na nedostopna območja nepogrešljivi tudi oklepniki slovenske vojske - Nemčija zaostaja pri doseganju podnebnih ciljev; politika razdeljena glede možnih rešitev - Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej zvečer v boj za medaljo na svetovnem prvenstvu

V turistični oddaji to poletje namenjamo pozornost gastronomiji. Tokrat smo preverili, ali si mesto s svojo ponudbo zasluži naziv evropske kulinarične destinacije in ali je preplet tradicije in sodobnosti prava pot za kulinarično promocijo mesta ob Dravi … V tej smeri že desetletja gradijo svojo kulinarično zgodbo tudi v gostilni Vernik, ki smo jo obiskali v tej oddaji.

V Sloveniji dela okoli 190 tisoč javnih uslužbencev. 30 tisoč jih je zaposlenih v javni upravi, od tega jih 17 tisoč predstavlja uradništvo, ki deluje znotraj ožje državne uprave. Kakšen je danes uradnik in kakšen naj bi bil po predlogu novega zakona o javnih uslužbencih? Kako je treba spremeniti delovno okolje v državni upravi, da si bodo iskalci zaposlitve želeli delati kot uradniki? Kako iz državne uprave narediti znamko, ki bo zbujala zaupanje in pritegnila mlade? O vsem tem v Studiu ob 17.00 s Katjo Arhar. Gostje: Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo; Martina Vuk, sindikalistka in pravna svetovalka v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja; Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologija dela in organizacije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Paragraf 363 nie je v rozpore s ústavou | Hostia: Zuzana Petková (riaditeľka nadácie Zastavme korupciu) a Vincent Bujňák (ústavný právnik, Univerzita Komenského v Bratislave). | Verdikt Ústavného súdu je jasný. Sporný paragraf číslo 363 Trestného poriadku je v súlade s ústavou. Preskúmať právomoci generálneho prokurátora žiadali poslanci bývalej koalície aj prezidentka Zuzana Čaputová. Senát ústavného súdu však ich podaniam nevyhovel. Rozhodnutia generálneho prokurátora Maroša Žilinku podľa súdu nezasahujú do súdnej moci, ani nenahrádzajú rozhodnutia súdov. Upraviť paragraf 363 žiadali aj mimovládne organizácie, ktoré svoje pripomienky adresovali poslancom aj cez petičnú akciu. Ako je vnímané dnešné rozhodnutie ústavného súdu? Čo vlastne namieta ústavný súd vo svojom odôvodnení? | Moderuje: Lukáš Dzivý; | V premiére každý pracovný deň v Rádiu Slovensko po 18:30. Diskusiu K veci pripravuje RTVS - Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1.

Kot kaže, je novelo zakona o Finančni upravi po vetu državnega sveta zdaj - vsaj začasno - ustavilo še ustavno sodišče. Po poročanju nekaterih medijev so namreč ustavni sodniki zadržali del novele, po katerem bi lahko inšpektorji prikrito sledili blagu brez odredbe sodišča. Ustavno presojo je sicer sprožil varuh človekovih pravic zaradi morebitnih posegov v zasebnost. - V Bruslju dosežen dogovor o uvozu ukrajinskega žita. - Vročinski val po Evropi popušča, zdaj grozi suša. - Na cestah praznična gneča, na Hrvaškem obetaven začetek turistične sezone.

Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli. Tadej Hren, strokovnjak za kibernetsko varnost s SiCerta, o vdorih, vzrokih in zaščiti.  Zapiski: The LastPass disclosure of leaked password vaults is being torn apart by security experts - The Verge LastPass hit with lawsuit over alleged $53k in bitcoin theft Spletni seminar o izvajanju phishing preizkusov - SI CERT Kviz! Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si. Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite. Poslušajte še: Epizoda o upravljnikih gesel iz leta 2017

Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.

Hrvaška bo z novim letom vstopila v schengensko območje. To med drugim pomeni, da ne bo več rednega preverjanja dokumentov na mejnih prehodih s to našo sosedo. V območju schengna namreč ni sistematičnega nadzora na notranjih mejah, uvede se lahko le izjemoma. A nekateri izzivi ostajajo, med njimi migracije, zato je določen nadzor vendarle predviden. Kaj prebivalci ob meji pričakujejo od vstopa Hrvaške v schengensko območje? Kako bo to olajšalo vsakdanjik za delavce, ki se vozijo na delo čez mejo? Kakšne koristi si obeta turistično gospodarstvo? Kaj bo z objekti na mejnih prehodih, kam bodo šli mejni policisti in ali je upravičena bojazen pred večjim številom nezakonitih prehodov meje? O vsem tem voditelj Marko Škrlj in gostje:dr. Vladimir Prebilič, obramboslovec in župan občine Kočevje;Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja na Generalni policijski upravi, Upravi uniformirane policije; Blaž Cvar, predsednik Obrtno – podjetniške zbornice. Reportaži s krajev ob slovensko-hrvaški meji sta pripravila Suzana Vahtarić in Jože Žura.

Porušovanie moratória, chýbajúce transparentné účty, neprehľadné financovanie kampaní cez reklamné agentúry. Prečo podáva Nadácia Zastavme korupciu hromadný podnet? Čo robili kandidáti a strany počas moratória na sociálnych sieťach? A ktoré kampane stáli najviac peňazí? Koľko do nich vrazili politické strany? Nezneužívali v kampani úradujúci primátori či starostovia svoje funkcie a obecné peniaze? Braňo Závodský sa rozprával s Martinom Suchým s Nadácie Zastavme korupciu a s Michalom Piškom, riaditeľom Transparency International Slovensko.

Prvi delovni dan po podaljšanem koncu tedna upravičencem do socialne pomoči in varstvenega dodatka prinaša pomoč za blažitev energetske draginje. Posamezniki bodo prejeli 200 evrov dodatka, več tisti z otroki. Druge teme: - Upokojencem z novembrom za 4,5 odstotka višje pokojnine, še ta teden predvidoma dogovor o znesku in načinu zvišanja minimalne plače - Po petih parlamentarnih volitvah v manj kot štirih letih in pol se premierski položaj v Izraelu obeta nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju - Kljub obsežnim vlaganjem v železniško omrežje brez dvotirnosti potovanja z vlaki v Sloveniji ostajajo nekonkurenčna drugim oblikam prevoza

Danes se je začelo izplačevanje energetskega dodatka v višini najmanj 200 evrov. Do začetka decembra ga bo dobilo več kot 60 tisoč ljudi, to so prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Država bo ta mesec prvič izplačala tudi otroški draginjski dodatek. Drugi poudarki oddaje: - Rusija se vrača k sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč. - V Izraelu kaže na vrnitev Benjamina Netanjahuja na oblast. - V ljubljanskem UKC predstavili novo metodo vstavljanja srčne zaklopke.

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Konec avgusta je stopila v veljavo nova EU uredba o varstvu živali, že od pomladi naprej pa smo lahko, predvsem na družbenih omrežjih spremljali debate o tem, ali bo res vsako kokoš potrebno označiti in kaj bo to pomenilo za vse tiste ljudi, ki sploh nimajo kmetije, ampak po nekaj kokoši ljubiteljsko gojijo, da imajo svoja zdrava jajca. Zdaj so na potezi države članice, da na svojem ozemlju uredijo morebitne izjeme. Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnila pripravo slovenskega pravilnika.

Poslanke in poslanci v državnem zboru so sinoči soglasno sprejeli nov zakon o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje. Na podlagi zakona bodo upravičenci do otroškega dodatka, med njimi rejniki, novembra, decembra in januarja dobili draginjski dodatek v višini otroškega dodatka, ki ga prejmejo za prvega otroka. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor danes o predlogu rebalansa proračuna. - Združene države referendume o priključitvi Rusiji na zasedenih ozemljih v Ukrajini označile za lažne. - Beograjski gledališki festival Bitef tudi s slovensko udeležbo.

V dnešnom MEDCAST NEWS - desaťminútovom súhrne najdôležitejších správ z oblasti zdravotníctva za uplynulý týždeň sa okrem iných dôležitých informácií dozviete:- Bez správne nastavenej cenotvorby v zdravotníctve sa štátne nemocnice blížia ku kolapsu - Nové lieky sú veľmi drahé, liečba čoraz nákladnejšia, požiadavky pacientov sa zvyšujú- Základné platy zdravotníkov sa budúci rok automaticky zvýšia o valorizačný automat 6,88 percentaViac správ sa dozviete v podcaste. Pre C4P s.r.o., pripravila SITA - Slovenská tlačová agentúra

V dnešnom MEDCAST NEWS - desaťminútovom súhrne najdôležitejších správ z oblasti zdravotníctva za uplynulý týždeň sa okrem iných dôležitých informácií dozviete:- Bez správne nastavenej cenotvorby v zdravotníctve sa štátne nemocnice blížia ku kolapsu - Nové lieky sú veľmi drahé, liečba čoraz nákladnejšia, požiadavky pacientov sa zvyšujú- Základné platy zdravotníkov sa budúci rok automaticky zvýšia o valorizačný automat 6,88 percentaBez správne nastavenej cenotvorby v zdravotníctve sa štátne nemocnice blížia ku kolapsu, zdravotná starostlivosť pre pacientov stáva nedostupnou a lekári pracujú v nevhodných podmienkach. To sú podľa tlačovej správy Úradu pre dohľad nad zdravotnou starostlivosťou dôsledky súčasného systému platieb zdravotných poisťovní nemocniciam bez ohľadu na ich reálny výkon. Úrad analyzoval tržby šiestich štátnych a štyroch súkromných nemocníc za rok 2020. Z výsledkov analýzy vyplýva, že úhrady od zdravotných poisťovní v priemere pokrývajú 71 percent nákladov štátnych a 92 percent súkromných nemocníc. Úhrady od poisťovní v štátnych nemocniciach nedokážu pokryť ani mzdy a spotrebované nákupy. Úrad navrhuje ako systémové riešenie čo najrýchlejšie uplatňovať spravodlivú cenotvorbu, čiže DRG úhradový mechanizmus. V medziobdobí do jeho spustenia navrhuje prechodný úhradový mechanizmus, ktorý nemocniciam zabezpečí príjmy aspoň na hranici ekonomicky oprávnených nákladov. Slovensko je podľa úradu v súčasnosti jedinou krajinou EÚ, ktorá pri úhrade ústavnej zdravotnej starostlivosti nepoužíva DRG systém a nereguluje ceny. Ako opisuje ÚDZS v správe o činnosti za minulý rok, hospodárnosť v zdravotníctve sa dá zabezpečiť iba transparentnou a férovou cenotvorbou poskytnutých zdravotných výkonov podľa diagnóz, a to ich zatriedením do skupín s podobným medicínskym priebehom a ekonomickými nákladmi. Tie majú pokrývať personálne náklady všetkých zdravotných pracovníkov, potrebných pri liečení diagnózy, režijné a investičné náklady a primeraný zisk. Táto cenotvorba je známa pod skratkou DRG (Diagnosis Related Group). „Pre porovnanie, Česká republika používa DRG systém pre ústavnú zdravotnú starostlivosť od roku 2006,“ pripomína úrad v správe.Elektronické objednávanie pacientov na ambulantné vyšetrenie má od budúceho roka zabezpečovať jednotný centrálny systém. Ten má prepojiť dnešné objednávacie systémy a centrálne spravovať údaje o objednaní pacientov na Slovensku. Vyplýva to z návrhu novely zákona o národnom zdravotníckom informačnom systéme, ktorý rezort zdravotníctva predložil do pripomienkového konania. Cieľom návrhu je podľa rezortu úprava služieb elektronizácie služieb v zdravotníctve. Rezort počíta aj so sprístupnením elektronických výsledkov laboratórnych vyšetrení zdravotníckym pracovníkom. Cieľom je odstrániť opakované laboratórne vyšetrenia. „Ďalšou službou je elektronické uzatváranie dohôd o poskytovaní všeobecnej a špecializovanej gynekologickej zdravotnej starostlivosti,“ navrhuje ministerstvo. Údaje súvisiace s úmrtiami sa budú po novom zbierať elektronicky, zruší sa dnešné hlásenie o úmrtí a príčinách smrti. „Z dôvodov aplikačnej praxe sa navrhuje zrušenie národného registra zápalových reumatických chorôb, národného registra úrazov vyžadujúcich poskytovanie ústavnej zdravotnej starostlivosti a národného registra osôb s podozrením na ich zanedbávanie, týranie, zneužívanie, a osôb, na ktorých bolo páchané násilie,“ uvádza rezort. Ministerstvo zdravotníctva súčasne navrhuje zriadiť pracovisko kybernetickej bezpečnosti v rámci Národného centra zdravotníckych informácií. To by plnilo úlohy akreditovanej jednotky pre riešenie kybernetických bezpečnostných incidentov pre sektor zdravotníctva.Nové lieky sú veľmi drahé, liečba čoraz nákladnejšia, požiadavky pacientov sa zvyšujú. Navyše v starnúcej populácii rastie podiel ľudí, ktorí sú pre systém zdravotnej starostlivosti najdrahší. Klasický supermarketový model na úhradu liekov v týchto podmienkach nestačí, pričom zdroje sa hľadajú čoraz ťažšie. Vo svete sa objavujú inovatívne spôsoby financovania a uplatňujú sa aj na malých trhoch. Analytici Inštitútu ekonomických a spoločenských analýz ich zhrnuli v publikácii Inovatívne lieky potrebujú inovatívne financovanie s odkazom pre Slovensko, že vysoká konkurencia a zmluvná sloboda sú pri financovaní nákladnej liečby dôležitejšími aspektmi než veľkosť trhu. Od tradičného supermarketového modelu s cenovkou za krabičku liekov sa podľa publikácie prechádza k nákupu na základe skutočnej hodnoty, ktorú liek prinesie. Uzatvárajú sa napríklad podmienečné dohody, kedy si výrobca lieku a platca dohodnú sumu a obdobie platieb za špecifický liek. Ak sú skutočné náklady vyššie, všetko nad dohodnutú sumu hradí výrobca lieku. Americký štát Louisiana si podľa INESS takto dohodol strop výdavkov za liek proti hepatitíde typu C pre väzenskú populáciu. Výmenou za to sa daný liek stal jediným preferovaným liekom na trhu. Okrem toho v praxi fungujú splátkové modely či takzvaný Netflix model. "Ide o poskytovanie neobmedzeneho pristupu k definovanej starostlivosti, napriklad v podobe lieku, počas určitého obdobia a za vopred stanovenú sumu pre dohodnutú populáciu pacientov," vysvetľujú analytici. Ako príklad uvádzajú využitie päťročného predplatného Netflix modelu austrálskou vládou, výsledkom čoho bola úspora nákladov na liečbu jedného pacienta približne o 85 percent. INESS podotýka, že model predplatného možno využiť nielen pri drahých inovatívnych liekoch, ale napríklad aj pri výskume a nákupe nových antibiotík. "Ide totiž o oblasť, od výskumu ktorej výrobcovia liekov postupne upúšťajú," cituje publikácia zahraničné zdroje.Počet preventívnych prehliadok u zubára klesol. Ako vyplýva z informácií zverejnených zdravotnou poisťovňou Union, kým v roku 2018 prišlo na preventívnu prehliadku 53 % poistencov, vlani to bolo 42 %. V prevencii sú pritom poctivejšie ženy, k zubárovi a na dentálnu hygienu ich chodí 57 %, kým mužov 43 %. Najviac preventívnych prehliadok u zubného lekára absolvovali obyvatelia Trnavského kraja. Naopak, najmenej v Prešovskom, Žilinskom a Trenčianskom kraji. „Kto nechodí na prevenciu, musí si - podľa zákona, ošetrenia zubného kazu v nasledujúcom kalendárom roku platiť celé sám. Tento rok síce bola výnimka na toto pravidlo, ale na budúci rok zatiaľ udelená nie je, a nie je na to ani dôvod, nakoľko vývoj ochorenia na covid už umožňuje návštevu lekárov,“ upozornila riaditeľka sekcie zdravotného poistenia v Unione Elena Májeková. Platby za zubné ošetrenia sú významnou položkou v rozpočtoch zdravotných poisťovní a každým rokom narastajú. Medzi najčastejšie vykazované ošetrenia u zubných lekárov patrí odstraňovanie zubného kameňa, nasledujú zubné kazy, či rôzne zápaly. Podľa štatistík zdravotnej poisťovne Union sa zubný kaz ročne objaví u poistenca v priemere až na dvoch zuboch a čím neskôr sa ošetrí, tým to viac bolí a je to aj drahšie.Základné platy zdravotníkov sa budúci rok automaticky zvýšia o valorizačný automat 6,88 percenta. Vláda navyše prichádza s ponukou navýšenia koeficientov. Okrem navýšenia koeficientov sa navrhuje nový prvok, a to započítavanie rokov praxe pre sestry a pôrodné asistentky. Ponuky pre sestry v odborných a špecializovaných pracovných činnostiach sa odlišujú. Vyhlásil to minister financií Igor Matovič na spoločnom tlačovom brífingu s ministrom zdravotníctva Vladimírom Lengvarským. "Najvypuklejší problém je v kategórii sestra,“ povedal minister Lengvarský a doplnil, že verí, že vyrokovaná dohoda medzi ministerstvami zdravotníctva a financií umožní návrat sestier a zvýši motiváciu, aby študovali a doplnili rady sestier.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja Drugi poudarki: - Zasavski inovatorji zelo uspešni, a številni glede prijav inovacij premalo samozavestni - Ptuj bogatejši za doživljajski park, navdušeni predvsem otroci - Na mednarodni umetniški delavnici v Podcerkvi v Loški dolini ustvarjajo na temo sobivanja z volkovi

Kožni rak je najpogostejša oblika raka pri ljudeh. Pred nami so poletni meseci z veliko sonca, zato smo v tokratni Svetovalnici govorili o zaščiti, prepoznavanju in tudi zdravljenju. Za kožnim melanomom namreč vsako leto v Sloveniji zboli približno 600 ljudi, seveda pa sonce pušča tudi druge sledove na koži. Naš gost je bil dermatolog prof. dr. Igor Bartenjev.

V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo. Nove tehnologije prinašajo tudi nove oblike nasilja. Kako ustaviti spiralo nasilja in kako ga preprečiti? V minulih dneh smo znova poročali o primerih nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je bilo prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa je žrtvam oteževalo iskanje pomoči in izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, v reprizi pogovora voditeljice Tite Mayer in predstavnic državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Ob 19-ih se bo zaprlo več kot 3 tisoč volišč po državi. Že zdaj je jasno, da bo udeležba viška kot na prejšnjih volitvah. Do 16-te ure je svoj glas oddalo dobrih 49 odstotkov volilnih upravičencev. Drugi poudarki oddaje: - Za danes načrtovana evakuacija civilistov iz Marijupolja znova ni uspela. - Hepatitis neznanega izvora potrdili že pri 169-ih otrocih v 12-ih državah; en otrok je umrl. - Motokrosist Tim Gajser po današnji zmagi dirke v Latviji z več kot 60-imi točkami prednosti v skupnem seštevku.

Gost doc.dr. Benjamin Zorko je ključna oseba za pripravo ocene vplivov delovanja JEK in drugih monitoringov v okolju. Vojaška zasedba dveh ukrajinskih jedrskih elektrarn je vsekakor povod za pogovor z jedrskimi strokovnjaki, ki so pri nas osredotočeni na Inštitutu Jožef Stefan. Naš tokratni prihaja z Odseka za fiziko nizkih in srednjih energij z oznako F-2, in je vodja tamkajšne skupine za meritve ionizirajočega sevanja. Od leta 2017 je tudi docent za področje ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani. Med drugim opiše tudi obris državnega načrta za primer povečanega sevanja JEK in nakaže, v kakšnih pogojih delujejo jedrski strokovnjaki, ki vsaj pri nas skrbijo za redno spremljanje jedrskih sevanj. Fotografija, avtor je B.Zorko, prikazuje več vzorčevalnih naprav za meritve ionizirajočih sevanj v okviru ene od merilnih postaj v državi, ki si sledijo od leve proti desni: vzorčevalnik za zrak, vazelinska plošča (ugotavljanje suhega useda), Envinet MIRA Sonda, ki je vključena v mrežo zgodnjega obveščanja v katero je vključeno 72 avtomatskih merilnikov hitrosti doze zunanjega sevanja (MFM), ki pošiljajo izmerjene podatke v centralni računalnik na ARSO in na Upravi za jedrsko varnost RS. Prikaz hitrosti doz zunanjega sevanja po Sloveniji lahko spremljamo na spletnem naslovu https://www.radioaktivnost.si/rvo_public/RVO/Map , termoluminiscenčni okoljski dozimetri (merjenje okoljskega doznega ekvivalenta), in lovilniki za dež za ugotavljanje padavinskega useda. Podobne vzorčevalne postaje so nameščene tudi v okolici JEK.

V naši državi 7. marca obeležujemo Dan pomorstva. Na ta dan je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije. Posebne slovesnosti tudi letos zaradi epidemije covida ne bo, a na Upravi za pomorstvo izpostavljajo, da so lani z novim centrom za nadzor prometa in reševanja pomembno izboljšali varnost pomorskega prometa v našem morju. Naslednji korak bo vključitev naše države v mednarodni sistem vts, ki zagotavlja celovit nadzor plovbe. Kakšno pa je bilo zadnje leto za pomorščake? So se razmere zaradi omejitev že izboljšale? In kakšne so novosti na področju izobraževanja za pomorske poklice. Kaj pa vojna v Ukrajini? Bo njen vpliv čutiti tudi v pomorstvu? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Danes je potrjen tudi prvi primer okužbe z aviarno influenco pri poginulem labodu, ki so ga našli v okolici Pragerskega, je za naš radio povedala mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Danes je potrjen tudi prvi primer okužbe z aviarno influenco pri poginulem labodu, ki so ga našli v okolici Pragerskega, je za naš radio povedala mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Zimski meseci so zadnja leta zaznamovani tudi s pojavom ptičje gripe. Tej bolezni, predvsem pa, kako pred njo zavarovati domačo perutnino, je bila namenjena tokratna Svetovalnica Naša gostja je bila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ob razvezi zakonske zveze oziroma razpadu izvenzakonske skupnosti se morata partnerja dogovoriti o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo, o določitvi stikov in preživnine za otroke in tudi nekdanje partnerje. Kako se določi preživnina za otroka in kdaj pripada tudi nekdanjemu partnerju? Kakšna je preživninska odgovornost otrok do staršev? Naša gostja je odvetnica Nina Radulovič.

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk. Gostje: - Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, - Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov, - Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, - Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, - Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je na prvem obisku v Sloveniji po vzpostavitvi pisarne evropskega javnega tožilstva pri nas poudarila, da nihče ne more odstaviti evropskih delegiranih tožilcev Tanje Frank Eler in Boštjana Oštirja brez njenega soglasja. Ob tem je opozorila na pritiske na tožilstvo in slovenske tožilce pozvala, naj o pritiskih spregovorijo. Ostali poudarki oddaje: - Evropska glavna tožilka slovenske tožilce pozvala, naj spregovorijo o pritiskih. - Evroskupina za nadaljnje ukrepe za pomoč gospodarstvu in javnim financam. - V Sloveniji prvič izrečena dosmrtna zaporna kazen.

Novi podkast s Tadejem Štrokom in mano z analizo treh izbranih tem v političnem in družbenem dogajanju zadnjih štirinajstih dni: o spregledanih finesah posnetka med Petanom in Vizjakom, še eni aferi, ki jo bodo mediji zradirali, in motivih za njegovo razkritje. Nato o mednarodnem škandalu s tvitanjem predsednika vlade, ko Slovenija pospešeno izgublja ves svoj ugled in postaja talka psihičnega počutja predsednika vlade. Na koncu pa še, povezano s tem, o obtožbi, da je Janša zagrešil antisemitsko izjavo in zakaj ga pri tem sociolog Tomaž Mastnak brani. Upravičeno ali ne? Izredne volitve so nam oblastniki vzeli, nabavljajo nove količine solzivca, redne volitve lahko povozijo izredne razmere. Še dobro, da Matej Tonin že izvaja plakatno kampanjo in se razglaša za alternativo vladi. Slovenija se pogreza v vseh ozirih, zato vabljeni k poslušanju:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.

Če naše stvarnosti ne bo spet čez noč spremenil kak nov odlok ali pa odločitev Ustavnega sodišča, potem že ta petek na delo ne bodo več smeli necepljeni zaposleni v javni upravi in tisti, ki so bolezen preboleli pred več kot pol leta. Z bolj posrednimi ukrepi je vse večji tudi pritisk za cepljenje otrok in mladostnikov. Toda če res velja, da bo to zimo v stik z virusom prišel prav vsak med nami, zakaj niso tarča obveznega cepljenja predvsem najbolj ogroženi: starostniki in nekateri kronični bolniki? Kaj bo s 3. poživitvenim odmerkom cepljenja po tem, ko ga za splošno rabo ni odobrila pristojna ameriška agencija, in zakaj se prebolevnikom, ki so dokazano bolje zaščiteni od cepljenih, priznava krajši čas trajanja prebolevniškega statusa? Gostja oddaje je vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar.

Burne odzive, zmedo in nejasnosti povzroča novo zaostrovanje vladnih odlokov za zajezitev epidemije. Odločitev, da bosta za zaposlene v državni upravi veljavna zgolj pogoja prebolevnosti ali cepljenosti, zbuja skrbi predvsem za tiste, ki pogoju ne bodo zadostili. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik poudarja, da s to odločitvijo nikogar ne silijo k cepljenju, češ da ga želijo le spodbuditi. Pravniki opozarjajo, da so delodajalci postavljeni v brezihoden položaj. Vsi sindikati, ki zastopajo zaposlene v državni upravi, pa so napovedli ustavno presojo omenjenega odloka. Druge teme oddaje: - O nujnosti precepljenosti tudi parlamentarni odbor za zdravstvo; kritike letijo na vladno komunikacijsko strategijo glede cepljenja - Nezakoni prehodi meje so se zmanjšali skoraj za polovico; na mejo bodo postavili več 10 kilometrov novih panelnih ograj - Želje, ideje, strahove in upanja državljanov Evropske unije: vse to želijo slišati na Državljanskem forumu Evropskega parlamenta

Od prvega oktobra bodo morali zaposleni v državni upravi izpolnjevati pogoj prebolelosti ali cepljenja proti covidu z najmanj enim odmerkom. Kot je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, bo to veljalo za ožjo državno upravo, in sicer za ministrstva, organe v sestavi, inšpekcije, policijo, vojsko in upravne enote. Iz vrst pravne stroke prihajajo opozorila, da je ustava jasna: kadar govorimo o posegu v temeljno človekovo pravico, se ta lahko zgodi le z zakonom, pravi odvetnica Nataša Pirc Musar. Ostale teme: - Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov zdravniki zatrjujejo, da s strokovnega vidika uvedba obveznega cepljenja proti covidu ne bi bila sporna. - V nekaterih državah članicah Unije, na primer v Italiji, Franciji in Grčiji, že uvedli obvezno cepljenje za delavce v zdravstvu in negi - Razmere na Korejskem polotoku se zaostrujejo, Koreji kažeta mišice z balističnimi raketami - Pred enim od lokalov v ljubljanskem BTC-ju popoldne izbruhnilo streljanje, poškodovani so trije ljudje

Zaposleni v državni upravi, ki niso preboleli covida, bodo morali biti od prvega novembra za prihod na delo polno cepljeni. Do prvega oktobra pa bodo morali prejeti vsaj en odmerek cepiva, je pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Pravniki sicer opozarjajo, da odlok vlade ni ustaven. Druge teme: - Slovenija prejela prva evropska sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost - Na vnovičen poziv za mesto ustavnega sodnika prispeli štirje predlogi - V Trstu se začenja Slofest: Festival Slovencev v Italiji

Vladne spremembe glede pogojev PCT razburjajo predvsem zaposlene v državni upravi. Ti bodo od prvega oktobra lahko prišli na delovno mesto le, če bodo cepljeni z najmanj enim odmerkom cepiva oziroma so covid že preboleli. Pravniki svarijo, da bodo delodajalci prisiljeni k odpuščanju tistih, ki pogoju PC ne bodo zadostili. Sindikati pa napovedujejo ustavno presojo. Druge teme: V preiskavi domnevne politizacije policije bo parlamentarna preiskovalna skupina zaslišala vodstveni kadre policije in politike Evropski parlament s Forumom odprl vrata za razpravo evropskih državljanov o prihodnji podobi Evropske unije Kaja Juvan izločila Tamaro Zidanšek v četrtfinalu teniškega turnirja v Portorožu

Kar se je napovedovalo, se je sinoči uresničilo. Vlada je odločila, da bosta za zaposlene v državni upravi veljavna zgolj pogoja prebolevnosti ali cepljenosti. Druge teme: - Učinki sredine uveljavitve pogojev PCT za praktično vsakogar in povsod se kažejo v povečanem zanimanju za cepljenje, s čimer je postalo verjetneje, da bi pred zimo dosegli 70-odstotno precepljenost. - Pisana politična jesen se nadaljuje. Na kongresu SMC v Celju so sinoči tudi uradno začeli povezovanje z drugimi strankami in mandat za to podelili predsedniku Zdravku Počivalšku. - Najboljša esejistična zbirka letos je Pejsaži - sanjati na soncu. Letošnji Rožančev nagrajenec Robert Simonišek je ob sinočnji razglasitvi pisanje esejev označil za ples s pojmi. - Nogometaši Mure so tekmovanje v novoustanovljeni evropski konferenčni ligi začeli s porazom. Vitesse je bil sinoči v Mariboru boljši z 2:0

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Prehransko afero letošnjega poletja je povzročila kontaminacija široko uporabljenega aditiva E410 – gumija iz zrn rožičevca, ki je bil onesnažen z nedovoljenim rakotvornim etilen oksidom. Prva sporna živila so se na evropskem trgu pojavila že leta 2020. Na evropskem seznamu, ta se še dopolnjuje, je več kot 150 kontaminiranih živil, sladoledov, sadnih in drugih izdelkov, med njimi so tudi bio živila. Večina spornih izdelkov je bila že umaknjena s polic, potrošniki pa jih lahko tudi vrnejo v trgovino. Uprava za varno hrano je vse podrobnosti objavila na svoji spletni  strani med obvestili za potrošnike. Jernejka Drolec je za nekaj pojasnil zaprosila Nadjo Škrk, predstavnico inšpekcije na Upravi za varno hrano, Magda Tušar pa je govorila z Marjano Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.

Literarne, gledališke, filmske ocene.

Literarne, gledališke, filmske ocene.

Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovićem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba.

Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovičem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba. Tjaša Škamperle ge je povabila v studio Radia Koper.

Drugi poudarki oddaje: - Zaradi prenove zadrževalnika Vogršček, ki je namenjen namakanju Spodnje Vipavske doline, kmetje ostali brez vode - Upravičenci do javnih sredstev bodo spet morali na CSD-je - Vrača se celjski MOS - Avtodomi s Koroške razprodani

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o ukrepih in nenavadnih potezah vlade. Tedenski pogovori med Delovima komentatorjema Alijem Žerdinom in Janezom Markešem se vračajo v studio. V zadnjem tednu je bila po 174 dneh ukinjena policijska ura. Uvedena je bila v času, ko so v Sloveniji dnevno potrdili okoli 860 novih okužb, ukinja pa se brez posebne utemeljitve v času, ko je dnevno število okužb za približno sto višje. Žerdin ima dve interpretaciji; da je nova strokovna skupina, ki svetuje ministru povsem neodgovorna ali pa, da je za nazaj prepoznala ukrep kot nepotrebno represijo. Markeš meni, da so strokovne skupine doslej delovale preplašeno. Vprašanje je, kako naj oblast uporablja priporočila stroke, da ustavi pandemijo, hkrati pa ne uniči demokracije, poudarja Markeš. Slovenija je bila po smrtnosti ena najslabših držav na svetu, je spomnil, hkrati pa politika ukrepe uvaja arbitrarno, denimo na veliko noč covida ni, je spomnil. Izredne razmere tej vladi koristijo, da lahko uvaja zakone, denimo na področju varovanja okolja, ki jih sicer ne bi mogla, menita komentatorja. Izrednega stanja nimamo le zaradi pandemije, temveč tudi zaradi odnosa vlade do demokracije, zaradi česar je ugled Slovenije v svetu že močno okrnjen, opozarja Markeš, ki meni, da je »nespodobno, da za našo medijsko svobodo in demokracijo več naredijo evropski poslanci in tuji novinarji, kot mi sami.« Avtonomijo novinarjev tam jemljejo kot brezpogojno, medtem ko je v Sloveniji ogrožena, opozarja Markeš. Več na delo.si!

Dobra štiri desetletja po odločitvi, da konča obdobje izolacionizma in se odpre svetu, je Kitajska danes gospodarska velesila najvišjega ranga. Upravičeno jo štejemo za proizvodno velesilo – zdaj tudi že visokotehnoloških izdelkov -, je ogromno tržišče, vse bolj pa so pomembna tudi kitajska vlaganja po svetu. To svojo moč nesramežljivo uporablja tako za uveljavljanje svojih gospodarskih interesov kot tudi za to, da nadležne kritike na račun njenega ravnanja na področju človekovih pravic - od vseprisotne cenzure do sistematičnega zatiranja etničnih manjšin, - druge države ne bi slučajno prevedle v ekonomske ali diplomatske protiukrepe. Tako prav zdaj opozarja Evropsko unijo, da naj nikar ne sledi zgledu Združenih držav Amerike, Kanade in Nizozemske, ki so kitajsko ravnanje z Ujguri v pokrajini Šindžjang označile za genocid. Kritik na račun grobih kršitev človekovih pravic se Kitajska brani z argumentiranjem, da nima nobena država, še najmanj pa sedanje in nekdanje velesile, na tem področju tako vzornega spričevala, da bi smela Kitajski očitati njene prijeme. Da naj se, skratka, zahodne države raje lotijo temeljitega pometanja pred lastnim pragom, če so jim človekove pravice resnično tako pomembne, kot trdijo, kitajske notranje zadeve pa naj pustijo pri miru. A neizpodbitno dejstvo je, da imajo svetovne velesile - v dobrem in slabem - vpliv, ki seže daleč onkraj njihovih domačih pragov, vpliv, ki v pomembni meri določa, v kakšnem svetu bomo živeli, pa čeprav živimo na drugem koncu planeta. Zato so prijemi, ki jih Kitajska uporablja za zasledovanje svojih ciljev danes, še kako relevantni za razumevanje, kakšno paleto odtenkov utegne ta azijska velesila dodati 21. stoletju. Prav na mestih, kjer skuša vladajoča Komunistična partija Kitajske povečati svojo moč in nadzor, se najjasneje kažejo pristopi in strategije, ki se kitajskemu vodstvu zdijo najustreznejši za oblikovanje družbe v skladu z njeno vizijo. V tokratni Intelekti smo tako skušali nekoliko osvetliti dogajanje oziroma ravnanje kitajskih oblasti na treh med seboj zelo različnih, a za Kitajsko zelo ključnih strateških območjih, v Hong Kongu, v odnosu do Tajvana in v Šindžjangu. Pri tem nam bosta v pomoč predavateljici na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, sinologinja in vodja Centra za tajvanske študije dr. Saša Istenič Kotar ter sinologinja in antropologinja dr. Maja Veselič. Foto:Pixabay

Eno izmed najzahtevnejših in najodgovornejših nalog med službenimi psi imajo psi vodniki slepih in invalidnih. Kako jih izšolajo, katere pasme so najprimernejše in kdo vse je upravičen do takega psa, boste izvedeli v Svetovalnem servisu na Prvem. Naš gost bo Marko Bručan, vodja intervencijske enote MUSAR pri Upravi za zaščito in reševanje RS in podpredsednik mednarodne komisije za reševalne pse pri mednarodni kinološki zvezi. Pokličite nas ali nam pišite, vprašanje nam lahko zastavite tudi v obrazcu na spletni strani Prvega.

VSEBINA: V novem kofetkanju smo zopet na kratko spregovorili o aktualnih športnih dogodkih. Tokrat je beseda več tekla o nogometu, kjer smo predebatirali začetek nadaljevanja Prve slovenske lige ter kaj se trenutno dogaja v nogometni Ligi Prvakov, zakaj Barca in Real nista več tako dominantna kot prejšna leta. Za konec smo si vzeli čas in objektivno pogledali ali je bil gnev Američanov, ob izboru Luke Dončića v začetno AS peterko, upravičen in ali ima takšno "hetanje" sploh smisel. Lepo vabljeni k poslušanju. NAŠE VSEBINE LAHKO NAJDETE TUDI NA: http://sportinfo.si/​​ https://www.facebook.com/sportinfosi/​​ https://www.facebook.com/kosarkabasket​​ https://www.reddit.com/r/NBA_Slovenija/​​ https://twitter.com/Sportinfosi​​ https://twitter.com/Blaz_B1​​ https://twitter.com/Koperbox​​ Discord: https://discord.gg/pyuhtMaU

Stanje glede pojava ptičje gripe je trenutno ugodno, pravi mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen se po EU še pojavlja, pri nas pa zaenkrat ne beležijo novih primerov. Več v posnetku!

Tudi v letošnjem letu se Afriška prašičja kuga širi po Evropi. Z mag. Bredo Hrovatin, vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano smo govorili o aktualnih ukrepih proti tej bolezni pri nas v Sloveniji.

Za večino je noč čas za počitek in spanje, kar pa ne velja za goste tokratnega Nočnega obiska. Druži jih nocojšnja delovna noč. Ines Ćeman dela v nočni izmeni na bencinskem servisu, Sandi Kos in Ivan Kovač sta carinika – eden v Kopru, drugi na Obrežju. Tomas Felkar je dežurni gasilec, Tomi Mlakar dela na Upravi za pomorstvo, Janez Zupančič pa v Darsovi avtocestni bazi. V nočnem programu jih bomo poklicali na njihovo delovno mesto in z njimi poklepetali. Radijski poslušalci pridružite se nam tudi vi.

Opozorila v smislu "ostanite doma" se za nekatere slišijo drugače. Dom ni vedno varno zavetje. Kdo lahko vloži prijavo družinskega nasilja, ali za to potrebuje kakšne dokaze in ali je strah, da se s storilcem ne bo nič zgodilo, žrtev pa bo samo še bolj izpostavljena, upravičen? Gostji oddaje bosta Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo in višja kriminalistična inšpektorica specialistka Bojana Kračan iz Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo spremembo 6. javnega razpisa - Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020. Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo do vključno 15. decembra 2020 do polnoči.

Hokejisti vyšli do ulíc protestovať pred Úrad vlády. O svoju budúcnosť sa však obáva takmer celý profesionálny a amatérsky šport. Vláda chystá pomoc a hovorí o 20 miliónovej injekcii pre športové kluby. Bude to stačiť? Ktoré kluby a kedy pomoc dostanú? Hrozí koniec profesionálneho športu na Slovensku? Braňo Závodský sa rozprával so štátnym tajomníkom ministerstva školstva Ivanom Husárom, hokejistom Branislavom Rapáčom a poslancom NR SR Matúšom Šutajom-Eštokom. Celý článok: https://www.expres.sk/230292/na-vyriesenie-kritickej-situacie-sportovcov-sa-este-musi-upravit-zakon/

Upravičenci lahko vlogo v elektronski sistem vložijo od 10. 8. 2020 do vključno 12. 10. 2020, do polnoči.

Slovenija je prosta bolezni afriške prašičje kuge. Na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo sosednje države, kjer je bolezen prisotna pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Po šestih letih je bil v mesecu maju v Bosni in Hercegovini znova potrjen primer stekline. Bolezen so diagnosticirali pri lovskem psu, ta naj bi se najverjetneje okužil ob stiku z divjadjo. Kaj to pomeni in na kaj naj bi bili pozorni predvsem tisti, ki obiskujejo to državo pa je povedala mag. Breda Hrovatin vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za Varno hrano.

Za lansko leto znesek povrnjene trošarine za goriva porabljena s kmetijsko mehanizacijo pri obdelavi kmetijskih zemljišč znaša slabih 27,490 EUR na 100 litrov. Vsako leto pa na možnost povrnitve pozabi kar precej upravičencev še dodaja mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana. Razlog je največkrat v založenih računih za gorivo.

Upravičenci do vračila dela trošarine so vsi tisti, ki so imeli na dan 30. junij 2019 v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe, da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov goriva oziroma v primeru gozda vsaj 150 litrov. Če je lastnikov več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. V skladu s pravilnikom podatke o zemljiščih pridobi organ finančne uprave po uradni dolžnosti in jih vlagatelj ne prilaga. Vlagatelj pa je dolžan imeti oštevilčene račune za gorivo, ki jih mora hraniti še 10 let, pravi mag. Marjan Dolenšek, svetovalec specialist s KGZ Ljubljana.

Lanski prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Peter Handke, je močno kontroverzna osebnost. Upravičeno. Njegova javno izražena stališča o razpadu Jugoslavije, stališča, ki jih je Salman Rushdie leta 1999 jedrnato označil za »strastno apologijo genocidnega režima Slobodana Miloševića,« namreč visijo ne le nad Handkejem osebno temveč tudi nad njegovim književnim opusom in pravzaprav ni težko razumeti tistih bralk in bralcev, ki se jim upira že sama misel, da bi zdaj v roke jemali Handkejeve drame, romane, pesmi ali eseje. In vendar je treba priznati, da je Handke nekaj svojih najmočnejših, po splošni kritiški sodbi umetniško najbolj konsekventnih del spisal dolgo, dolgo preden je kdorkoli slišal za Miloševića. Tako se utemeljeno postavlja vprašanje, ali tudi nad temi deli visi senca pisateljevega poznejšega, etično oporečnega angažmaja? Bodimo še določnejši: če je Žalost onkraj sanj, mojstrsko pripoved, v kateri na pretresljiv način govori o samomoru svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, Handke spisal leta 1972, ko je bil poznejši srbski voditelj še nikomur znani namestnik generalnega direktorja beograjskega podjetja Tehnogas, ali je tudi nad to pripovedjo upravičeno izreči anatemo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Žalosti onkraj sanj, Amalijo Maček. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Predlog KGZS, da so do enkratnega solidarnostnega dodatka upravičene kmečke žene starejše od 65 let, ki je izpadel iz prvega paketa korona ukrepov, je umeščen v drugega.

Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad.

Zaradi razmer ob epidemiji koronavirusa so obnovitveni tečaji za varno rabo sredstev za varstvo rastlin in teestiranje škropilnic prestavljeni, pravi dr. Jernej Drofenik, vodja Sektorja za varstvo rastlin, na Upravi za varno hrano.

Mag. Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije je opozoril , da so lastniki v ujmah poškodovanih gozdov upravičeni do sofinanciranja gozdno gojitvenih del.

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

Pred dvema letoma so na Agenciji za varnost prometa pripravili analizo, ki je pokazala, da so kolesarji kar precejšnji prekrškarji cestnoprometnih predpisov. Nekateri to tudi sami priznajo, na primer da vožnja po napačni strani ceste zanje ni nič nenavadnega, prav tako jih ne ustavi rdeča luč na semaforju. Med pogostejšimi prekrški, zabeleženimi na Policiji, je tudi uporaba mobitela in slušalk na kolesu. A vendar pravijo drugi, ne gre za to, da delamo prekrške samo kolesarji ali samo vozniki avtomobilov, prekrške delamo ljudje in raje kot da kažemo eden na drugega, se posvetimo temu, da bodo naše ceste in kolesarske steze, ki so dotrajane in pogosto nelogično speljane, varne. O varnosti in nevarnosti kolesarjev smo se pogovarjali s predsednico Ljubljanske kolesarske mreže Leo Rikato Ružić, trenerjem v Kolesarskem klubu Kranj in bivšim kolesarjem Bojanom Ropretom ter Ivanom Kapunom, vodjo Sektorja prometne policije na Upravi uniformirane policije GPU.

15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

Tokrat poročamo o dveh zgodbah s srečnih koncem. Domov se je vrnil slovenski poveljnik švicarske tovorne ladje Glarus, ki je bil z delom posadke več kot mesec dni ujetnik nigerijskih piratov. Slišali boste, da je v pismu za javnost med drugim opozoril na vse bolj nevaren poklic pomorščaka. Srečno se je zaključila tudi 25-urna morska mora slovenskega deskarja, ki je konec oktobra v neurju z neobičajno močnim vetrom za severni del Jadrana, odšel na morje pri Savudriji. In to kljub vsem opozorilom pristojnih služb. Bi za svojo nepremišljeno adrenalinsko avanturo moral dobiti kazen? Odgovor smo poiskali na Upravi za pomorstvo.

Odkar obstajajo avtomobili, so stalnica tudi tatovi vozil. Proizvajalci ves čas poskušajo uvajati varnostne sisteme, ki bi tatovom otežili ali preprečili kraje, a tudi tatovi se poslužujejo vedno novih tehnologij. "Storilci so se prilagodili, ne uporabljajo več kladiv, izvijačev in klešč, zdaj med njihovo opremo sodijo tudi elektronski pripomočki, s katerimi zaobidejo serijski sistem varovanja vozila," pravi Dejan Garbajs, vodja Sektorja za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije. Pred začetkom glavne turistične sezone, ko se z avtomobili lahko znajdemo tudi na bolj izpostavljenih mestih od domače garaže, velja ohraniti v mislih, da desetina ukradenih avtomobilov izgine v tujini. Najnovejše tehnologije, ki jih uporabljajo tatovi, pa ogrožajo tudi moderne avtomobile, sploh tiste, ki uporabljajo sistem pametnega ključa.

Pogovor je nastal na podlagi članka Požrešnost: http://www.mladina.si/176940/pozresnost/