Podcasts about doslej

Dušan Rutar je psiholog, ki rad dobro razmišlja. Doslej je razmislil in napisal sedeminšestdeset knjig. Ob pogovoru z njim sem večkrat pomislil, da tako blizu nečemu, kar bi lahko opisal kot Sokratov duh, še nisem bil. Pred koncem sveta sva se razgovorila o vsem, kar se nama zdi pomembno. Sveta nisva rešila, nisva bila pa prav daleč.

Mir v Ukrajini je dlje, kot se zdi. Carigrajski pogovori niso prinesli pričakovanega, Rusija je včeraj najbolj silovito doslej napadla Ukrajino. Bruselj meni, da je treba okrepiti pritisk na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: Več sredstev Evropske unije za konkurenčnost in varnost, morda tudi na račun kmetijstva in kohezije. Analiki opozarjajo, da bo vlada v povečanje obrambnih izdatkov težko vključila projekte za dvojno rabo. Bo Primož Roglič nadaljeval Giro? Odločitev je v rokah zdravniške ekipe.

Do referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je še 6 dni, kampanja se konča v petek opolnoči. Doslej ni bilo pestrega predreferendumskega dogajanja, organizatorji kampanje so najbolj dejavni na družbenih omrežjih. Na Radiu Slovenija bo predreferendumsko soočenje v sredo. To je tudi dan, do katerega morajo vsi, ki želijo na dan glasovanja glasovati na volišču v drugem okraju oziroma tako imenovanem volišču Omnia, to sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. V Ljubljani bo predčasno glasovanje - to bo od torka do četrtka - ter volišče Omnia tokrat v veliki dvorani hale Tivoli. V Državni volilni komisiji opozarjajo na časovno stisko za izvedbo volilnih opravil, kar je posledica velikonočnih in prvomajskih praznikov. Izziv je tudi popolnitev volilnih odborov, ki na voliščih skrbijo za izvedbo glasovanja. V oddaji tudi: - Izraelski varnostni kabinet odobril postopno širjenje ofenzive v Gazi. Netanjahu napovedal tudi odločno ukrepanje proti hutijevcem. - Romunija bo dobila novega predsednika v drugem krogu volitev, ki bo čez dva tedna. - Končalo se je devetdnevno žalovanje za papežem Frančiškom; pred sredinim začetkom konklava kardinali še dva dni na kongregacijah.

Na praznik dela vstopamo v svet dela nevrokirurga. Matic Munda ima možgane zares ob dlani, seveda pa se pri tem odpira cela kopica zgodb in izkušenj za mladega specializanta, ki pravi, da bi rad ostal v Sloveniji. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Velika noč je. A v meni še vedno odjek besed, ki jih je ob novem letu Frančišek namenil diplomatom. Zaskrbljeno je spregovoril o svetovni vojni, konkretni grožnji za svet. Doslej je govoril o vojni »po kosih«, tokrat pa, da so ti kosi iz dneva v dan bolj strnjeni in kot taki vse večja in bolj konkretna pretnja za svet.

Pri uvajanju ameriških zaščitnih carin se je sinoči zgodil nov preobrat. Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za 90-dnevno prekinitev uvajanja carin, tako da ostajajo veljavne 10-odstotne carine za večino držav. Njegova odločitev sicer ne spreminja že veljavnih dajatev na avtomobile, jeklo in aluminij. Dobre novice so obšle le Kitajsko. Ne le da zamik veljavnosti carin zanjo ne velja, namesto napovedane 104-odstotne stopnje se je Trump odločil za kar 125-odstotne carine na kitajsko blago, namenjeno na ameriški trg. V oddaji tudi o tem: - Je bodoči nemški kancler Merz pred volitvami obljubljal preveč? - Poudarek tokratnih sprememb zakona o osnovni šoli na njeni vzgojni vlogi - Mednarodni odbor PEN-a na obisku Goric o vojnah in koncu miru

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo je prejela slikarka Anka Krašna. »Refleksija vrhunske avtorice se kaže v globokih sledeh, ki jih umetnica pušča za seboj, ko se z ustvarjalno mladostno svežino in radovednostjo izogiba kalupom, v katere so ujeti prevladujoči trendi na področju likovne vizualne umetnosti,« so zapisali v utemeljitvi za Glazerjevo nagrado. Slikarka in profesorica Anka Krašna se je rodila leta 1950 v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je diplomirala leta 1976, kjer je tri leta pozneje končala specialistični študij za slikarstvo. Kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje je bila do upokojitve leta 2023 zaposlena na mariborski Pedagoški fakulteti. Ustvarja v svojem ateljeju v Miklavžu na Dravskem polju. Doslej se je predstavila na več kot 100 samostojnih razstavah in sodelovala na 340 skupinskih. Anko Krašna je leta 2016 pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden.

V Srbiji je pred današnjim novim velikim študentskim protestom v Beogradu napeto. Pol ure pred uradnim začetkom je središče mesta povsem polno in blokirano. Oblast, ki trdi, da je cilj opozicije nasilen prevzem oblasti, je prepovedala vstop v državo več novinarjem, predvsem iz Hrvaške, pa tudi našim kolegom s POP TV-ja. Predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da bodo na, kot pravi, nezakonitem shodu storili vse za varnost udeležencev. V oddaji tudi: - Svetovni voditelji na virtualnem vrhu o namestivi vojske v Ukrajini in povečanju pritiska na Rusijo. - Ob močnem deževju Krka in Reka poplavljata, nekatere ceste so pod vodo. - Anamariji Lampič tretje mesto na Pokljuki, tekma skakalk v Vikersundu zaradi vetra preložena.

Izšla je knjiga o nesmrtni skupini The Beatles, ki razkriva njihovo zgodbo z mnogih različnih strani. Njen naslov je All You Need Is Love: Zgodovina skupine The Beatles skozi še neobjavljene intervjuje. Doslej so bili objavljeni samo posamični delčki teh intimnih in edinstvenih pogovorov. Podatki, zgodbe, doživetja in avtoriteta ljudi, ki jih pripovedujejo, imajo zgodovinsko vrednost. Takšne zbirke nikoli več ne bo mogoče sestaviti. Izšla je pri založbi Učila, prevedel jo je Simon Demšar.

Sevničanka Saša Popelar Markoja je že kot deklica vedela, da bo v prihodnost ali oskrbnica planinske koče ali županja. Doslej je – poklicana gostinka - vrhunsko uresničila prvo otroško željo, zato ji bo za drugo najbrž zmanjkalo časa. Visoko na kozjaškem pogorju na levem bregu Drave jo je za tokratno oddajo Razkošje v glavi obiskal Stane Kocutar.

V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako bo tudi letos. Najprej smo med vsakodnevnimi obveznostmi ujeli in prosili za pogovor gospo Darinko Kladnik, upokojeno novinarko iz Ljubljane, ki je prejela tretjo nagrado. Morda boste presenečeni nad njeno prvo ljubeznijo. Z gospo Darinko Kladnik se je pogovarjala Lucija Fatur.

Katarina Stegnar, gledališka in filmska igralka, je dobitnica nagrade Vesna za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu Odrešitev za začetnike, režiserke Sonje Prosenc, zmagovalnemu filmu, letošnjega 27.Festivala slovenskega filma Portorož. Katarina Stegnar je s svojo ustvarjalnostjo zaznamovala zlasti neodvisno sceno, je stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, hkrati pa deluje tudi z igralskim kolektivom Beton Ltd. Doslej je igrala v štirih filmih Sonje Prosenc in prejela svojo prvo Vesno.

Kdo so junaki prvega nadstropja? To so mali nedonošenčki, ki se skupaj s starši in zdravstvenimi delavci bojujejo za rast in moč, da bi čim prej postali pravi junaki in predvsem zdravi otroci. Ko je Petra Znoj postala mamica prezgodaj rojenima dvojčkoma, so jo pripovedi mamic nedonošenčkov tako ganile, da se je odločila zbrati njihove zgodbe. Tako je želela predati tudi sporočilo, da se ne smemo nikoli vdati, ne glede na položaj. Doslej so izšle tri knjige teh zgodb. Prevzele so tudi Tjašo Bevc, tako da je k nam prinesla idejo o kvačkanih hobotnicah, ki jih prejmejo mali junaki. Petro Znoj in Tjašo Bevc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Mednarodni festival računalniške umetnosti – MFRU je najstarejši festival na tem področju pri nas. Že desetletja raziskuje in predstavlja razvoj sodobne tehnologije ter kritično preizprašuje njeno vlogo in vpliv na naše življenje. Doslej je gostil 900 umetnikov in kuratorjev z vsega sveta. Letošnji 30. Mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru se je začel v petek in bo potekal do 27. oktobra. Jubilejna izdaja z naslovom Prazne police. ''Postpotrošniške vizije po koncu poslovanja'' raziskuje položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom.

V Bosni in Hercegovini torej reševalci nadaljujejo iskanje več deset pogrešanih po uničujočih poplavah. Predstavniki oblasti sicer priznavajo napake pri sporočanju podatkov o žrtvah. Po prvih poročilih o več kot 20-ih mrtvih zdaj navajajo, da so nekatere šteli dvakrat. Doslej naj bi našli najmanj trinajst trupel, od teh dvanajst v mestu Jablanica severno od Mostarja. Tamkajšnji prebivalci krivdo za tako veliko število žrtev pripisujejo kamnolomu v Donji Jablanici, iz katerega se je proti mestu sprožil plaz. Območje preiskujejo tudi kriminalisti. V oddaji tudi: - Izrael vse siloviteje napada Libanon. Tarče tudi cilji na severu države. - Mesec dni do ameriških predsedniških volitev: kampanjo zaznamoval orkan Helene - V Radovljici s simulacijo različnih dogodkov tekmovanje v znanju prve pomoči

V zračnem napadu ruskih sil na Ukrajino, ki je bil eden največjih doslej, je bilo ubitih najmanj 6 ljudi. Tarča napadov je bila po navedbah Moskve predvsem energetska infrastruktura. Iz Kijeva poročajo o težavah pri oskrbi z elektriko in pitno vodo, težave z dobavo eletkrike imajo tudi v regiji Lvov. Po navedbah Kijeva je Rusija izstrelila skupno več kot 200 raket in brezpilotnih letalnikov. Eden od izstrelkov je po navedbah Varšave zašel v poljski zračni prostor.

To poletje je tudi športno obarvano, za nami je polovica olimpijskih iger v Parizu z rekordnim številom slovenskih športnikov. Nekateri so že končali olimpijske nastope, druge pa ti še čakajo. Doslej je Slovenija osvojila eno olimpijsko kolajno, in to najžlahtnejšega leska: olimpijska prvakinja v judu v kategoriji do 63 kilogramov je postala Andreja Leški, ki se je včeraj vrnila v domovino. Med favoriti je še nekaj slovenskih tekmovalcev, tako v posamičnih kot v skupinskih športih. V oddaji tudi: - Iran znova resno zagrozil Izraelu, Združene države na območje pošiljajo dodatne vojaške ladje in letala. - Izpuščeni ruski oporečniki imajo glede izmenjave mešane občutke. Opozarjajo, da je v ruskih zaporih še veliko nedolžnih. - Na severovzhodu včeraj močan veter podiral drevesa in odnašal strehe, ponekod še motena oskrba z eletriko.

Pred jutrišnjimi evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi v Sloveniji danes vlada volilni molk. Ta se je začel opolnoči in bo trajal do končanja jutrišnjega glasovanja ob 19-ih. Kot sporočajo iz dežurne službe ministrstva za notranje zadeve, so do 15.30 prejeli 8 obvestil o kršitvah volilnega molka, 3 zadeve natančneje preučujejo. V oddaji tudi o tem: - V Beogradu veliki zbor Srbije in Republike Srbske, sprejeli izjavo o zaščiti nacionalnih interesov - Izraelska vojska v Gazi osvobodila štiri talce - Roglič na kolesarski dirki po Dofineji osvojil še kraljevsko etapo

Ustaljeni Kulturni teden koroških Slovencev, ki je od leta 1993 približeval nemško govorečim sodeželanom kulturno ustvarjanje slovenske narodne skupnosti, bo dobil novo obliko in je preimenovan v Kulturni tandem. Prvi tovrstni niz prireditev in srečanj bo potekal med občinama Možberk, ki leži severozahodno od Celovca in Železna Kapla/Bela, ki je najjužnejša avstrijska občina. Slovensko odprtje bo v jutri v Možberku. Zbrane bo nagovoril deželni glavar Peter Kaiser, v kulturnem sporedu bodo nastopili tudi: Slovensko prosvetno društvo Zarja Železna Kapla, Klika, saksofonist Stephan Lerchbaumer, združeni pevski zbor Moosburg & Wölfnitztal ter tamburaška skupina Tamika. Doslej je bil Kulturni teden enotedenska prireditev, Kulturni tandem se naj bi vsakič odvijal več mesecev. Prvi, projektni, bo trajal vse do februarja prihodnjega leta. Prireditve bodo v obeh partnerskih krajih in tudi v Celovcu.

Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?Prvi uspešen polet v vesolje je, kot vemo, opravil Jurij Gagarin 12. aprila 1961. V 63 letih, ki so od takrat minila, mu je po podatkih Mednarodne aeronavtične zveze sledilo še 546 moških in 77 žensk iz 47 držav sveta. Doslej se je torej vsega 644 posameznikov oddaljilo za več kot 100 kilometrov od Zemljinega površja. Pa vendar bi lahko rekli, da je število ljudi, ki smo prodrli v skrajne globine vesolja, ogromno, zagotovo nas je na milijone, najbrž celo na milijarde. To smo pač gledalke in gledalci znanstveno-fantastičnih filmov in televizijskih serij – od Mélièsovega Potovanja na Luno iz leta 1902 pa do letošnjega Problema treh teles, ki so ga Američani posneli po romaneskni trilogiji kitajskega pisatelja Liu Cixina.   A kaj natanko hočemo videti, ko gledamo znanstveno-fantastiko? Nas tu intrigira predvsem prikaz osupljive futuristične tehnologije? Nas nemara privlači radikalna tujost inteligentnih bitij, ki jih bomo srečali na drugem koncu galaksije? Gre morda za eksplozije barv in zvokov, ki jih ti filmi najdevajo na oddaljenih svetovih? Ali pa nam navsezadnje sploh ne gre za prihodnost, ampak raje za kritičen premislek o naši lastni sedanjosti, ki jo z vsemi njenimi zagatami vred znanstveno-fantastični žanr tako rad alegorizira in potem slika družbene utopije in distopije, ki bi jih utegnila prinesti prihodnost?   To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu. Zavoljo lažje orientacije po širokem polju znanstveno-fantastične kinematografije pa smo se skušali omejiti predvsem na tiste izdelke sedme umetnosti, ki so jih v zadnjih stotih letih posneli v Sovjetski zvezi oziroma v Rusiji. Pri tem nam je pomagala kulturologinja in predavateljica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, dr. Natalija Majsova.   Naša gostja se namreč posveča raziskovanju sovjetskega oziroma ruskega znanstveno-fantastičnega filma, svoja spoznanja in uvide pa je strnila v dveh intrigantnih monografijah: v knjigi Konstruktor, estetika in kozmonavt : vesolje v sodobni ruski kinematografiji iz leta 2017 ter v delu Soviet Science Fiction Cinema and the Space Age : Memorable Futures (se pravi Sovjetska znanstveno-fantastična kinematografija in vesoljska doba : spomina vredne prihodnosti), ki je pred tremi leti izšlo pri ameriški založbi Lexington Books.   Foto: reklamni poster, ki ga je za film Stalker Andreja Tarkovskega izdelal Vladimir V. Časkov, izrez (Wikipedija)

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Župani posavskih občin želijo biti vključeni v načrtovanje projekta NEK 2. - Zakaj se je podražilo ogrevanje v Mariboru, če se je cena plina znižala? - V Postojni dodatna proga mestnega avtobusa, v Izoli nad zlorabe dovolilnic za parkiranje. - Mladi navdušenci nad robotiko s Ptuja bi se radi udeležili svetovnega prvenstva, a šola nima dovolj denarja.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov je torej za 9-i januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, ker vlada ni uresničila podpisanih sporazumov. Razmere v kadrovsko podhranjenem zdravstvu se slabšajo, zaposleni so preobremenjeni, slabša se kakovost oskrbe bolnikov. Zahtevajo trdno zavezo vlade o oblikovanju ločenega plačnega zdravstvenega stebra, o odpravi plačne anomalije ter o sprejetju normativov in standardov. Doslej je Fides stavko že trikrat odpovedal. Če vlada ne bo storila ničesar v smeri reševanja stavkovnih zahtev pa bodo 15-ega januarja začeli stavko, ki bo trajala do preklica. Preostale novice: Drugi dan posveta diplomacije na Brdu pri Kranju premier Golob kot enega največjih diplomatskih uspehov izpostavil izvolitev v Varnostni svet Združenih narodov. Srbska napredna stranka predsednika Vučića po delnih izidih zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Srbiji. Opozicija poziva k protestom. Alpski smučar Žan Kranjec na veleslalomu v Alta Badii znova tretji. Tekmo dobil Švicar Marco Odermatt.

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je trenutno na ogled predstava Paradiž, katere avtor je italijanski režiser Mateo Spiazzi. Dogajanje je postavljeno v slovenski dom starejših občanov v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci nosijo ves čas predstave. Mateo Spiazzi ni neznanec slovenskih odrov. Doslej je režiral že kar nekaj predstav v ljubljanskem in mariborskem lutkovnem gledališču in za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Specializiran je za delo z maskami. Podobne predstave, kot je Paradiž, je režiral že po vsem svetu, zdaj pa je to gledališko poetiko prvič predstavil v SLG Celje. Z režiserjem se je nekaj dni pred premiero pogovarjala Ana Rozman.

Tokratnega gosta Oddaje odprto za srečanja nekateri poznajo kot zdravnika v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes v novogoriškem zdravstvenem domu. Drugi kot vrhunskega parašportnika, ki se je v karieri lotil več različnih športov. Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je predan zdravnik, kar so prepoznali tudi pacienti. Letos so mu podelili naziv Moj diabetolog. Prav tako vztrajen in trmast je v športu. Prihodnje leto ga čaka že četrti nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu, drugi v lokostrelstvu. Veliko mu pomeni družina, ki ga neomajno podpira, rad pa tudi poje, saj je član Komornega zbora Ipavska. Na klepet ga je povabila Karin Zorn Čebokli.

V pričakovanju izraelske kopenske ofenzive na Gazo, ki so jo vsaj zamaknila diplomatska prizadevanja za preprečitev popolne humanitarne katastrofe, danes iz palestinske enklave poročajo o najhujšem obstraljevanju do zdaj. Še vedno ostaja zaprt tudi edini izhod na varno, v Egipt. Druge teme: - Poljaki so se na včerajšnjih parlamentarnih volitvah odločili za spremembe. Po polovici preštetih glasovnic z nekaj več kot 38-imi odstotki vodi vladajoča stranka Zakon in pravičnost. Druga je opozicijska Državljanska koalicija s skoraj 28-imi odstotki glasov, ki ima z morebitnimi koalicijskimi partnerji absolutno večino. - Zaradi zamrznitve socialnih transferjev je bil premier Robert Golob v državnem zboru tarča očitkov Levice. Kot je dejal, je tako odločil njihov minister Luka Mesec. Golob je sicer napovedal iskanje dodatnih virov, ko bodo vzpostavljene razmere za boljši nadzor in se ta pomoč ne bo zlorabljala. - Danes je svetovni dan oživljanja. Vsi že vemo, kako pomembna je hitra pomoč pri srčnem zastoju, a številne je kljub temu strah. Reševalec Aleks Trojnar pa poudarja, da slabše kot je, takrat ne more biti. Ob takojšnji pomoči bi lahko rešili od dvakrat do 4-krat več življenj.

Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Stanka Hrastelj je urednica, avtorica spremnih besed, kolumnistka, mentorica kreativnega pisanja, organizatorka kulturnih prireditev ter pisateljica. Doslej je objavila tri pesniške zbirke in dva romana, za svoja literarna dela pa je prejela več nagrad. Posebej blizu so ji teme, od katerih se posamezniki ali družba morda nekoliko ograjujejo, denimo duševne bolezni, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilnost. Zakaj se loteva ravno teh tematik in kaj je tisto, kar jo privlači pri pisanju, je v Nočnem obisku zaupala Klara Evi Kukovičič.

V ospredju tokratnega plenarnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so podnebne spremembe in ukrajinski konflikt. Doslej tesna ukrajinska zaveznica Poljska je napovedala, da zaradi spora, povezanega z izvozom žita, Ukrajini ne bo več dobavljala orožja. Azerbajdžan je s silovitim vojaškim napadom prisilil armenske sile v Gorskem Karabahu k predaji orožja. V Labirintih sveta pa tudi o prihodu rekordnega števila migrantov čez Sredozemlje.

V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni. Ker se dijaki prav zaradi tega stroška niso vpisovali v želene smeri ali pa so šolanje predčasno končevali, v najboljšem primeru pa izgubljali neštete ure z vožnjo do šole, so pri ZPM Ljubljana Moste Polje donatorje nagovorili, naj jim namesto države pomagajo sofinancirati to poklicno pot dijakov. Doslej je bilo zbranih že skoraj 1,2 milijona evrov, s pomočjo katerih se šola ali pa je šolanje že končalo več kot 900 otrok. V tem času sta bili pristojni ministrstvi večkrat opozorjeni, da je odvisnost šolanja zgolj od donacij nedopustna, sploh zato, ker gre za javne zavode. Nazadnje so ZPM Ljubljana Moste Polje in Skupnost dijaških domov k sistemski ureditvi ministrstvi pozvali pred dobrimi štirimi meseci. Do danes odgovora niso dobili, zato smo ga poiskati pri ministru za vzgojo in izobraževanje dr. Darju Feldi.

Slovenija bo v Bruselj še danes poslala drugi zahtevek za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Gre za sklad, ki ga je ob izbruhu epidemije ustanovila Evropska komisija, ki se tudi zadolžuje na finančnih trgih. Države tako prejmejo nepovratna sredstva. Sloveniji pripada milijarda evrov in pol v desetih obrokih. Doslej smo dobili samo 280 milijonov predujma kot vse članice, in prvi obrok v višini 50 milijonov. S črpanjem smo bolj na repu, saj je pogoj za izplačilo izpolnjevanje ciljev in mejnikov, kar pomeni sprejetje reform, ustrezna zakonodaja in potem izvajanje naložb. Druge teme oddaje: - V Libiji ob več kot 11 tisoč mrtvih v poplavah še vedno več kot 10 tisoč pogrešanih - Zdravstvene ustanove po državi odprle vrata za obiskovalce, po njihovem mnenju bistveno vzajemno zaupanje - Grafični bienale Ljubljana se letos predstavlja tudi zunaj galerij

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije so že dlje časa vedeli, da se na hrbtni strani slike streljanja talcev Toneta Kralja, skriva še ena slika. A ta druga slika ni bila jasno razvidna – saj je bila delno zakrita z barvnim premazom. Leta 2020 so se neznanemu delu odločili podrobneje posvetiti in se povezali z več strokovnjaki. Sodelovali so z restavratorskim centrom ZVKDS, kjer so izvedli vse raziskave, naredili pregled slikovnih plasti in odstranili barvni premaz in sliko restavrirali. Razkrila se je umetnikova obsodba bratomorne vojne, ki so jo v muzeju zdaj razstavili ob drugih Kraljevih medvojnih delih. Kdo se bojuje na sliki, kaj bi lahko bili razlogi za njeno prekritje in kako se umešča v kontekst drugih Kraljevih medvojnih del sta med drugim pojasnila Tina Fortič Jakopič in Marko Ličina, kustosa v MNSZS in avtorja razstave, ki so jo pospremili tudi z izčrpnim katalogom. Foto: Tone Kralj, Panem et circenses, 1942, olje na platno, avtor fotografije: Sašo Kovačič; vir: MNSZS

Ime tedna je postal Žiga Arh, zbiralec zgodovinskih predmetov, ki je v Bohinjski Bistrici pripravil muzejsko zbirko Historia Bohinj. Z izjemnimi eksponati prikazuje zgodovino kraja, od gradnje bohinjske železnice ter prve in druge svetovne vojne, do osamosvojitve Slovenije. Številne predmete v zbirki so mu podarili domačini, številne pa je skozi leta vztrajnega zbiranja kupil sam. Kandidatki sta bili še: Vanja Bućan, umetnica, ki je stolpnico Ringturm v središču Dunaja odela v 4000 kvadratnih metrov veliko preobleko. Doslej je stavbo preobleklo že več priznanih vzhodnoevropskih in avstrijskih umetnikov, delo prve slovenske, ki opozarja na podnebne spremembe in njihove uničujoče posledice pa nosi naslov Ledeniki na potepu.  Petra Prešeren, novinarka TV Slovenija, ki je zmagala na medijskem natečaju Siemens Media Award za srednjo in vzhodno Evropo. S prispevkom v sklopu oddaje Ugriznimo znanost z naslovom Roboti v rehabilitaciji je prepričala strokovno komisijo in v konkurenci 168 prispevkov iz sedmih držav osvojila nagrado s področja tehnologije z namenom. 

Koliko ljudi po vsem svetu se je znašlo v razmerah, zaradi katerih so bili primorani zapustiti svoje domove? Kje in zakaj je največ ljudi v borbi za golo preživetje prisiljenih zbežati od doma, kako to, da jih je v enem samem letu za skoraj 20 milijonov več, kako poskrbeti za njih in kako drugače se mora tega lotevati Evropa?

Dirka po Italiji je danes skoraj povsem v slovenskih barvah. Svete Višarje so napolnili slovenskih navijači, ki v tem sončnem popoldnevu z zastavami in dobro voljo čakajo, da se bo na gorski kronometer, ki bi lahko odločil o zmagovalcu letošnjega Gira, podal Primož Roglič. To bi bila sploh prva slovenska zmaga na dirki po Italiji. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ob dnevu urgentne medicine: pozivi k strpnosti in izboljšanju pogojev za delo - V Beogradu proti večeru nov shod proti nasilju, Vučič zavrača pozive k odstopu - Ukrajinska vojska poudarja, da je pripravljena na začetek protiofenzive

Tone Kuntner, pesnik, dramski igralec in dolgoletni profesor umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, se je rodil na Tratah v Slovenskih goricah 13. maja 1943. Doslej je objavil več kot dvajset pesniških zbirk, letos jim je dodal novo z naslovom Mati zemlja, izšla je pri celjski Mohorjevi družbi. Toneta Kuntnerja poznamo kot avtorja lirike o zemlji in izgubljeni povezanosti človeka z naravo, pesnika domovinske lirike in tradicionalnih vrednot. Sicer je bil Tone Kuntner igralec Mestnega gledališča ljubljanskega. Odigral je več osrednjih likov v repertoarju, poznamo pa tudi njegove vloge v filmih. Ob okrogli obletnicic: pogovor Marka Golje z umetnikom iz leta 2013.

Nemčija pripravlja svoj največji sveženj vojaške pomoči Ukrajini od začetka vojne. Prizadevanja Berlina za zmago Kijeva je pozdravil visoki evropski zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell in k temu pozval ostale članice Unije, češ da so potrebe ukrajinske vojske ogromne že samo v bitki za Bahmut. Ukrajina po njegovih besedah potrebuje tisoč topniških granat na dan samo v omenjenem obleganem mestu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem prispel v Rim, kjer mu je italijanski vrh obljubil nadaljnjo podporo naše zahodne sosede. Ostali poudarki oddaje: Kljub prizadevanjem Egipta za mir med Izraelci in Palestinci se spopadi nadaljujejo Napetost v Turčiji pred jutrišnjimi predsedniškimi ni parlamentarnimi volitvami Hokejska reprezentanca svetovno prvenstvo elitne skupine začela s porazom

Ob čolnarni pomorske šole v Portorožu je že skoraj nared prvi poligon za usposabljanje in reševanje na morju. Že dolgoletna so prizadevanja za njegovo postavitev, saj se bodo lahko na njem usposabljali tako dijaki kot študentje in pomorščaki, ki morajo ta znanja redno obnavljati. Doslej so se namreč lahko usposabljali le v tujini. Gre za pomembno pridobitev poudarjajo tako na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran ter na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer čakajo še na uporabno dovoljenje. V tokratni oddaji pa tudi o načrtih in novostih, ki zadevajo izobraževalne programe ter izkušnjah dijakov zaključnih letnikov pomorske smeri.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Pred jutrišnjimi referendumi o spremembah zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija velja volilni molk. V tem času je prepovedano vsakršno nagovarjanje volivcev oziroma pozivanje k takemu ali drugačnemu glasovanju. Podatke o kršitvah volilnega molka zbira dežurna služba notranjega ministrstva. Do 14.30 so sicer prejeli le eno obvestilo o kršitvi, pa še to se je izkazalo za neutemeljeno. Druge teme oddaje: - Stopnjevanje nasilja na severu Sirije - Turčija okrepljeno napada Kurde in se pripravlja na invazijo - Zaradi napake v informacijskem sistemu se še vedno brišejo napotnice - Smučarski skakalec Anže Lanišek v Ruki do druge zmage v karieri

Najtoplejši oktober doslej. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Nenavadno toplo vreme med 27. oktobrom in 2. novembrom 2022

Najtoplejši oktober doslej. ARSO na Twitterju, Facebooku in Instagramu. Komentarje, predloge, pohvale in kritike nam lahko pošljete na elektronski naslov: podcast.arso@gov.si Zapiski: Vremenska napoved Obeti 5 do 10 dni Arhiv vremenskih podatkov Aktualni vremenski podatki Vremenska slika Vremenski portal - vreme podrobneje Nenavadno toplo vreme med 27. oktobrom in 2. novembrom 2022

V Združenih državah Amerike, kjer so včeraj volili člane kongresa in guvernerje nekaterih zveznih držav, danes preštevajo glasovnice. Doslej zbrani podatki kažejo, da se republikancem nasmiha prevzem predstavniškega doma, vendar je do njihove končne zmage še daleč. Zelo napeto je tudi v tekmi za senat, kjer ni mogoče napovedati, na katero stran se bo nagnila volilna tehtnica. Drugi poudarki oddaje: - Izbris napotnic skoraj 6 tisoč prenaročenim bolnikom. - Obtoženi za smrt bolnikov v šempetrski bolnišnici zaradi malomarnosti so se izrekli za nedolžne. - Osrednjo Italijo zjutraj močno streslo, potresni sunek čutili tudi v Sloveniji.

Mineva 100 dni od nastopa petnajste vlade, ki je krmilo vodenja države prevzela v času naraščajoče inflacije, zlasti cen energentov. Doslej se je, opogumljena z rekordnimi prilivi v državno blagajno, prednostno posvetila lajšanju stisk in blaženju draginje za večinoma zaščitene odjemalce energije. Vedno bolj obupano gospodarstvo tudi zase zahteva kapice na cene energentov. Vlada je prve napore usmerila še v zdravstvo, videli smo prve močne kadrovske poteze, naposled je moral oditi tudi generalni direktor UKC Ljubljana. Se glede kadrov pojavljajo razpoke v koaliciji? Kako smo pripravljeni na najhujše energetske scenarije? Do kod lahko sežejo pomoči, ob zavedanju, da proračun ni vreča brez dna? Se bodo vladne stranke z vsemi topovi podale v kampanjo na referendumu o treh zakonih? Na ta in številna druga vprašanja v tokratnem Studiu ob 17.00 odgovarja predsednik vlade Robert Golob. Voditelja sta Maja Derčar in Aleš Kocjan.

Peter Kočjaž, po izobrazbi strojni tehnik, avtomehanik in policist, sicer pa nekdanji (reprezentančni) kolesar ter danes vrhunski skipper in potapljač, se je s svojo partnerko Natalijo Ogrinc odločil z jadrnico obkrožiti svet. Doslej sta premagala približno četrtino te poti, na njuni pustolovščini, ki jo tudi vestno (video)dokumentirata, pa se jima je pridružilo tudi več sopotnikov. Pravita, da imata kljub pomanjkanju prostora na jadrnici vselej rada družbo. Med drugimi je z njima potovala slovenska oceanografinja Daniela Turk, ki sicer živi in dela v Kanadi. Na njuni jadrnici Timy je nekaj časa analizirala vzorce planktona in nanoplastike iz morskih voda. Tudi Peter in Natalija sta se sicer podviga lotila z velikim poudarkom na ekologiji; doslej sta menda ob izkoriščanju vetrne in sončne energije zapravila zgolj za dober avtomobilski rezervoar nafte. Na svoji poti sva srečala kar nekaj Slovencev. Celo sredi Atlantika sva srečala en slovenski katamaran. Na otoku Gvadelup pa naju je neka gospodična spraševala za pot, ker je želela pluti naprej – seveda sprva v angleščini, potem pa smo ugotovili, da je Slovenka.

Namesto julijskih kislih kumaric je teden zaznamovala surova bitka s požarom na Krasu – največjim v zgodovini države. Narava izstavlja račun za desetletja grehov in segrevanja ozračja. Račune za desetletja nesposobne politike na področju oskrbe z vodo bodo na Obali morda plačevali celo z redukcijami vode. Komentiramo tudi vladne ukrepe za znižanje računov za zemeljski plin, ki se predvsem zaradi Ukrajine oziroma Rusije skokovito dražijo, ter politično dramo v Italiji po odstopu premierja Maria Draghija. Na koncu pa o strasteh in strategijah na dirki po Franciji in zlati medalji Kristjana Čeha s svetovnega atletskega prvenstva. Kritični pregled tedna z Lukom Robido.

Pa ne o lotu, dajmo raje o idejah in skupnih mitih. Toplovod se zgodi ob torkih ob 21.00. V živo lahko pokličete na 01 475 2 202. Miha na Twitterju že nekaj ur prej postavi vprašanje oddaje. Tam ga najdete kot @toplovodar.

Doslej je iz Rusije prihajalo v Evropo več kot 40% zemeljskega plina, 27% nafte in 46 % premoga. A ta izredna odvisnost se je zdaj, ko je na Ukrajino strmoglavila vojna, pokazala za tako izrazito šibko točko stare celine, da naj bi jo do konca leta zmanjšali oziroma temeljito oklestili. Glede na obseg te naloge, se to sliši kot znanstvena fantastika. A po drugi strani se v izrednih razmerah lahko stvari zelo hitro spremenijo. Ni pa nujno, da se spremenijo v pravo smer. Nove evropske energetske prioritete in možne alternative so nam pomagali preverjati mag. Edvard Košnjek s Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Tomi Medved, vodja laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Mihael Sekavčnik, vodja laboratorija za termoenergetiko in dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani ter okoljski ekonomist dr. Jonas Sonnenschein z Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj.

Za šesto slovensko kolajno na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu je poskrbel alpski smučar Žan Kranjec. Doslej je bil pogosto blizu medaljam na največjih tekmovanjih, po zaslugi fantastične druge veleslalomske vožnje pa je danes osvojil svojo prvo in to srebrno olimpijsko. Nekaj drugih poudarkov oddaje. Američani iz Ukrajine umikajo diplomate, vojake in pripadnike OVSE-ja. Frank-Walter Steinmeier ostaja nemški predsednik. Število hospitaliziranih bolnikov s covidom bi se lahko prepolovilo v začetku prihodnjega meseca

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat praznujemo z našo radijsko oddajo Frekvenca X in rubriko RadiovedniNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat praznujemo z našo radijsko oddajo Frekvenca X in rubriko RadiovedniIzmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. Kaj je bilo prej, jajce ali kokoš? Znanost pravi, da je bilo prej jajce. Trditev je resnična 2. Zemlja ima trenutno (vsaj) dve Luni. Trditev je resnična 3. Če bi zvrtali luknjo skozi zemljo in skočili vanjo, ne bi nikoli prileteli ven na drugi strani, ampak bi nihali med vhodom in izhodom iz te luknje. Trditev je resnična 4. Skupna teža zemlje z naraščajočim številom prebivalstva, živali in tega, kar gradimo na zemlji, počasi narašča. Trditev je izmišljena 5. Doslej je na zemlji skupaj živelo približno 110 milijard ljudi. Trditev je resnična