Podcasts about zato

Atmosferce nas je na vsebinskem ultramaratonu na severu Danske pričakalo 89 testnih avtomobilov velikega testa kandidatov za Evropski avto leta 2027. V podcast tokrat poleg "ornk" avtomobilske debate pripeljemo Cecilio Taieb, ključno akterko vzpona Cuprinega avtomobilskega plemena v evropsko zgodbo o uspehu. Z nami je bil tudi Mario Munzo, eden ključnih mož razvoja in vrnitve Hondine ikone – Prelude, piko na i pa je pristavil naš dolgoletni prijatelj – hrvaški avtomobilski in motoristični novinar Kristijan Tičak, ki je postal novi žirant izbora in tudi odkrito spregovoril o dolgi poti na sever za volanom kitajskega priključnega hibrida. V tokratni epizodi se dodatno dotaknemo še ene zelo pomembne teme – financiranja avtomobilskega nakupa. Zato je v podkast vstopil še en zelo pomemben partner: NLB bo poskrbel za predstavitev možnosti na temo, kako se pametno lotiti nakupa avtomobila ....Zapiski:Kaj Atmosferci spoloh počnemo na severu Danske?https://www.instagram.com/reel/Ddx8r6tIMYM/?utm_source=ig_web_copy_link&stkn=MzRlODBiNWFlZA==Nova Honda Prelude - prvi za volanom!https://www.instagram.com/reel/Dd3BLwVoEfa/?utm_source=ig_web_copy_link&stkn=MzRlODBiNWFlZA==Kitajski "Golf"?https://www.instagram.com/reel/Ddk7yQRNqEn/?utm_source=ig_web_copy_link&stkn=MzRlODBiNWFlZA==NLB zeleni osebni krediti:https://www.nlb.si/osebno/krediti/zeleni-osebni-kredit?utm_source=google&utm_medium=cpc&utm_campaign=nlb_b2c_AO_zeleni_osebni_kredit_SEM&utm_content=text_zeleni_osebni_kredit_b2c_ad1&gclsrc=aw.ds&gad_source=1&gad_campaignid=22709653084&gbraid=0AAAAADQcBABVaTz91cg0sRJbC-gpuy44n&gclid=CjwKCAjww-3VBhAcEiwAwUUIu7fLub2zVakG-y1V64N6z_NVK9nSmba8meZRuXk4Pko606TzRCZP0hoC0AwQAvD_BwEEnostavna primerjava dveh možnosti NLB financiranja:https://www.nlb.si/osebno/krediti/elektricna-vozilaLogitech MX Maste 4 - miška, ki jo vsak dan v roki držita Jerry in Cirilhttps://www.mimovrste.com/miske/logitech-mx-master-4-miska-brezzicna-grafitna-910-007562.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Pořídil jsem si do telefonu aplikaci na rozpoznávání ptáků. Zachytit neustále se pohybující a v různě vysokém roští či stromech mizející opeřence fotoaparátem se mi moc nedaří. Zato určování ptačích druhů podle zpěvu mě baví nesmírně.Všechny díly podcastu Ranní úvaha můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Pořídil jsem si do telefonu aplikaci na rozpoznávání ptáků. Zachytit neustále se pohybující a v různě vysokém roští či stromech mizející opeřence fotoaparátem se mi moc nedaří. Zato určování ptačích druhů podle zpěvu mě baví nesmírně.

Trinajst let sedi ob posteljah ljudi, ki so v jeseni življenja, in po lastnih besedah jih je na zadnjo pot pospremil vsaj sto. Jani Kramar je predsednik območnega odbora Slovenskega društva Hospic za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Bdi nad postavitvijo druge Hospicove hiše v Sloveniji in vodi program za detabuizacijo smrti. Pred tem je 35 let delal v turizmu. Smrti se je nekoč silno bal in prav zato je postal prostovoljec, saj jo je hotel bolje razumeti. Čeprav je odraščal v zdravniški družini, kjer smrt ni bila tabu, je šele pozneje spoznal, da mu je nekaj manjkalo: »Smrt ni samo medicinski pojav. Človek je vsaj še duhovno, socialno in duševno bitje.« Spodbuja pogovore o smrti, saj so »zadrege ob koncu življenja manjše, če se o določenih stvareh spregovori takrat, ko je še čas«. Na obiskih ga svojci pogosto prosijo, naj bolniku ne omenijo diagnoze ali smrti, bolnik pa ga ob odhodu prosi, naj o tem, da se zaveda svojega konca, ne pove svojcem. Vsi torej vse vedo, vsak pa želi zaščititi drugega. Med kuhinjo in spalnico tako zraste zid, dragoceni tedni, ki bi jih lahko minili pogovorom, pa minevajo. Priročnika za takšne trenutke, ko se srečuje z neozdravljivo bolnimi in njihovimi svojci, seveda ni, zato v družine prihaja kot »eno veliko uho, pa majhna usta«. -- Podpri Strašno hude Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite www.strasnohudi.si/podpri

Kljub pogostemu trudu uporabnikov za učinkovito varnost in zasebnost na spletu se zdi, da se lastniki korporacij (s skritimi nastavitvami) trudijo oteževati varno uporabo spleta. Zato se z inštitutom Danes je nov dan in njihovo rubriko Digitalna higiena sprašujemo, kaj še lahko naredimo za varnejšo uporabo vsakodnevne tehnologije.28. septembra 2026 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, mednarodne debate, predavanja, delavnice in koncert. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI. Zapiski: Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si  

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Neke dobre stvari trebaju samo – više vremena.

Sadjarski muzej Tepka, ki se nahaja na ekološki kmetiji Pr' Matet v Gradišču pri Lukovici, je manjši in mlajši muzej. Ogledi so po dogovoru in za prvi jesenski Torkov kviz so ga odprli prejšnji teden. Zato, da lahko danes vanj s Prvim vstopite tudi vi! Po muzeju nas popeljeta gospodarica kmetije Tanja Cerar in Boštjan Godec z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Jak v Česku funguje zdravotnictví, poznal Václav Havel z pozice pacienta nesčetněkrát. A na péči si nikdy nestěžoval. Zato systém jako celek podle něj zasloužil zreformovat. Poslechněte si další díl série Svět podle Havla, tentokrát o názorech na zdravotnictví.Všechny díly podcastu Seriál Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Piše Vid Bešter, bere Igor Velše. Osiromašeni uran, drugi roman in peta knjiga Andreja Tomažina, prinaša dobro znano, lahko bi rekli že kar klasično temo. Brezimni prvoosebni pripovedovalec, moški na robu srednjih let, je svoje življenje virtuozno zminiral do te mere, da je v njem postal stranski lik, ki bo zapustil komaj kakšno sled, pa še ta bo najverjetneje prišla na dan pri kakšnem terapevtu. Tako se vsaj vidi sam. Bralčeva naloga je dokaj zahtevna, kajti malodušni pripovedovalec nima dovolj volje ali moči, da bi svojo zgodbo povedal od začetka do konca. Začne jo brez razloga in konča, še preden bi se kaj spremenilo. Roman je sestavljen iz kratkih poglavij, ki pogosto preskakujejo med spomini in sedanjostjo, med sanjami in budnostjo, med stvarnostjo in virtualnostjo. Zaradi teh preskokov tudi kratke serije poglavij, v katerih se pripovedna nit ne prekine, delujejo nekako razvezano. Občutek je, kakor da pobiramo s tal črepinje kakšne niti ne posebno dragocene vaze in jih poskušamo sestaviti nazaj v nekakšno celoto. Pri tem nam vedno manjka nekaj kosov in celota nikakor ne postane skladna, življenje pa se ne unese. Sčasoma vendarle razberemo nekaj bolj ali manj gotovih okoliščin. Roman se dogaja v času epidemije koronavirusa. Pripovedovalec se je po lastni izbiri osamil v razpadajoči vaški hiši na Dolenjskem, ki jo je podedoval po nedavno umrlem očetu. Svojo partnerko Danajo je varal z neko Nino. Njegova hčerka Klara ima smrtno nevarno srčno bolezen. Pripovedovalčev izstop iz sveta prekinjajo pogovori z ženskami: z neznanko na poti v München, z medicinsko sestro v tamkajšnji bolnišnici za srčne bolezni, pa s sosedo z motnjo v razvoju, Beti in s spolnimi delavkami na spletnih pretočnih klepetalnicah. Večinoma pa seveda z Danajo in Nino ‒ v spominih in sedanjosti, iz oči v oči in prek telefona. Moških sogovornikov skoraj nima ‒ redki pogovori z njimi niso pogovori s soljudmi, ampak izključno s funkcijami: z zdravnikom, kirurgom, veterinarjem in bivšim šefom. Vztrajno se spominja le enigmatičnega in ambivalentnega očeta. Očitno naj bi Tomažin želel, da v vsem tem razberemo poskus soočenja s pripovedovalčevimi odnosi, z njegovim sinovstvom, partnerstvom, očetovstvom ‒ zato seveda tudi podnaslov: Roman o ljubezni. Vendar pripovedovalec o svojih odnosih predvsem molči. Čeprav skoraj obsesivno, že kar pretirano natančno opisuje svoje ‒ tudi nepomembne ‒ geste in vzgibe, se ne razlaga, opravičuje ali pojasnjuje. Nasprotno temu pa ženske, še posebej Danaja in Nina, veliko govorijo, očitajo, poskušajo razumeti in razložiti položaj, v katerem so se znašle skupaj z njim in v katerem je pripovedovalec praktično povsem pasiven. Razlika je tudi jezikovna oziroma stilistična. Pripovedovalčev izraz, ki je obremenjen z gestami in fizičnim svetom, je sproščen in površen, pogovoren. “Govor” žensk pa je zapisan v drugačnem registru, spominja na pisane besede, s kakršnimi se danes preko raznih aplikacij še najpogosteje sporazumevamo. Pripovedovalčeve sobesednice si prizadevajo za pojmovno natančnost in poštenost. Kadar se protagonist sooči z Danajo ali Nino, smo tako priče dvema samonanašalnima stiloma: na eni strani je njegov molk, na drugi monolog njegove sogovornice. Seveda to nikakor ne pomeni, da pripovedovalec ne filozofira ‒ kakšen moški bi pa bil, če ne bi sem ter tja navrgel kakšne splošne ugotovitve ‒ a se temu početju ponavadi predaja nepričakovano in skoraj nikoli v dialogu. Filozofira sam. Njegovi aforizmi bralca ujamejo nepripravljenega. Iz ust vase zaprtega pripovedovalca jih ne pričakujemo, zato delujejo kot nekakšni nagovori bralcu, ki prebijajo pripovedovalčevo vasezaverovanost. Tomažin s temi prijemi nadaljuje svoje raziskovanje pisanja onkraj avtorjeve smrti, kakršnega se je loteval že v prejšnjih delih. Tudi v Osiromašenem uranu je vse prepuščeno bralcu in vse nasprotuje literarnoteoretskim svetim kravam. Besedilo je samo po sebi pravzaprav grdo ‒ ne ponuja utehe v estetiki niti se ne utemeljuje z mojstrstvom. Zaradi pasivnosti pripovedovalca, ki se ves čas obsesivno in okorno vrača k nepomembnemu, je bralec prisiljen namesto protagonista sprejemati odločitve o tem, kateri detajli v pripovedi so pomembni, pa tudi kaj, če sploh kaj, pomenijo. Roman ne ponuja utehe v spoznanju. Tuje ostaja nedostopno in nerazumljeno. Avtor nas s črepinjasto strukturo in načinom pripovedi ves čas opozarja na bralčevo vlogo in odgovornost za uspeh literarnega dela. Osrednja poteza pripovedovalčeve izkušnje ‒ osnovni gradnik njegove pasivnosti ‒ je občutek zmedenosti in nemoči. Zdi se, da nam hoče na vsak način dopovedati, da svoji vlogi očeta, partnerja in odrasle osebe nasploh ni kos. Najbolj izrazito je to v odnosu do hčerke Klare. Ob njenih vprašanjih in vedenju zelo pogosto poudarja svojo zmedenost, negotovost, nevednost in izgubo nadzora. Večkrat reagira brez razloga in nerazumljivo nasilno. Skratka, svoj odnos do bitja, ki je od njega odvisno, izrablja, da bi poudaril, kako nima vseh odgovorov. Bralčeva sodba je torej lahka: protagonist je slab človek. Ne da se pomagati – do obeh žensk, Nine in Danaje, se je obnašal kot prasec. Res ni kos svoji partnerski in očetovski vlogi. Vedno prelaga odgovornost na druge. V odnosih in svetu se je iztrošil in sedaj živi z bornim ostankom, z odpadkom … Tudi Tomažin sicer najbrž noče, da bi pripovedovalcu preveč prizanašali. Molčeči protagonist, ki ima kot prvoosebni pripovedovalec nad pripovedjo absolutno oblast, se odpove možnosti, da bi predstavil svojo plat zgodbe, svoje razloge, svoja čustva. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: kljub prvoosebni pripovedi imamo na voljo predvsem Danajino in Ninino videnje in razumevanje dogodkov. Struktura romana, njegova luknjavost, nas proti naši volji postavi v vlogo razsodnika: poskušamo ugotoviti, kaj se je zares zgodilo, kar pa se, še preden se zares dobro zavemo, obrne v vprašanje: kdo je kriv? Molčeči obdolženec? Zgovorni oškodovanki? Namesto, da bi bil bralec v svoji interpretaciji neobremenjen, je bralska svoboda od avtorske intence v romanu reinterpretirana v dušebrižniško odgovornost za pasivnega protagonista. V Osiromašenem uranu ima bralec vso odgovornost in je v tem pogledu v enakem položaju kot Nina in Danaja, ki kljub vsemu skušata ugotoviti, kaj pripovedovalec vendar hoče. Tomažin je s tem vendarle malce nadgradil kliše zmedenega in samodestruktivnega moškega: ker se pripovedovalec pred očitki žensk ne brani, se svoje krivde in odgovornosti očitno vsaj nekoliko le zaveda. Mogoče mu je treba pač vse oprostiti, saj je, kot kaže, hudo depresiven? Ali pa je to le bralčeva iluzija? Z vsako interpretacijo se je mogoče igrati v neskončnost, kar pa je seveda manj zabavno, kot se sliši. Osiromašeni uran hoče biti ‒ tako trdi na platnici in na zavihku ‒ roman o bližini in odnosih, a se izkaže bolj za nekakšno čudno, neodločno obtožnico svojega protagonista in pripovedovalca. Zato je bolj roman o neki specifični, ne posebno privlačni moškosti oziroma o njenem porazu in razpadu ter njegovih posledicah. To bi bila lahko zanimiva in relevantna tema, vendar je roman prezaposlen s preusmerjanjem pozornosti, prelaganjem odgovornosti in tudi prepovršen v obravnavi svojih motivov in v izrazu. Bralci, z vsako stranjo opozorjeni na svoje dolžnosti in odgovornosti, bi avtorju in pripovedovalcu povsem upravičeno očitali, da sta zanemarila svoje.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

The following article of the Talent industry is: “People-Centered Leadership: A Strategic Pillar for 2026 Success” by Oscar Garcia Zato, Director General Member of AMECH, Grupo Eulen.

Novo šolsko leto je za večino v družbi, ne zgolj za vpete v šolski prostor in izobraževanje, pomemben začetek in dobesedno vnovični vstop v nek nov čas. Zato je pomembno, kako ga začnemo. Za dober začetek je potrebna uvodna jasnost, ker samo zagnati se v nov začetek s silo, ni dobro, pravi Alenka Rebula. Zastavimo si držo, prijem in jasnost cilja. Prioritete pa ohranjajmo do sklepa. Ko začenjamo, naj bo jasno, kam želimo priti. V oddaji smo o začetnih impulzih govorili z naša redno sogovornica, ki jo gostimo vsak drugi mesec na drugo soboto po vrsti. V pogovoru smo izpostavili nekatere pojme, ki nas vodijo in so zelo pomembni, tudi pri vzgoji in spremljanju otrok ter mladih. To so: storilnost ali srčna delavnost, odpor ali lenoba. Med seboj jih ne smemo mešati, ker so si zelo različni.

Začelo se je novo šolsko in tudi katehetsko leto. Mogoče je to zadnje leto, ko bom tudi jaz poskušala otrokom odpreti vrata v svet evangelija in jim pokazati pot, ki vodi do Jezusa. Zato, kot vsako leto, tudi zdaj komaj čakam, da začnemo z veroukom! Vznemirljivo je čakati otroke, ker ne veš, kdo bo prišel v tvojo veroučno skupino in kaj bo prinesel s seboj. In potem počasi zgraditi odnos, ki je nekje med učiteljico, redovnico, babico in teto.Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

Židovska Nova godina, Roš Hašana, nije samo vrijeme slavlja i želja za boljom godinom. Ona otvara ciklus blagdana, posta, sjećanja i preispitivanja vlastitog života. Julija Koš iz Židovske vjerske zajednice Bet Izrael govori o tome zašto židovska tradicija početak godine povezuje s odgovornošću prema Bogu, bližnjima i svijetu koji nam je povjeren na čuvanje. U središtu je poruka da čovjek nije samo korisnik stvorenoga svijeta, nego njegov čuvar i Božji suradnik. Zato novi početak traži i suočavanje s vlastitim pogreškama, čišćenje savjesti i spremnost na promjenu.

U Srbiji sve više umjetnika zbog podrške pokretu studenata ima poteškoća s gažama. Zato organizatori festivala EXIT pokreću novi Blacklist Festival - na kojem žele dati priliku za nastup onima na koje se vrši pritisak. Nenad Kreizer razgovara s Ognjenom Tomaševićem iz uprave EXIT-a o planovima za festival za izvođače s crne liste. Iz Sarajeva Zoran Ćatić šalje novosti s glazbene scene Bosne i Hercegovine. Kao uvijek slušamo mnogo nove glazbe s europskog jugoistoka. Von Nenad Kreizer.

Čeprav je Mao, ki je deželi na oni strani velikega zidu vladal med letoma 1949 in 1976, odgovoren za trpljenje in smrt milijonov Kitajk in Kitajcev, v svoji domovini vendarle velja za nespornega junaka. Zakaj?9. septembra 1976, pred pol stoletja torej, je v Pekingu umrl Mao Zedong. Komunistični politik, ki se je rodil decembra leta 1893 na podeželju v južni provinci Hunan, se je v kitajsko zgodovino z velikimi pismenkami vpisal najpozneje 1. oktobra leta 1949, ko je na pekinškem Trgu nebeškega miru razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske. No, tej, ljudski Kitajski je Mao potem tudi načeloval naslednjih 27 let in bil neposredno odgovoren za osupljiv niz napak, katastrof in zločinov – od zatrtja kampanje stotih cvetov, ki naj bi sicer spodbujala javno izražanje kritičnih mnenj in pripomb, prek t. i. velikega skoka naprej, poizkusa hitre industrializacije dežele na oni strani velikega zidu, poizkusa, ki se je iztekel v naravnost apokaliptično lakoto, do velike kulturne revolucije, med katero so mladi rdeči gardisti z Maovo rdečo knjižico v rokah uničili na tisoče templjev, palač in drugih vidnih simbolov kitajske starodavne civilizacije. Človeška življenja, ki so bila med vsemi temi brutalnimi pretresi izgubljena, lahko štejemo v desetinah milijonov, preživeli pa najbrž še danes živijo z globoko travmatičnimi spomini na Maovih 27 let na oblasti. In vendar ni dvoma – Mao Zedong je na Kitajskem danes junak. Njegovi portreti in kipi krasijo pisarne in mestne trge od ruske do vietnamske meje, Komunistična partija pa je njegovo zgodovinsko vlogo že pred časom uradno ovrednotila takole: Mao naj bi sicer res bil 30 odstotkov slab, a bil naj bi tudi 70 odstotkov dober. Ob tej partijski igri procentov je kaj lahko zamahniti z roko, češ cenena propaganda oblastnikov, a če to storimo, se slej ko prej prikrajšamo za širše razumevanje novejše kitajske zgodovine, razumevanje, ki bi nam utegnilo še kako priti zdaj, ko je Ljudska republika drugo gospodarstvo sveta in ko očitno tudi že precej uspešno tekmuje z Združenimi državami Amerike za položaj svetovne velesile številka ena. Zato smo se v tokratnih Glasovih svetov spraševali, kaj partija pa tudi milijoni navadnih Kitajk in Kitajcev Mao Zedongu štejejo v dobro in zakaj naj bi to dobro vendarle odtehtalo vse trpljenje in vse smrti, za katere je odgovoren? – Odgovor na to zagatno vprašanje nam je pomagala iskati dr. Maja Veselič, sinologinja in predavateljica na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: propagandni plakat z Maovo podobo, razstavljen v Anrenu v tamkajšnjem Muzeju značk, ur in pečatov iz rdeče dobe (Goran Dekleva)

Hypotéka je otroctví. Vlastní bydlení je jediná jistota. ETF jsou jediná správná cesta. Káva je vyhazování peněz. Musíte investovat 20 % příjmu, jinak budete mít v důchodu problém. Podobné rady na nás denně vyskakují na sociálních sítích. A protože je slyšíme pořád dokola, často je začneme považovat za finanční pravdy – a podle nich měníme své rozhodování o penězích. Co v podcastu uslyšíte? ✅ Proč finanční rady ze sociálních sítí často nefungují bez kontextu a jak mohou ovlivnit naše rozhodování. ✅ Jak nás finanční influenceři a algoritmy nenápadně přesvědčují, že jejich pohled je univerzální pravda. ✅ Proč si kvůli sociálním sítím můžeme připadat chudší, než ve skutečnosti jsme. ✅ Co je money dysmorphia a jak souvisí se sociálním srovnáváním. ✅ Proč může sledování finančního obsahu vytvářet falešný pocit finančních znalostí. ✅ Jak funguje FOMO a proč nás může přimět investovat nebo utrácet způsobem, který bychom jinak nezvolili. ✅ Proč počet sledujících ani lajků není důkazem odbornosti finančního influencera. ✅ Co ukazuje analýza Morningstar Mind the Gap o rozdílu mezi výnosem fondů a skutečnými výsledky investorů. ✅ Proč nejlevnější finanční řešení nemusí být pro každého nejvýhodnější. ✅ Jak sociální sítě používat jako zdroj inspirace, nikoli jako návod na vlastní finanční život. ✅ Jak si vytvořit odstup od finančních rad, které na nás každý den míří ze sociálních sítí. A mnoho dalšího. Zajímá vás finanční růst a investování?  Vyzkoušejte náš portál ➡➡ http://teoriepenez.cz a udělejte si například FIRE TEST, kde zjistíte. kdy a s jakými penězi půjdete do penze. ➡ Web: http://teoriepenez.cz  ➡ Instagram:  https://www.instagram.com/teoriepenez/

Naši kolesarji so danes na Krasu, kjer bodo pri Mariji Obšljanski v župniji Komen sklenili letošnje 15. kolesarsko romanje od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. Če bi se peljali še nekoliko naprej bi prišli do Tomaja, ki je povezan s pesnikom Srečkom Kosovelom, kateremu je posvečeno letošnje leto. Zato smo tokratno oddajo o kulturi oblikovali s spomini na Srečka Kosovela in njegovo družino. Spomin na Kosovelove so obudili Dragica Sosič, Lučka Čehovin in mag. Božo Rustja.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V 95. epizóde som sa rozprával so Samom Marcom, publicistom, komentátorom a prekladateľom, ktorý napísal knihu s názvom Sociálne siete musia byť zničené. Samo si sociálne siete dvakrát úplne vypol. Prvýkrát po utečeneckej kríze, keď mu denne prialo smrť celé jeho okolie, druhýkrát počas korony na celé dva roky. Hovorí, že to malo jedno negatívum: ľudia na vás zabudnú a prestanú vás volať do podcastov. Zato sa ako človek máte oveľa lepšie.Veľká časť rozhovoru je o osobnej rovine, teda o tom, kde má človek najväčšiu kontrolu. Rozoberáme, koľko času na sieťach je ešte v poriadku, prečo posunutie Instagramu na tretiu obrazovku nefunguje a či sa dajú sociálne siete používať s mierou podobne, ako aj alkohol. Samo otvorene priznáva, že keď mu vypadol telefón v aute, cítil nervozitu, hoci ho na nič nepotreboval. Zhodli sme sa aj na tom, čo nás na celej veci hnevá najviac. Je to ten kognitívny úpadok, keď sa zrazu neviete zahĺbiť ani do toho, čo si kúpite na večeru.Potom sme prešli k regulácii. Samo vysvetľuje, že regulácia je len iné slovo pre pravidlá – a že pravidlá máme dnes skoro na všetko, okrem sociálnych sietí. Používa analógiu s cigaretami (ktoré kedysi odporúčali lekári) a s autami. Predstavte si dopravu bez rýchlostných limitov a bez prednosti v jazde. Presne tam sme dnes. Rozobrali sme konkrétne kroky: zákaz nekonečného scrollovania, zosekanie najhorších desiatich percent obsahu, notifikácie, vekové obmedzenia a tiež to, prečo je vekový limit pre deti len polovicou riešenia, ak im namiesto toho nemáme čo ponúknuť.Druhá polovica epizódy patrí umelej inteligencii a knihám. Samo hovorí, prečo má zatiaľ väčšie obavy zo sociálnych sietí než z AI, ako AI reálne používa pri prekladoch a prečo sa preklad na 98 percent nedá použiť, ak ho potrebujete na 100 percent. Dostali sme sa aj k AI knihám a k tomu, či ich treba označovať. Veľmi konkrétna je časť o biznise za knihami: koľko naozaj zostane autorovi z predajnej ceny, čo znamená bestseller na Slovensku a prečo sa tým dá uživiť len s pravidelnou produkciou.Tento diel je pre každého, kto cíti, že mu sociálne siete berú pozornosť a chce s tým niečo robiť, ale aj pre tých, ktorých zaujíma politika, technológie a knižný biznis. Užívajte!---------------------------------------------------------------------------Kapitoly:00:00:00 – Predstavenie hosťa00:01:20 – Prečo vypol Samo Marec sociálne siete?00:03:47 – Prečo sa na siete vrátil?00:06:22 – Dajú sa sociálne siete používať s mierou?00:12:05 – Kognitívny úpadok a stratená pozornosť00:16:33 – Prečo sa najlepšie šíri hnev?00:18:49 – Ako by vyzerali zdravé sociálne siete?00:21:30 – Pravidlá, vekové limity a nekonečný scrolling00:26:49 – AI verzus sociálne siete00:33:48 – Zoberie AI prácu prekladateľom?00:41:21 – Knihy vygenerované AI00:43:30 – Koľko zarobí autor na knihe?00:50:16 – Moc technologických miliardárov00:55:30 – Kto dokáže zastaviť sociálne siete?01:00:47 – Čo odporúča Samo Marec?01:05:13 – Zmysel života podľa Sama Marca---------------------------------------------------------------------------Viac z podcastov nájdete na:https://www.truban.sk/podcast/---------------------------------------------------------------------------Všetky spomenuté knihy a podcasty nájdete v článku na blogu:https://wp.me/p5NJVg-YS---------------------------------------------------------------------------Podcast si môžete vypočuť aj na streamovacích platformách:● Spotify ▸ https://spoti.fi/31Nywax ● Apple podcast ▸ https://apple.co/3n0SO8F---------------------------------------------------------------------------● Najlepšie z podcastu na Instagrame ●https://www.instagram.com/truban.podcast/● Truban.sk ●https://bit.ly/3r1vYQJ ● Instagram ●https://www.instagram.com/truban/● Facebook ●https://www.facebook.com/miso.truban● LinkedIn ●https://sk.linkedin.com/in/truban

Koliko je v sodobni družbi, ki se večinoma ukvarja s hiperprodukcijo, tako dela kot užitka, tudi strahu, sploh časa za razmislek, za notranji dialog o minevanju, o smrti. O nečem tako neizogibno življenjskem in gotovem. Velikokrat mi pride na misel izjava ameriškega režiserja Woodyja Allena, ki jo je seveda začinil s svojim značilnim črnim humorjem, ko je rekel: »Ne bojim se smrti, samo nočem biti zraven, ko se bo to zgodilo.« Ampak dokončnost, vsaj zemeljska dokončnost v telesu, izgube bližnjih oseb sploh, so ene najtežjih preizkušenj v življenju. Še posebej pa je težko, če izguba doleti otroka ali mladostnika. Smrt starša, sorojenca, starega starša ali druge pomembne osebe, pogosto globoko zareže v otrokovo doživljanje sveta, njegov občutek varnosti in vsakodnevno bivanje. Šola je vse pogosteje otrokov drugi dom, zato postane pomemben prostor, kjer otrok s svojo bolečino ne bi smel ostati sam. Učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni sodelavci se ob takšnih situacijah pogosto znajdejo pred zahtevnim vprašanjem: kako k otroku pristopiti varno, spoštljivo in podporno? Zato je nastal priročnik za učitelje in strokovne delavce, kot podpora otrokom in mladostnikom v času žalovanja – Ko bolečina pride v razred, njegova avtorja pa sta tokratna gosta oddaje Glasovi svetov. Miha Zimšek – sodelavec na programih Slovenskega društva Hospic. Deluje na odboru Murska Sobota kot koordinator spremljanja in vseh ostalih programih ter aktivnostih društva. Pri društvu je 17 let, od tega je bil 10 let prostovoljec. Je tudi vodja programa žalovanje otrok in mladostnikov, kamor sodi tudi tabor Levjesrčni Rok Kuralt - strokovni delavec na območnem odboru Ljubljana Slovenskega društva Hospic, 7 let je bil tudi prostovoljec

Výrobek označený jako ekologický, šetrný k přírodě nebo udržitelný může na zákazníka působit lákavě. Taková tvrzení ale nemusí být vždy podložená. Evropská unie proto chystá zpřísnění spotřebitelských pravidel, která mají zákazníky lépe chránit před zavádějícími informacemi.Všechny díly podcastu Odpolední interview můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Sveti Frančišek je: »oznanjal mir z besedami: «Gospod naj vam podari mir!» Ta mir je oznanjal vsem možem in ženam, s katerimi se je srečeval. Zato so se mnogi, ki so sovražili mir pa tudi odrešenje, z Gospodovo pomočjo ...

Morsko dno v koprskem zalivu je muljasto; reke in meteorne vode vanj nanesejo na tisoče kubičnih metrov blata in drugih usedlin. Zato morajo v pristanišču redno čistiti in poglabljati plovne poti, sicer vplutje ladij ne bi bilo več varno. Doslej so mulj, ki so ga pograbili z morskega dna, odlagali na kopno, lani pa so začeli s pilotnim projektom odlaganja mulja v morje. Kako se je obnesel, kaj so pokazali rezultati? O tem se je Nataša Ugrin Tomšič pogovarjala s članom uprave Luke in delavskim direktorjem Vojkom Rotarjem in z Borutom Mavričem, vodjo Morske biološke postaje Piran.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Send us Fan MailDragonCon is back, we're back, and if you're planning your first (or first in a long time) DragonCon in 2026, this is where you start. We break down what's new since the last time we were in your ears, the must-know layout basics, realistic budgeting, how not to wreck yourself on day one, and a ton of small tips that even returning veterans forget until it's too late.Gary and Taylor, lifelong friends and self-proclaimed Dragon Con/Convention experts, talk tips and hacks to get the most out of your con experience - while saving as much money as possible – and whatever nerdy stuff crosses their minds. Save more at cons to spend more at cons! New episodes drop every Tuesday.Find DragonCon Survival guide on Facebook, email us at Dragonconsurvivalguide@gmail.com, or shout to the DragonCon gods in Downtown Atlanta at 2 AM.Thanks for liking, sharing, subscribing and listening!DragonCon Survival Guide is a Top Wop Studios Production.

Poklicna izbira dijakinje iz programa Botrstvo se je zgodila naključno, ko je med družinskim obiskom bazena ekipa reševalcev pomagala starejšemu obiskovalcu, potrdila pa na kariernem sejmu, ko je delo reševalcev spoznala še podrobneje. Kljub navdušenju in dejstvu, da je dijakinja zdravstvene šole, še nikoli ni imela priložnosti obiskati reševalne postaje. Zato jo je na obisk povabila ekipa službe nujne pomoči Zdravstvenega doma Maribor, presenetili pa smo jo tudi z obiskom dispečerskega centra, ki skrbi za zdravstveno oskrbo več kot polovice prebivalcev Slovenije.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V tem pogovoru z izkušeno fitoterapevtko Marijo Ano Kolman odpiramo temo, o kateri se redko govori na glas – kakšna je realna slika zdravljenja raka danes in kje ima pri tem mesto podpora fitoterapije.Čeprav medicina napreduje, število obolelih narašča. Zakaj? In ali res obstajajo pristopi, ki bi lahko izboljšali rezultate zdravljenja?✨ Kaj boste izvedeli:• zakaj naj bi po določenih raziskavah del onkoloških zdravil imel omejen učinek• kako poteka sodobno zdravljenje raka (kemoterapija, imunoterapija, tarčna terapija)• kaj pomeni personalizirano zdravljenje in zakaj je prihodnost medicine• kako lahko fitoterapija PODPRE zdravljenje – brez poseganja v terapijo• zakaj je individualen pristop ključnega pomena pri vsakem bolniku

Pred nami je že šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki nas vabi k sodelovanju med različnimi generacijami. Papež Leon XIV. je za geslo tokrat izbral misel iz Svetega pisma: Nikoli te ne bom pozabil. Zato smo današnjo oddajo posvetili konkretnim pobudam za utrditev družine in znotraj nje sodelovanju med različnimi generacijami. Državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij sta ob letošnjem mednarodnem dnevu družin organizirala posvet z naslovom: Družina – družba – harmonija. Za vas smo pripravili nekaj posnetkov nagovorov udeležencev.

Jesse, Dodger, and Boon sit down for a brand new episode of Geekenders to figure out if Boon is in danger. Then Jesse breaks down his recent hands-on time with Beast of Reincarnation. Is it living up to the hype, or did it completely break our brains?But that's not all—we're diving deep into the chaotic tracks of Wreck Runners, sharing our latest late-night horror movie obsessions, and getting into the weeds with ZATO. Grab a snack, get comfy - it's the geekend!Are you ready to geek out this weekend? Join Jesse and Dodger on the Geekenders podcast as they bring you the ultimate dose of geekiness. From their hilarious banter to their in-depth discussions, this is the podcast you've been waiting for. Follow them now and discover why they are the number one geek podcast without a doubt. Subscribe and let the geeking begin!Theme by: MegaRanAnimated Intro by: JulesDrawzWant to watch live, tune in to Dodgers twitch every Friday at 11am est/8am pst : https://www.twitch.tv/dexbonusHosted on Audioboom. See https://audioboom.com/about/privacy for more information.

Kada se govori o autizmu, najčešće se govori o dijagnozi, simptomima, terapijama, procenama i sistemu podrške. Mnogo ređe se govori o životu koji se oko svega toga svakodnevno organizuje: O porodici, braći i sestrama, roditeljima, strahu od budućnosti, iscrpljenosti, ljubavi, odgovornosti i pitanjima koja ne prestaju kada se ugase kamere, zatvore ordinacije i završe sastanci sa stručnjacima. Dečiji psihijatar Roberto Grujičić razgovara sa Sunčicom Petrović, osnivačicom Fondacije Hiljadu želja i platforme OUTizam, ženom koja o autizmu govori iz dva važna ugla: Kao neko ko godinama radi na edukaciji, podršci i povezivanju porodica i stručnjaka, ali i kao Veljkova sestra. Jer, njen brat Veljko ima autizam. Zato je ovaj razgovor istovremeno stručan i duboko ličan. Roberto i Sunčica govore o tome šta autizam jeste, koliko se razlikuju potrebe osoba iz spektra, zašto porodice često ostaju same između sistema, dijagnoze i svakodnevice, ali i koliko je važno da se sistemska podrška ne događa samo u detinjstvu. Jer dete sa autizmom odrasta. Roditelji stare. Braća i sestre često preuzimaju deo brige, odgovornosti, planiranja i straha od onog pitanja koje mnoge porodice najviše boli: Šta će biti jednog dana? Sunčica otvoreno govori o iskustvu porodice, o Veljku, o ljubavi koja nije laka ni sentimentalna, o godinama prilagođavanja, borbe i učenja, ali i o potrebi da se o autizmu govori tačno, mirno i bez predrasuda. Ne kao o nečijoj privatnoj tragediji, već kao o životnoj stvarnosti koja traži znanje, strpljenje, dobar sistem podrške, razumne institucije i društvo koje ume da vidi čoveka, a ne samo dijagnozu. Ovo je epizoda o autizmu, ali pre svega o braći i sestrama, ljubavi, povezanosti, o porodicama koje žive uz autizam. O onima koji brinu, uče, greše, nastavljaju, vole i traže podršku koja ne sme da zavisi samo od lične snage.

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

Kaj pomeni preseliti se v državo, za katero še pred nekaj leti nisi bil prepričan, če je Slovenija ali Slovaška? Agnieszka Mravinec je zaradi ljubezni zapustila Poljsko, v Sloveniji pa našla nov dom in novo službo. Že po pol leta je znala osnove slovenščine, ob tem je odkrila čar dvojine, se naučila belokranjskega narečja, doživela nekaj zelo zabavnih jezikovnih nesporazumov in ugotovila, da se Slovenci poslavljamo precej drugače kot Poljaki. Danes pravi, da je doma v obeh državah. Zato na tekmah med Slovenijo in Poljsko vedno zmaga.

„Sistem šalje poruku da nije pametno biti Katarina i da će vas to skupo košta, pa ljudi radije biraju zonu komfora i čekaju da nam se sve sruši na glavu. Izvornih uzbunjivača koji bi preko noći progovorili više nema, ali ima profesionalaca. Kao neverovatan optimista, verujem da su mnoga nepočinstva ipak dokumentovana i da u nekim fiokama samo čekaju trenutak da budu izvučena", poručuje Katarina Petrović, suspendovana majorka policije iz Valjeva. U novoj epizodi Radar Foruma, sudija i pisac Miodrag Majić ugostio je majora policije Katarinu Petrović, ženu čije je ime u javnosti postalo sinonim za otpor unutar strogo hijerarhijskih državnih struktura. Otvarajući razgovor, Majić je istakao da mu se, prateći njenu sudbinu, u glavi neprestano motala priča o Frenku Serpiku, čuvenom njujorškom policajcu koji je sedamdesetih godina prošlog veka ustao protiv korupcije u sopstvenim redovima. On je na početku razgovora upitao svoju sagovornicu da li je i pre zvaničnih događaja (slučaj Nikole Petrovića koji je razotkrila) osećala da u sistemu u kojem i dalje postupa predstavlja neku vrstu „baga“ ili incidenta. Katarina Petrović je potvrdila tu tezu, objašnjavajući kako su se njena rana, idealizovana uverenja o policijskom poslu sudarila sa realnošću institucije u kojoj lični i karijerni interesi često nadjačavaju slovo zakona. „Da sam incident shvatila sam mnogo pre ovoga što se dogodilo i zbog čega sam postala poznata javnosti. Sa 20 godina verovala sam da ulazim u ozbiljan sistem gde smo svi na istoj strani, gde smo tim i gde sve fenomenalno funkcioniše. Zato sam od početka karijere, zastupajući isključivo zakonske norme i propise, dizala glas čim bi neko iskočio iz njih i pitala: 'Kako sad, pa u zakonu piše ovo?' Uvek sam se bunila želeći da isteram pravdu, a na kraju sam optužena da sam upravo kršenjem propisa napravila ozbiljan incident. Vremenom sam shvatila da nismo svi na istoj strani. U MUP-u, kao i u svakom drugom sistemu, postoje ljudi koji gledaju isključivo privatne i karijerne interese, spremni da zažmure i nešto ne urade ako je to u skladu sa tim interesima. Ja u takvim situacijama nisam umela, niti sam želela da se snađem.“

Danes ima skoraj vsakdo z mobilnim telefonom v žepu dostop do ogromne količine znanja, ki mu je na voljo tudi v slovenščini. Umetna inteligenca zna z besedami, ki jih uporabnik razume, v nekaj sekundah pojasniti pojem, povzeti knjigo, izpeljati račun ali predlagati rešitev težave. Zato se zdi, da se bo moral naš odnos do učenja v teh novih razmerah temeljito spremeniti. Če lahko za vsak podatek vprašamo telefon, čemu bi si sploh še zapomnili letnice, formule ali definicije? Če nam zna dober model umetne inteligence razumljivo razložiti skoraj karkoli, zakaj bi se še trudili z učenjem in izgradnjo lastnega razumevanja? Odgovor na to dilemo je preprostejši, kot se morda zdi. Umetna inteligenca nikakor ni odpravila potrebe po znanju. Odpravila je predvsem možnost, da bi golo ponavljanje naučenih formulacij še naprej zamenjevali za razumevanje. Površno znanje se je prej dalo skrivati za strokovnim besednjakom in lepimi stavki, danes pa zna takšne stavke sestaviti vsak telefon. Kar ostane, je tisto, česar ta naprava ne more narediti namesto nas. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi. Gostje: Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana; Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

S politologem Vratislavem Havlíkem o tom, jak změny v Budapešti promění Evropu a proč Péter Magyar nesmí zklamat. Co přivodilo politický pád Viktora Orbána? Jak změní režim v Maďarsku Peter Magyar? A co Orbánův odchod ze scény může znamenat pro jeho spojence a další evropské státy? Nejen na to odpovídal v Debatě s Respektem v Institutu Paměti národa Brno politolog Vratislav Havlík z Masarykovy univerzity. Diskusi moderoval Tomáš Brolík.

Pišeš prvo tekmo. Ono, pišeš pišeš. O NK Maribor. Za cajtng. Pa pride trener kontra ekipe. 6:0. Povoženi. "Maš kaki čik?" Bonus epizoda. Še ena taka, na ajns, cvaj, draj. Ne zato, ker bi morala bit, ampak ker je fajn, da je. O tem, ali se veselit gola na novinarski tribuni. O tem, kako je plezat čez ograjo. O tem, kako letos nimamo okroglih obletnic. In o tem, kako se je Luka spomnil tekme z Atletico Madridom. Kapo dol, Luka. Še tega, še. Zato to delam(a). Še ena bonus solo epizoda. Za vikend. Pa pred Primorjem. Res hvala vsem za odzive po prvi bonus epizodi. In ekstra za vso podporo. Res. Pune hvala. Do 4. maja pa porihtam, tak kot se zagre. Moram. Ni druge. Se čujemo!

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

V tej epizodi razmišljamo, kako generativna umetna inteligenca spreminja naš pojem znanja. Deluje kot nekakšna matematična različica Platonovega sveta idej, saj iz ogromnih količin podatkov izlušči »geometrijo pomenov« in ponuja zelo prepričljive odgovore. A ti odgovori niso resnice, temveč vzorci. Umetna inteligenca ne nosi odgovornosti kot človeški strokovnjaki, temveč deluje kot statistični konsenz preteklosti. Zato lahko hitro postane zapeljiva enciklopedija, ki nas uspava v intelektualno pasivnost. Kako se temu izogniti? Govorimo o tem, zakaj moramo ostati aktivni soustvarjalci znanja in kako ločiti med priročnimi odgovori stroja ter resničnim razumevanjem sveta. Izvorni članek: Platon v stroju - umetna inteligenca in kriza pojma znanja Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Dok planeti preti Treći svetski rat, mi smo apsolutno bezbedni. Zašto? Zato što primenjujemo taktiku "aktivne neutralnosti" - sedimo ispod kamena i čekamo da prođe, dok se analitičari u "Hit Tvitu" takmiče ko će više da zahvali predsedniku Vučiću što smo živi. U 227. epizodi Njuz podkasta bavili smo se i neverovatnim ekonomskim otkrićima: konačno smo saznali da je puter u Srbiji skuplji nego u regionu zato što se mnogo krade! Pored cena u marketima, bavili smo se i "uštedama" na tenderima, pa smo prokomentarisali kako je za EXPO 2027 odbijena ponuda od 50 miliona dinara jer je valjda bila previše jeftina. Osvrnuli smo se i na poziv Bake Praseta da gostujemo u njegovom lajvu, objasnili zašto se to neće desiti, a analizirali smo i najnovije uspehe naših ljudi u svetu - konkretno, ambasade Srbije u Lisabonu koja je navodno poslužila kao štek za koks. Za kraj, vodimo vas u Kulu gde na lokalnim izborima penzioneri glume studente na fantomskim listama.

Polský politolog Jaroslaw Kuisz zaznamenal, že se americký ministr zahraničí Rubio po tom, co vystoupil na Mnichovské bezpečnostní konferenci, vydal do Bratislavy a Budapešti. Zato prezidentský palác ve Varšavě, vzdor tomu, že v něm sídlí prezident Nawrocki, jeden z největších fanoušků Donalda Trumpa, ostentativně vynechal.

Podsećamo vas da je počela sa radom i naša prodavnica na internetu: