Podcasts about zato

Poklicna izbira dijakinje iz programa Botrstvo se je zgodila naključno, ko je med družinskim obiskom bazena ekipa reševalcev pomagala starejšemu obiskovalcu, potrdila pa na kariernem sejmu, ko je delo reševalcev spoznala še podrobneje. Kljub navdušenju in dejstvu, da je dijakinja zdravstvene šole, še nikoli ni imela priložnosti obiskati reševalne postaje. Zato jo je na obisk povabila ekipa službe nujne pomoči Zdravstvenega doma Maribor, presenetili pa smo jo tudi z obiskom dispečerskega centra, ki skrbi za zdravstveno oskrbo več kot polovice prebivalcev Slovenije.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

V tem pogovoru z izkušeno fitoterapevtko Marijo Ano Kolman odpiramo temo, o kateri se redko govori na glas – kakšna je realna slika zdravljenja raka danes in kje ima pri tem mesto podpora fitoterapije.Čeprav medicina napreduje, število obolelih narašča. Zakaj? In ali res obstajajo pristopi, ki bi lahko izboljšali rezultate zdravljenja?✨ Kaj boste izvedeli:• zakaj naj bi po določenih raziskavah del onkoloških zdravil imel omejen učinek• kako poteka sodobno zdravljenje raka (kemoterapija, imunoterapija, tarčna terapija)• kaj pomeni personalizirano zdravljenje in zakaj je prihodnost medicine• kako lahko fitoterapija PODPRE zdravljenje – brez poseganja v terapijo• zakaj je individualen pristop ključnega pomena pri vsakem bolniku

Pred nami je že šesti svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki nas vabi k sodelovanju med različnimi generacijami. Papež Leon XIV. je za geslo tokrat izbral misel iz Svetega pisma: Nikoli te ne bom pozabil. Zato smo današnjo oddajo posvetili konkretnim pobudam za utrditev družine in znotraj nje sodelovanju med različnimi generacijami. Državni svet Republike Slovenije in Zavod Harmonija generacij sta ob letošnjem mednarodnem dnevu družin organizirala posvet z naslovom: Družina – družba – harmonija. Za vas smo pripravili nekaj posnetkov nagovorov udeležencev.

Jesse, Dodger, and Boon sit down for a brand new episode of Geekenders to figure out if Boon is in danger. Then Jesse breaks down his recent hands-on time with Beast of Reincarnation. Is it living up to the hype, or did it completely break our brains?But that's not all—we're diving deep into the chaotic tracks of Wreck Runners, sharing our latest late-night horror movie obsessions, and getting into the weeds with ZATO. Grab a snack, get comfy - it's the geekend!Are you ready to geek out this weekend? Join Jesse and Dodger on the Geekenders podcast as they bring you the ultimate dose of geekiness. From their hilarious banter to their in-depth discussions, this is the podcast you've been waiting for. Follow them now and discover why they are the number one geek podcast without a doubt. Subscribe and let the geeking begin!Theme by: MegaRanAnimated Intro by: JulesDrawzWant to watch live, tune in to Dodgers twitch every Friday at 11am est/8am pst : https://www.twitch.tv/dexbonusHosted on Audioboom. See https://audioboom.com/about/privacy for more information.

Bayreuthske slavnostne igre veljajo za enega najpomembnejših in najstarejših glasbenih festivalov na svetu. Prvi je potekal leta 1876, ko je nemški skladatelj, dramatik, pesnik, pisatelj, gledališki režiser in dirigent Richard Wagner (1813–1883) izpeljal zamisel o glasbenem festivalu, posvečenem izključno njegovim delom, in že takrat so izvedli njegov celotni Nibelungov prstan. Skladatelj je tako ustvaril prostor, kjer naj bi njegova glasbena dela zaživela natanko tako, kot si jih je zamislil, brez tedanjih opernih konvencij. Zato je v tem bavarskem mestu dal zgraditi posebno gledališče, Festspielhaus oziroma Festivalno dvorano, ki jo odlikujeta izjemna akustika in skriti orkestrski prostor. Pozneje je Bayreuth postal romarsko središče ljubiteljev Wagnerjeve glasbe z vsega sveta. Po skladateljevi smrti je umetniško vodstvo prevzela njegova družina, ki festival vodi še danes. Skozi zgodovino je festival doživel več prelomnic: prekinili sta ga obe svetovni vojni, leta 1951 pa sta ga prevzela Wagnerjeva vnuka Wieland in Wolfgang Wagner in ga temeljito prenovila. S sodobnimi, pogosto minimalističnimi režijami sta ustvarila tako imenovani Novi Bayreuth, ki je močno vplival na razvoj operne režije v drugi polovici 20. stoletja. Še več, z vrhunskimi glasbeniki in izjemnimi režiserji Bayreuth še vedno ostaja eno najvplivnejših opernih prizorišč na svetu. Skozi čas so na odru tamkajšnje Festivalne dvorane nastopile tudi številne legendarne pevke in pevci, pa seveda številni vplivni in pomembni dirigenti. Skratka, ta glasbeni festival je postal evropski kulturni fenomen. A kakšen dejanski pomen ima ta festival danes, kaj vse se je z njim dogajalo v preteklosti in koliko je z njim pridobila Wagnerjeva glasba – o tem ob njegovi 150-letnici v pogovoru. Gost je prof. dr. Gregor Pompe z Oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Ob njem pa radijski kolega Dejan Juravić predstavi še zgodovino naših radijskih prenosov s tega festivala. Foto: Festivalna dvorana Richarda Wagnerja, vir: Wikipedija

V igri, izvezeni iz Kosovelovih pesmi za otroke, je veliko sonca, predvsem pa pogledov na drobne, preproste stvari iz vsakdanjega življenja ljudi ali živali, ki so še posebno blizu otroku. Njegove pesmice so vesele, svetle, polne domišljije. Živel je na Krasu in je bil otrok tamkajšnje zemlje, njenih borov in brinja. Igro posvečamo pesnikovemu letu, saj je letos minilo sto let od njegovega prezgodnjega slovesa. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Marinka Poštrak Tonski mojster: Gal Nagode Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralca: Vesna Pernarčič, Blaž Setnikar Produkcija: program Ars, Prešernovo gledališče Kranj ter mednarodni raziskovalni in umetniški projekt B-AIR pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2021.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Jezik je poln drobnih presenečenj, ki jih odkrijemo šele, kose vprašamo: “Kaj pa to v resnici pomeni?” Frazemi so prav takšna presenečenja — majhne skrivnosti, ki čakajo, da jih razvozlamo. Zato danes odprimo naslednjo in poglejmo, kaj skriva.Slovenski frazemi v pripovedi. Vir: fran.si :Janez Keber: Slovar slovenskih frazemov, slike: Artistly, bere Nataša Holy

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Norové ani Švýcaři nepokračují ve své historické cestě fotbalovým mistrovstvím světa. Oba týmy to proti tradičním velmocem ve čtvrtfinále dotáhly až do prodloužení, v něm ale podlehli jak Norové Anglii, tak vyloučením oslabení Švýcaři Argentině. Pro Nory šlo o vůbec první účast mezi osmi nejlepšími týmy světa, pro Švýcarsko po víc než sedmdesáti letech. Zato mají Švýcaři už skoro 30 let své krajany v čele FIFA, která turnaj pořádá.Všechny díly podcastu Seriál Radiožurnálu můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Kada se govori o autizmu, najčešće se govori o dijagnozi, simptomima, terapijama, procenama i sistemu podrške. Mnogo ređe se govori o životu koji se oko svega toga svakodnevno organizuje: O porodici, braći i sestrama, roditeljima, strahu od budućnosti, iscrpljenosti, ljubavi, odgovornosti i pitanjima koja ne prestaju kada se ugase kamere, zatvore ordinacije i završe sastanci sa stručnjacima. Dečiji psihijatar Roberto Grujičić razgovara sa Sunčicom Petrović, osnivačicom Fondacije Hiljadu želja i platforme OUTizam, ženom koja o autizmu govori iz dva važna ugla: Kao neko ko godinama radi na edukaciji, podršci i povezivanju porodica i stručnjaka, ali i kao Veljkova sestra. Jer, njen brat Veljko ima autizam. Zato je ovaj razgovor istovremeno stručan i duboko ličan. Roberto i Sunčica govore o tome šta autizam jeste, koliko se razlikuju potrebe osoba iz spektra, zašto porodice često ostaju same između sistema, dijagnoze i svakodnevice, ali i koliko je važno da se sistemska podrška ne događa samo u detinjstvu. Jer dete sa autizmom odrasta. Roditelji stare. Braća i sestre često preuzimaju deo brige, odgovornosti, planiranja i straha od onog pitanja koje mnoge porodice najviše boli: Šta će biti jednog dana? Sunčica otvoreno govori o iskustvu porodice, o Veljku, o ljubavi koja nije laka ni sentimentalna, o godinama prilagođavanja, borbe i učenja, ali i o potrebi da se o autizmu govori tačno, mirno i bez predrasuda. Ne kao o nečijoj privatnoj tragediji, već kao o životnoj stvarnosti koja traži znanje, strpljenje, dobar sistem podrške, razumne institucije i društvo koje ume da vidi čoveka, a ne samo dijagnozu. Ovo je epizoda o autizmu, ali pre svega o braći i sestrama, ljubavi, povezanosti, o porodicama koje žive uz autizam. O onima koji brinu, uče, greše, nastavljaju, vole i traže podršku koja ne sme da zavisi samo od lične snage.

The following article of the Professional Services industry is: “Humanistic Leadership: Driving Both Well-Being, Business Success” by Oscar Garcia Zato, Director General Member of AMECH, Grupo Eulen.

Kako se poleti ohladiti, ne da bi telesu naredili več škode kot koristi? ☀️Ko pride vročina, najprej pomislimo na klimo, mrzle pijače, ledene napitke in hiter pobeg v hladne prostore. A telo takšnih temperaturnih šokov ne prenaša vedno najbolje.V tem videu se s Simone Godina pogovarjamo o tem, kako poleti podpreti telo, da lažje prenaša vročino, zakaj klima ni nujno problem, če jo uporabljamo pravilno, in kaj lahko naredimo od znotraj, da se telo boljše hladi.V videu boste izvedeli:☀️ zakaj prevelika razlika med zunanjo temperaturo in klimo lahko obremeni telo☀️ kako lahko prehodi iz vročine v močno ohlajen prostor vplivajo na počutje☀️ zakaj so lahko ženske zaradi hormonskih nihanj bolj občutljive na temperaturne spremembe☀️ kako pravilno nastaviti klimo, da ni prevelik šok za telo☀️ zakaj poleti ni dobro, da klima piha neposredno v telo ali glavo☀️ kako si lahko pomagamo z zapiranjem senčil, zračenjem in naravnim hlajenjem prostora☀️ zakaj je ščitnica povezana z uravnavanjem telesne temperature☀️ zakaj lahko pikantna hrana v pravih količinah poleti pomaga pri uravnavanju potenja☀️ katera zelišča, kot je žajbelj, lahko podprejo telo pri vročini☀️ zakaj samo voda včasih ni dovolj in zakaj so minerali poleti tako pomembniPoleti s potenjem izgubljamo minerale, zato samo pitje vode pogosto ni dovolj. Če telo nima dovolj mineralov, voda lahko samo “steče skozi nas”, brez prave hidracije na celični ravni.Zato v videu govorimo tudi o mineralnih kapljicah, elektrolitih in o tem, zakaj je pomembno, da telo dobi pravo podporo, še posebej v času vročine, potenja, utrujenosti in večjih obremenitev.Klima ni nujno slaba.Mrzli prostori niso nujno problem.Težava nastane, ko telo doživlja prevelike temperaturne šoke.Poletje je čas, ko potrebujemo več nežnosti, več mineralov, več zavedanja in manj ekstremov.Več vsebin, izdelkov in poletnih priporočil najdete na:[www.klepetobkavi.si](http://www.klepetobkavi.si)

Besede včasih jemljemo površno in jim s tem delamo kar malo krivice. Zato so etimološke razlage res zanimive, saj odkrijejo mnoge plasti pomenov. Ena takšnih z zanimivimi podpomeni je tudi beseda vesel ...

The following article of the Professional Services industry is: 'Modern Leadership: Building Culture, Trust, and Legacy' by Óscar García Zato, Director General Member of AMECH, Grupo Eulen. 

Zatrjujejo, da uporabniki ne bodo občutili spremembe. Drugi poudarki: - Občini Koper in Ankaran v sporu zaradi meje - Osvežitev v teh vročih dneh ponuja tudi Lajšt. A upravljalci krajinskega parka Zgornja Idrijca pozivajo obiskovalce, naj se tja odpravijo peš ali s kolesom. - Številne že zdaj skrbi začetek novega šolskega leta. Zato nova skcja slovenske Karitas.

Nosil dlouhé vlasy dávno před hnutím hippies. Zato nikdy nenosil ponožky. Nevzal si je ani na přebírání Nobelovy ceny. Vyplazoval jazyk na fotografy stejně drze jako na klasickou newtonovskou fyziku. Miloval hudbu a zahrál si na housle v doprovodu Alberta Schweitzera či Maxe Broda. Vědě dal teorii relativity a kvantovou mechaniku, dvě hlavní a dodnes nepřekonané, a přitom vzájemně neslučitelné fyzikální teorie vesmíru. Obecnou teorii relativity publikoval 30. června 1905.Všechny díly podcastu Příběhy z kalendáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v zvezi s pajki med drugim pravi, da sta ena njihovih najzanimivejših lastnosti njihovo predivo in mreže, v katere lovijo svoj plen. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in njegovo uporabo, so bile ključne za njihovo diverzifikacijo. Različni tipi prediva, ki ga proizvajajo pajki, veljajo za ene najbolj lepljivih, najmočnejših, najbolj elastičnih in po natezni trdnosti najkakovostnejših biomaterialov sploh. Zato poskušajo razumeti evolucijski pomen tega prediva, od nivoja molekul do njegove uporabe za gradnjo visoko zmogljivih mrež. Na drugi strani ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo. Čeprav za zdaj še niso dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršen koli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v tako rekoč vseh sferah našega življenja, od neposredne uporabe materiala, izdelave novih himernih biomaterialov do izboljšave sintetičnih in izuma novih materialov. FOTO: Pajek navadni križevec (Araneus diadematus) plete mrežo VIR: Matjaž Gregorič

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Ko so v obdobju med obema svetovnima vojnama klerikalci, liberalci, krščanski socialisti in komunisti iskali vsak svoj odgovor na vprašanje, kaj se pravi biti Slovenec, so pravzaprav že tlakovali pot v državljansko vojnoŠolska učenost pravi: na Slovenskem je med drugo svetovno vojno, med letoma 1941 in 1945 torej, potekala državljanska vojna. To seveda drži, a na nek način bi lahko rekli, da – paradoksalno – to obenem tudi ne drži. Pomislimo: dr. France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta, je menil, da se je državljanska vojna v resnici končala šele spomladi leta 1990, ko se je pač konstituirala naša prva večstrankarska skupščina, medtem ko pesimisti med nami najbrž celo mislijo, da se v resnici sploh nikdar ni nič končalo, da je vročo državljansko vojno kvečjemu zamenjala hladna, ki pa slej ko prej traja še naprej. Morda še bolj nenavadno pa je, da niti trenutka, ko se je državljanska vojna začela, ni mogoče določiti z vso gotovostjo. Natanko v tem kontekstu veja omeniti, da je pod okriljem Založbe Univerze v Ljubljani pred nedavnim izšla razprava Slovenski narod, v kateri njen avtor, dr. Sašo Jerše, predavatelj na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, elokventno zatrjuje, da so bile, metaforično rečeno, puške, s katerimi smo se Slovenke in Slovenci med letoma 41 in 45 streljali, pravzaprav nabite že precej prej. Jerše se v svoji knjigi namreč loteva analize slovenske ideološke krajine v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja in ugotavlja, da so bile opredelitve bistva slovenstva, kakor so jih v obdobju med obema svetovnima vojnama oblikovali klerikalci, liberalci, komunisti in krščanski socialisti, med seboj tako fundamentalno različne, da lahko rečemo, da je duh bratomornega spopada iz stekleničke v resnici ušel, že dolgo preden je enkrat po 6. aprilu 1941, se pravi po napadu sil osi na tedanjo Jugoslavijo, prvi Slovenec na svojega soseda, bližnjika oziroma brata pogledal čez puškino cev. Zato se velja vprašati, kako so ti nepomirljivo različni diskurzi opredeljevali, kaj se pravi biti Slovenec; vprašati se velja, katere vrednote so ti nacionalni diskurzi postavljali v samo jedro slovenstva in kako si je bilo skozi njihovo prizmo navsezadnje moč predstavljali táko prihodnost našega naroda, ki bi bila zares svetla? – No, prav tega smo se lotili v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Jeršeta. Foto: detajl s stenske poslikave Zgodovina Slovencev, ki jo je v preddverju Velike dvorane Državnega zbora leta 1958 ustvaril Slavko Pengov (Marko Klinc / arhiv Državnega zbora RS)

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si na vseh področjih prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika, pa naj gre za dvojezično šolstvo, topografijo, sodstvo ali pa za uporabo slovenščine kot uradnega jezika. Zato si želijo nov zakon o narodnih skupnostih, ki bi prinesel potrebne spremembe na vseh omenjenih področjih. O tem se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z odvetnikov in avtorjem nove publikacije z naslovom 50 let zakona o narodnih skupnostih-in še vedno brez rešitve Rudijem Voukom, ki meni, da je zakon nastal zato, da bi se preprečilo uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Te dni se spominjamo dogodkov pred 35 leti, ko smo ubranili samostojnost Slovenije. Zato danes ponavljamo oddajo o tem, kako so letala nekdanje JLA med vojno za Slovenijo večkrat napadla našo mrežo RTV oddajnikov, da bi utišala poročanje o agresiji na mlado državo. Oddajo smo posneli pred skoraj desetetjem z nekdanjemi sodelavci, elektrotehniki in inženirji, ki so na oddajnikih RTV Slovenija v nenehni nevarnosti za svoja življenja skrbeli, da smo slišali in videli resnico o vojni za Slovenijo.

V oddaji Svetovalni servis največ vprašanj o sifilisu in HPV.Poletje je čas, ko se razživi naše spolno življenje. Med rjuhe skočimo večkrat kot običajno, ob tem pa velikokrat pozabimo na ustrezno zaščito. Statistika ni ohrabrujoča: po zadnjih podatkih iz leta 2024 je po vsej Evropi rekordno poskočilo število primerov spolno prenosljivih bolezni. Tudi zato jim namenjamo petkov Svetovalni servis. Na vprašanja odgovarja zdravnica Laura Đorđević Betetto z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Najbolj učinkovita in zanesljiva zaščita je uporaba kondoma. Spolno prenesene okužbe pogosto potekajo brez simptomov, a lahko pustijo trajne posledice, kot so neplodnost, rakava obolenja, kronične bolečine in negativni vplivi na duševno zdravje, so opozorili strokovnjaki. Zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije tik pred poletjem pripravili kampanjo KONDOM = BONTON. Spoštuj sebe. Varuj druge./ NIJZ Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v najnovejšem poročilu opozarja na rekordne ravni spolno prenesenih bakterijskih okužb v letu 2024, kar je posledica strmega porasta primerov gonoreje in sifilisa. Gonoreja je namreč dosegla najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v vsem obdobju spremljanja od leta 2009 naprej (300 odstoten porast okužb v letu 2024), sifilis pa najvišjo stopnjo prijavljenih primerov v obdobju 2015-2024, rekordno je tudi število prijavljenih primerov kongenitalnega sifilisa (prenos na plod med nosečnostjo od okužene matere). Klamidija ostaja najbolj pogosto poročana spolno prenesena okužba.

Zakaj se zdi, da so po 2. svetovni vojni naše galerije javnosti omogočale stik s svetovno likovno ustvarjalnostjo, ki je bil bolj neposreden, bolj živ od tega, kar v slovenskih razstavnih prostorih lahko vidimo danes?Pisateljice sicer lahko še tako vneto pišejo romane in dramatiki drame in skladateljice lahko, sedeč ob domačem klavirju, še tako zavzeto ustvarjajo svoje kompozicije, a dokler romani navsezadnje ne prispejo na naše knjižne police in dokler gledališčniki dramskih besedil ne uprizorijo na svojih odrih in dokler orkestri ne izvedejo sveže komponiranih sonat in simfonij, dokler, skratka, umetnine ne pridejo pred in med ljudi, toliko časa umetniški ustvarjalni proces ni zares zaključen. Če pač umetniško delo razumemo kot nekakšen stroj za ustvarjanje pomena, kot stroj za osmišljanje človeških življenj, tedaj postane jasno, da Prešernov Apel v resnici dokonča svoje delo šele, ko svojo podobo na ogled postavi in dopusti, da tej podobi, metaforično rečeno, zadnjo pa obenem ključno piko postavijo gledalke in gledalci. Zato se tudi vsi tisti znanstveniki in znanstvenice, ki se posvečajo vprašanjem recepcije umetnosti, ki se sprašujejo kako, po kakšnih poteh in v kakšnem kontekstu umetnine pravzaprav prihajajo pred nas oziroma med nas, ne ubadajo z nečim malo pomembnim, sekundarnim ali umetnosti zunanjim, temveč se v resnici zaposlujejo s kar najbolj integralnim delom »fenomena umetnost«. Natanko na ozadju tega uvida velja brati tudi intriganten zbornik Želje in protislovja, ki je pred nedavnim izšel pod okriljem Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter Založbe Univerze v Ljubljani, zbornik, ki ga je po več letih resnega dela soustvarilo enajst raziskovalk in raziskovalcev, in v katerem skušajo, kot lahko razberemo iz podnaslova, na strnjen način predstaviti zgodovino likovnega in arhitekturnega razstavljanja v Sloveniji med letoma 1947 in 1979. V pričujočem zborniku se njegovi avtorice in avtorji namreč sprašujejo, kako so po drugi svetovni vojni najrazličnejše slovenske institucije – z muzeji in galerijami na čelu, kajpada – publiki omogočale živ stik s slovensko, jugoslovansko in svetovno likovno ustvarjalnostjo ter na ta način obenem tudi sooblikovale naš okus, se pravi: ustvarjale refenrenčni okvir, znotraj katerega smo potem navadni gledalke in gledalci vsak zase likovno umetnost navsezadnje interpretirali. Do kakšnih izsledkov so se piske in pisci zbornika slednjič dokopali, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili umetnostno zgodovinarko, predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti in sourednico Želja in protislovij, dr. Beti Žerovc. Foto: skulptura Poklon domoljubom, padlim za svobodo, ki jo je Aicham, francoski kipar judovskega rodu, ustvaril leta 1963 na forma vivi v Portorožu (Wikipedija)

Kaj pomeni preseliti se v državo, za katero še pred nekaj leti nisi bil prepričan, če je Slovenija ali Slovaška? Agnieszka Mravinec je zaradi ljubezni zapustila Poljsko, v Sloveniji pa našla nov dom in novo službo. Že po pol leta je znala osnove slovenščine, ob tem je odkrila čar dvojine, se naučila belokranjskega narečja, doživela nekaj zelo zabavnih jezikovnih nesporazumov in ugotovila, da se Slovenci poslavljamo precej drugače kot Poljaki. Danes pravi, da je doma v obeh državah. Zato na tekmah med Slovenijo in Poljsko vedno zmaga.

„Sistem šalje poruku da nije pametno biti Katarina i da će vas to skupo košta, pa ljudi radije biraju zonu komfora i čekaju da nam se sve sruši na glavu. Izvornih uzbunjivača koji bi preko noći progovorili više nema, ali ima profesionalaca. Kao neverovatan optimista, verujem da su mnoga nepočinstva ipak dokumentovana i da u nekim fiokama samo čekaju trenutak da budu izvučena", poručuje Katarina Petrović, suspendovana majorka policije iz Valjeva. U novoj epizodi Radar Foruma, sudija i pisac Miodrag Majić ugostio je majora policije Katarinu Petrović, ženu čije je ime u javnosti postalo sinonim za otpor unutar strogo hijerarhijskih državnih struktura. Otvarajući razgovor, Majić je istakao da mu se, prateći njenu sudbinu, u glavi neprestano motala priča o Frenku Serpiku, čuvenom njujorškom policajcu koji je sedamdesetih godina prošlog veka ustao protiv korupcije u sopstvenim redovima. On je na početku razgovora upitao svoju sagovornicu da li je i pre zvaničnih događaja (slučaj Nikole Petrovića koji je razotkrila) osećala da u sistemu u kojem i dalje postupa predstavlja neku vrstu „baga“ ili incidenta. Katarina Petrović je potvrdila tu tezu, objašnjavajući kako su se njena rana, idealizovana uverenja o policijskom poslu sudarila sa realnošću institucije u kojoj lični i karijerni interesi često nadjačavaju slovo zakona. „Da sam incident shvatila sam mnogo pre ovoga što se dogodilo i zbog čega sam postala poznata javnosti. Sa 20 godina verovala sam da ulazim u ozbiljan sistem gde smo svi na istoj strani, gde smo tim i gde sve fenomenalno funkcioniše. Zato sam od početka karijere, zastupajući isključivo zakonske norme i propise, dizala glas čim bi neko iskočio iz njih i pitala: 'Kako sad, pa u zakonu piše ovo?' Uvek sam se bunila želeći da isteram pravdu, a na kraju sam optužena da sam upravo kršenjem propisa napravila ozbiljan incident. Vremenom sam shvatila da nismo svi na istoj strani. U MUP-u, kao i u svakom drugom sistemu, postoje ljudi koji gledaju isključivo privatne i karijerne interese, spremni da zažmure i nešto ne urade ako je to u skladu sa tim interesima. Ja u takvim situacijama nisam umela, niti sam želela da se snađem.“

Danes ima skoraj vsakdo z mobilnim telefonom v žepu dostop do ogromne količine znanja, ki mu je na voljo tudi v slovenščini. Umetna inteligenca zna z besedami, ki jih uporabnik razume, v nekaj sekundah pojasniti pojem, povzeti knjigo, izpeljati račun ali predlagati rešitev težave. Zato se zdi, da se bo moral naš odnos do učenja v teh novih razmerah temeljito spremeniti. Če lahko za vsak podatek vprašamo telefon, čemu bi si sploh še zapomnili letnice, formule ali definicije? Če nam zna dober model umetne inteligence razumljivo razložiti skoraj karkoli, zakaj bi se še trudili z učenjem in izgradnjo lastnega razumevanja? Odgovor na to dilemo je preprostejši, kot se morda zdi. Umetna inteligenca nikakor ni odpravila potrebe po znanju. Odpravila je predvsem možnost, da bi golo ponavljanje naučenih formulacij še naprej zamenjevali za razumevanje. Površno znanje se je prej dalo skrivati za strokovnim besednjakom in lepimi stavki, danes pa zna takšne stavke sestaviti vsak telefon. Kar ostane, je tisto, česar ta naprava ne more narediti namesto nas. Cel članek: beri.kvarkadabra.net Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

V Sloveniji se že četrt stoletja aktivno ukvarjamo z alkoholno politiko, to je od sprejetja zakona o omejevanju alkoholnih pijač. Vendar se zdi, da smo v družbi do prekomernega pitja še vedno zelo tolerantni in da so tudi težave zaradi škodljivega pitja prepogosto zanikane. Zato smo, kjer smo; na samem svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca, da je smrtnost povezana z alkoholom med najvišjimi v Evropi, da so zdravstveni in vse splošni stroški zelo visoki. V tokratnem Studiu ob 17ih o tem, kje so še možnosti za bolj učinkovite ukrepe na področju zmanjševanja posledic zlorabe alkohola med mladimi in odraslimi. Gostje: Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana; Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. O tej problematiki vnovič v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

S politologem Vratislavem Havlíkem o tom, jak změny v Budapešti promění Evropu a proč Péter Magyar nesmí zklamat. Co přivodilo politický pád Viktora Orbána? Jak změní režim v Maďarsku Peter Magyar? A co Orbánův odchod ze scény může znamenat pro jeho spojence a další evropské státy? Nejen na to odpovídal v Debatě s Respektem v Institutu Paměti národa Brno politolog Vratislav Havlík z Masarykovy univerzity. Diskusi moderoval Tomáš Brolík.

1- Ny olona mora tezitra manetsika ady ary ny olona masika be fahadisoana 2- Aza manao ariary zato ampandriana 3- Miandany amin39;Andriamanitra, mino sy manantena ny fiavian39;ny Tompo 4- Fambolena katsaka 5- Ny fahefan39;ny Soratra Masina

Pišeš prvo tekmo. Ono, pišeš pišeš. O NK Maribor. Za cajtng. Pa pride trener kontra ekipe. 6:0. Povoženi. "Maš kaki čik?" Bonus epizoda. Še ena taka, na ajns, cvaj, draj. Ne zato, ker bi morala bit, ampak ker je fajn, da je. O tem, ali se veselit gola na novinarski tribuni. O tem, kako je plezat čez ograjo. O tem, kako letos nimamo okroglih obletnic. In o tem, kako se je Luka spomnil tekme z Atletico Madridom. Kapo dol, Luka. Še tega, še. Zato to delam(a). Še ena bonus solo epizoda. Za vikend. Pa pred Primorjem. Res hvala vsem za odzive po prvi bonus epizodi. In ekstra za vso podporo. Res. Pune hvala. Do 4. maja pa porihtam, tak kot se zagre. Moram. Ni druge. Se čujemo!

V šesti epizodi raziskujemo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z njim si posameznik ustvarja dodaten vir prihodkov za čas po upokojitvi. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjih pritiskov na javni pokojninski sistem postaja vprašanje lastnega varčevanja vse pomembnejše.Ključna prednost takšne oblike varčevanja je čas: zgodnji začetek in redni manjši vložki lahko zaradi dolgoročnega nalaganja ustvarijo občutno višji znesek kot poznejši večji pologi. Zato bi morali o njem razmišljati že na prvi delovni dan. Sogovornica: Andreja Krhlikar Roš, direktorica marketinga in trženja zavarovanj na Prvi zavarovalnici.

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?Bolj ko opazujemo vojni v Ukrajini in Iranu, bolj očitno postaja, da so tako imenovani robotski troti oziroma droni – se pravi brezpilotni letalniki pa tudi avtonomna kopenska in celo podvodna vozila – postali ključno novo orožje na bojiščih 21. stoletja. V tem smislu se zdi precej pomenljiva nedavna izjava belgijskega obrambnega ministra Thea Franckna, ki je daljnosežnost posledic uporabe dronov na bojnih poljih sodobnega sveta primerjal z učinki, ki jih je na evropsko vojskovanje imela vpeljava smodnika med stoletno vojno v 14. stoletju. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako se natanko pod vplivom robotskih trotov spreminjajo parametri vojskovanja tako na operativno-taktični kakor na strateški ravni. Med drugim nas je zanimalo, za kaj vse se ta orožja uporabljajo, kako težko oziroma lahko jih je izdelovati, koliko njihova proizvodnja pravzaprav stane in, nikakor ne nazadnje, kako se zaradi njih spreminjajo razmerja moči med vojskami? Je, drugače rečeno, oborožena sila, ki premore najbolj zmogljiva in sofisticirana orožja, orožja, ki praviloma niso prav poceni, a ne zna obenem dobro uporabljati dronov, še v zanesljivi prednosti pred na papirju sicer šibkejšim nasprotnikom, ki pa je vojskovanja z avtonomnimi vozili in letali že vešč? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v pogovoru z dvema obramboslovkama in dvema obramboslovcema s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani – z dr. Majo Garb, dr. Ljubico Jelušič, dr. Erikom Kopačem in dr. Miho Šlebirjem. Foto: ukrajinska vojaka aprila 2024 pripravljata brezpilotni letalnik tipa Vampir za uporabo (Wikipedija / Armijainform)

Americké děti milují Velikonoce, ale na rozdíl od těch českých se musejí obejít bez pomlázky. Místo koledování o malovaná nebo čokoládová vajíčka se ve Spojených státech drží zvyk hledání vajíček. Dnes už bývají zpravidla z plastu. Rodiče je nejdříve poschovávají doma nebo na zahradě a kluci a holky je potom společně hledají.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V tej epizodi razmišljamo, kako generativna umetna inteligenca spreminja naš pojem znanja. Deluje kot nekakšna matematična različica Platonovega sveta idej, saj iz ogromnih količin podatkov izlušči »geometrijo pomenov« in ponuja zelo prepričljive odgovore. A ti odgovori niso resnice, temveč vzorci. Umetna inteligenca ne nosi odgovornosti kot človeški strokovnjaki, temveč deluje kot statistični konsenz preteklosti. Zato lahko hitro postane zapeljiva enciklopedija, ki nas uspava v intelektualno pasivnost. Kako se temu izogniti? Govorimo o tem, zakaj moramo ostati aktivni soustvarjalci znanja in kako ločiti med priročnimi odgovori stroja ter resničnim razumevanjem sveta. Izvorni članek: Platon v stroju - umetna inteligenca in kriza pojma znanja Dialog je ustvarjen s pomočjo orodja NotebookLM.

Ker sta nas oba redna poslušalca opozorila, naj že enkrat nehamo skakati okoli vrele kaše in končno komentiramo pretekle volitve, moramo v javnem interesu to tudi storiti. Ne nazadnje smo po tem, ko so komentirali volitve tudi v glasbi po željah in kmetijskih nasvetih, ena zadnjih rubrik nacionalnega radia, ki tega še ni storila. Težava je namreč ta, da komentiranje volitev ni racionalna rabota. Ker stranke so pred volitvami zatrjevale, da bo po volitvah vse drugače, po volitvah pa je isto, kot je bilo pred njimi. Z drugimi besedami; če je razumni komentiral predvolilno dogajanje, ni nobene potrebe, da komentira povolilno dogajanje, ker je le to enako predvolilnemu. Ampak poskusimo … Kot smo videli, s klasičnimi metodami ne gre. Še najbolj ne gre z matematiko, ki je nacepljena na egotripe, napuh in omejen razum slovenske politične elite. Kakorkoli že seštevajo, nobena stran ne more do 46 glasov. Menda so poskusili tudi z umetno inteligenco, pa so sesuli server in so jih iz Silicijeve doline prosili, če tega ne bi več počeli. Tako smo pri nas ubrali povsem drugačno pot in poklicali na pomoč starodavno modrost, ki je skrita v bajeslovni tradiciji našega roda. Takole gre. »Živel je kmet. Imel je devetindvajset glasov in nekaj malega denarja. Odšel je na sejem, da si tam kupi nekaj dobrin, s katerimi bi Slovenijo popeljal do boljšega jutri. Tako je najprej nabavil volka, ki je imel osemindvajset glasov ter nepredvidljivo, v glavnem pa popadljivo nrav. Potem je kupil kozo, ki je imela devet glasov, devet življenj in troje vimen. Nato je kupil zeljno glavo. Zeljna glava je imela šest glasov, bila je levo usmerjena in rahlo nagnita. Z vsemi temi novimi nakupi, s katerimi je kmet poskušal izboljšati življenje sebi in Sloveniji, je prišel do desnega brega reke. Reka je bila precej nova, narasla in je imela šest glasov ter v glavnem ni imela pojma, v katero smer naj teče. Ob robu reke je ležal čoln. Rahlo je razpadal, užival je v vožnji na levi breg, drugače pa je bil soliden čoln s petimi glasovi. V čolnu je bilo teslo, oprostite veslo, prav tako s petimi glasovi, ki ni znalo drugega, kot mlatiti po reki. Ko je tako prišel na desni breg, je kmet uvidel problem. Vsega trojega ne bo mogel prepeljati, ker so imeli on, volk, koza in zeljna glava pretežke karakterje ter bi čoln potopili. Čoln je bil prešibek, reka predivja, teslo, pardon veslo, pa neuporabno. Tako je moral čez reko svoje nakupe popeljati posamezno. Enega po enega torej. Ampak kako? Če prepelje volka in pusti na desnem bregu kozo in zeljno glavo, bo koza pojedla zelje. Enako se zgodi, ko ju oba prepelje na levi breg. Prav tako ne more najprej prepeljati zelja ter pustiti na desnem bregu koze z volkom, ker bo volk požrl kozo; še bolj pa jo bo požrl na levem bregu, ker, kot je bilo znano, volkovi, kljub temu da so se tam rodili, na levem bregu povsem znorijo. Ko je kmet tako razmišljal, a se ni mogel domisliti rešitve, ker resnici na ljubo – kmet je bil bolj kratke pameti – se je na nebu pokazal stric iz ozadja in mu ponudil rešitev problema. Kmet naj prepelje na levi breg najprej kozo, nato prepelje zelje, ker zelja ne sme pustiti s kozo, vrne kozo na desni breg, kamor spada, pobere volka in se vrne nazaj po kozo. Torej opravi eno vožnjo več, oziroma naredi korak nazaj. Kmetu tako stric iz ozadja svetuje, kako naj sestavi koalicijo, a kmet ni pripravljen narediti koraka nazaj, oziroma opraviti ene vožnje več, ker je, kot rečeno, rahlo omejen, len in se mu ne ljubi. Zato nabaše v čoln vse troje in se poda na reko. S teslom, pardon, veslom, mlati po reki, ki teče, bog ve, v katero smer; koza začne gristi zelje, volk napade kozo, čoln se zamaje in potopi, reka pogoltne kozo, kmeta, volka in zelje, le teslo, pardon veslo, ostane na gladini. Z udeleženci te povesti se potopijo tudi vsi glasovi, zato je mati Demokracija našla novega kmeta, ki je šel ponovno na tržnico, in je ponovno, da bo njegovo življenje in življenje vseh Slovencev boljše, kupil kozo, volka in zeljno glavo.

Dok planeti preti Treći svetski rat, mi smo apsolutno bezbedni. Zašto? Zato što primenjujemo taktiku "aktivne neutralnosti" - sedimo ispod kamena i čekamo da prođe, dok se analitičari u "Hit Tvitu" takmiče ko će više da zahvali predsedniku Vučiću što smo živi. U 227. epizodi Njuz podkasta bavili smo se i neverovatnim ekonomskim otkrićima: konačno smo saznali da je puter u Srbiji skuplji nego u regionu zato što se mnogo krade! Pored cena u marketima, bavili smo se i "uštedama" na tenderima, pa smo prokomentarisali kako je za EXPO 2027 odbijena ponuda od 50 miliona dinara jer je valjda bila previše jeftina. Osvrnuli smo se i na poziv Bake Praseta da gostujemo u njegovom lajvu, objasnili zašto se to neće desiti, a analizirali smo i najnovije uspehe naših ljudi u svetu - konkretno, ambasade Srbije u Lisabonu koja je navodno poslužila kao štek za koks. Za kraj, vodimo vas u Kulu gde na lokalnim izborima penzioneri glume studente na fantomskim listama.

Polský politolog Jaroslaw Kuisz zaznamenal, že se americký ministr zahraničí Rubio po tom, co vystoupil na Mnichovské bezpečnostní konferenci, vydal do Bratislavy a Budapešti. Zato prezidentský palác ve Varšavě, vzdor tomu, že v něm sídlí prezident Nawrocki, jeden z největších fanoušků Donalda Trumpa, ostentativně vynechal.

Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani so v novo leto vstopili z dvema novima jezikovnima igrama.Cvetki, Besedolovu in Vezalki sta se pridružila še Kombinator in Ugibanka. Na Centru pa se med drugim ukvarjajo tudi z raziskovanjem sodobne slovenščine. Zato bomo v tokratnem Jezikanju govorili tudi o tem, katere nove besede smo dobili v zadnjem letu.

Podsećamo vas da je počela sa radom i naša prodavnica na internetu:

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Gosti oddaje so: mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in magistrica nutricionistike Ajda Strnad. Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane:  Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost Mikroorganizem v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja Mihael Boštjan Končar, raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote