Podcasts about stanje

Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain

V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale: - Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doktorica biomedicine, ukvarja se z varnostjo hrane, prehranskimi dopolnili in energijskimi pijačami. - Jana Verdnik, psihologinja s filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s kognitivno psihologijo, sprašuje se tudi, zakaj jemo, kako počutje in družabna omrežja vplivajo na izbor prehrane.- Ana Karin Kozjek, biokemičarka, dr. med in strokovnjakinja za športno prehrano.

+Francesco Bagnaia drugoplasirani posle diskvalifikacije Vinjalesa+Martin pauzira tri meseca+Morbidelli vodio posle četiri godine u trciOMV, ZVANIČNI PARTNER LAP 76 ⛽️Preuzmite OMV MyStation mobilnu aplikaciju i podržite Lap 76 - https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationIstovremeno pretvorite poene u trenutke radosti - svaka kupovina na OMV stanicama vam donosi poene, koje možete da pretvorite u nove trenutke radosti u prodavnici OMV-a.A uz svaku kupovinu goriva, preporučujemo MaxxMotion, ostvarujete i popust!

Adolescenca se začne kot tipični britanski – BBC-jev krimič: na severu Anglije, v okolici Liverpoola, z dvema policistoma, ki se poleg dela ukvarjata tudi z lastnimi družinskimi težavami. Kriminalistični inšpektor Luke Bascombe (igra ga Ashley Walters) in narednica Misha Frank (to igra Faye Marsay) čakata na ukaz za začetek racije. Takrat Bascomba pokliče sin Adam, ki se kot že večkrat dotlej pretvarja, da je bolan, da mu ne bi bilo treba v šolo. Adamovo izogibanje pouku in družbi sošolcev prikrito nakazuje eno izmed tem miniserije: psihično nasilje, ki so mu izpostavljeni številni mladi ljudje med svojimi vrstniki. Medvrstniško nasilje, bodisi fizično ali psihično, najbrž ni nič novega, tako kot ni nič novega niti prepad med različnimi generacijami. Med starejšimi in mlajšimi generacijami so vedno obstajala določena trenja zaradi spreminjajočih se vrednot, prepričanj, načina življenja; tako, kot so starejše generacije nad mlajšimi pogosto zaprepadene, si mlajše želijo več svobode in sprememb. Vseeno pa je iz generacije v generacijo nekaj »res drugače«; znanost in tehnologija se razvijata eksponentno, ne linearno, kar pomeni, da je med tehnologijo, ki oblikuje življenje naših otrok, in tehnologijo, ki je oblikovala naše življenje, večja razlika, kot če bi primerjali generacijo nas in naših staršev; in še veliko večja, če bi z njo primerjali generaciji naših staršev in starih staršev. In čeprav so imeli mladi vedno svoj sleng, svoje izraze, ki so se njihovim staršem zdeli trapasti, so razlike v komunikaciji med generacijo alfa – otroki, rojenimi po letu 2010 – in njihovimi starši najbrž še veliko večje kot med prejšnjimi generacijami. Ob eksponentnem tehnološkem razvoju in hitri digitalizaciji sveta v zelo kratkem času namreč nastajajo povsem nove oblike jezika in pomenov. Pomeni memov, internetnih šal in referenc, emotikonov se spreminjajo s takšno hitrostjo, da med generacijami nastajajo skoraj nepredirne razlike. Jezika in izrazov mladih, ki jih ti uporabljajo med seboj, starši pogosto ne razumejo več, in Adolescenca je navdihnila številne članke v spletnih medijih s »slovarčki« izrazov in emotikonov, ki pomenijo vse kaj drugega, kakor bi sklepali po njihovem dobesednem pomenu. A ostali smo pri dveh policistih, ki v avtu čakata na navodila za začetek racije. Namen racije je aretacija osumljenca za umor, kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi do zob oboroženi policisti nekaj minut pozneje merili v 13-letnega dečka, ki se od strahu polula v posteljo. Jamieja Millerja, trinajstletnika, osumljenca umora sošolke (igra ga odlični Owen Cooper), privedejo na policijsko postajo in ga priprejo; sledi prihod medicinske sestre, odvetnika in socialnega delavca, pregled, telesna preiskava in zaslišanje. Resnost dogajanja je še bolj očitna prav zaradi neprekinjene kader-sekvence, ki v BBC-jevi seriji najbrž ne bi bila mogoča, medtem, ko si Netflixova produkcija to lahko privošči. Vsak izmed štirih delov miniserije Adolescenca na podoben način prikaže enega izmed vidikov dogajanja, ki bega in spravlja v nemočno stisko vse vpletene odrasle – od staršev do pedagogov, psihologov, socialnih delavcev in policistov. Da se nikomur od njih niti sanja ne, kaj se dogaja, postane jasno na primeru otroških objav na družbenih omrežjih. Odrasli že razumejo besede in slike, a to še ne pomeni, da razumejo tudi, kaj te pomenijo, ko jih uporabljajo otroci; inšpektorja Bascomba se končno usmili njegov sin, ki mu pove, kaj zapisi dejansko pomenijo. V komunikacijski izoliranosti, zaprtosti generacije same vase, se ti otroci torej na nek način znajdejo prepuščeni sami sebi – kot v različici Gospodarja muh, ki se odvija na družbenih omrežjih, na zaslonih njihovih računalnikov in predvsem pametnih telefonov, v katere so zazrti, medtem ko so »na varnem« v svojih sobah. Stanje v šolskih ustanovah ni dosti boljše; učiteljice in učitelji na spletu množično pišejo o tem, kako jih je upodobitev kaotičnega stanja v šoli v Adolescenci ob gledanju spravljala v stisko s svojo realističnostjo; kako stare avtoritarne disciplinske metode (upravičeno) niso več sprejemljive, medtem, ko razpadajočemu (javnemu) šolskemu sistemu s prevečkrat podplačanimi, obupanimi in apatičnimi pedagogi, ki nimajo pravega stika z realnostjo mladih, še ni uspelo vzpostaviti drugačnega načina delovanja. Elon Musk je pred nekaj dnevi izjavil, da je temeljna šibka točka zahodne civilizacije empatija; ker naj bi je imeli preveč, naj bi delovala samodestruktivno. Dogajanje, prikazano v Adolescenci, nasprotno nakazuje na kronično, privzgojeno pomanjkanje empatije. Kdo naše otroke vzgaja v brezčutne ljudi, se ob tem sprašujejo starši, pri katerih miniserija vzbuja tesnobo ob tem, kako zelo gredo lahko stvari narobe, tudi če sami ne naredijo nobene »velike napake«. Je kriva epidemija, ki je te otroke v njihovih najzgodnejših letih oropala socialnih stikov in s tem veščin, uravnavanja čustev, nadzora impulzov, kot ugotavljajo nekateri terapevti in pedagogi? So krivi mizogini vplivneži, ki reklamirajo spolno nasilje kot sredstvo opolnomočenja moških? So krivi algoritmi, ki za vsakega uporabnika naslikajo svojo resnico, vse bolj oddaljeno od resnic drugih; in ki iz nas do onemoglosti izvabljajo čustvene odzive, dokler ne ostane niti za kapljo empatije več? Ali digitalizacija sveta nasploh, ki ljudi pomanjša na skupek pikslov? Adolescenca prinaša srhljivo odslikavo dejanskega stanja – odgovore pa bomo v položaju, ki v marsikaterem pogledu nima zgodovinskih vzporednic, kot družba morali poiskati sami. Recenzijo je napisala Tina Poglajen, bere Lidija Hartman

Pred referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, ki bo 11. maja, se je začela uradna kampanja.Prihodnji teden poslance čaka izredna seja, na kateri bodo obravnavali začetek postopka za spremembe ustave o delovanju ustavnega sodišča.Stanje duševnega zdravja je alarmantno, psihoterapevti si želijo ureditve področja.Vreme: Jutri bo večinoma jasno in toplo, z vetrom.

Kot oblikovalec zvoka je Julij Zornik podpisal skoraj 300 filmov, v utemeljitvi nagrade pa je komisija med drugim posebej poudarila mednarodno uspešna filma Morena režiserke Antonete Alamat Kusijanović, ki je bil predstavljen v Cannesu in za katerega je prejel domačo filmsko nagrado vesna za najboljši zvok, ter Babičino seksualno življenje Urške Djukić, ki je osvojil francosko nagrado cezar; pa tudi filme Moja Vesna Sare Kern, Zbudi me Marka Šantića in Tako se je končalo poletje Matjaža Ivanišina; in enega najbolj opaženih filmov iz regije, hrvaški film Juraja Lerotića Varen kraj. Vesno za zvok je prejel tudi za Opazovanje Janeza Burgerja. Julij Zornik se z zvokom ukvarja že 30 let in je samouk. Začel je kot tehnik na radiu RGL, sledila so ozvočenja na koncertih, studijsko delo v sinhronizaciji in pri reklamah, nato pa filmski projekti. Kot piše v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, je njegovo delo pri filmu prepoznavno in pomembno zlasti zaradi izostrenega umetniškega čuta, s katerim s številnimi zvočnimi elementi podpre in obogati sporočilnost in učinek filmskih del. Pogovarjala se je Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

V katero smer gre današnji svet? Kateri so novi politični vzorci, ki vnašajo negotovost? Zakaj je prišlo do erozije moči in zaupanja v mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, Svet za evropsko varnost in sodelovanje, Svet Evrope, pa tudi celotne Evropske unije? Smo res v obdobju, ko spet prevladujejo interesi velikih sil in geopolitika? Kako smo sploh prišli do takega položaja in ali je na vidiku konec obstoječe svetovne ureditve? O tem razmišljamo v pogovoru z gosti. Sodelujejo izr. prof. dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, prof. dr. Janko Lozar Mrevlje z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in publicist, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Foto: Gregor Podlogar

Nika Prevc z zmago v Lahtiju sklenila letošnjo odlično sezono, na odru se ji je s tretjim mestom pridružila Ema Klinec.Nadškof Gallagher: Papež še vedno služi Cerkvi in človeštvu v svoji krhkosti.Stanje makedonskih pacientov v UKC Ljubljana kritično a stabilno.Slovenske železnice v največjo pomladitev tovornega voznega parka v 20 letih.Urša Cankar Soares za Radio Ognjišče o nedeljskem Pohodu za življenje v Kopru.Vreme: Jutri bo večinoma oblačno. V zahodni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno deževalo.

V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Stanje papeža Frančiška ostaja stabilno, zdravniki zagotavljajo, da gre za običajen potek pljučnice.Geopolitični analitiki doktor Laris Gaiser: Tajni sestanki za končanje vojne v Ukrajini se vrstijo že kakšno leto in pol.Kaj bo prineslo premirje med aktualno oblastjo v Turčiji in Delavsko stranko Kurdistana?Pristojna parlamentarna komisija v luči zadnjih afer poziva k ukinitvi politike subvencioniranja gospodarstva z javnim denarjem.Premier Robert Golob pred poslanci z novimi obljubami: Vlada bo letos zgradila 2 tisoč novih stanovanj.Začeli smo slovenski teden boja proti raku: V načrtu nova presejalna programa za raka prostate in pljuč.Števec dobrote na letošnji Pustni Sobotni iskrici se je ustavil pri 159 tisoč 16 evrih, a je še mogoče oddati dar.Nadškof Stanislav Zore na tradicionalni Tomaževi proslavi: Brez prenovljene vere bo teologija mrtva črka.Športni konec tedna v duhu nordijskih disciplin: Švedska smučarska tekačica Ebba Andersson v Trondheimu ubranila naslov svetovne prvakinje v skiatlonu.Vreme: Pred nami je pretežno jasen teden, popoldnevi bodo postopno toplejši.

Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!Stanje med potrošniki na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so preverili Neža Borkovič, Tjaša Lotrič, Nikolaj Bavdek in Nejc Rac. Foto: MMC, Reuters

Stanje papeža Frančiška resno, a stabilno.V Kopru napoved maše za svetega očeta.Trsna povezanost papeža in katoliške župnije v Gazi.Pogovorni večer s p. Brankom Cestnikom o knjigi Razmik med žerjavi.

Stanje papeža Frančiška ostaja resno, ob 21. uri molitev za njegovo zdravje.Po zmagi CDU/CSU na volitvah v Nemčiji se začenjajo pogovori o sodelovanju v vladi.Opolnoči spet podražitev reguliranih cen pogonskih groriv.Hiša Ljubhospic še vedno brez sistemskega vira finaciranja, zaradi tega številne težave.Vreme: Ponoči in jutri bo oblačno, jutri popoldne zlasti na zahodu tudi padavine.

Družinsko sodstvo je eno od najpomembnejših in hkrati najbolj občutljivih pravnih področji. V postopkih se tehtajo pravice in upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera, ključna skrb so koristi otrok. Sodstvo se v družinskih postopkih srečuje s številnimi težavami. Sodni svet ugotavlja, da je stanje skrb vzbujajoče. Da na tem področju močno škripa, je opozorila tudi nedavna sodba evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi odvzeti otroci. O težavah na področju družinskega sodstva v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Matej Čujovič, vrhovni sodnik in podpredsednik sodnega sveta; Tadeja Oštir, okrožna sodnica, vodja družinskega oddelka na okrožnem sodišču v Ljubljani; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD Slovenije; Tristan Rigler, klinični psiholog.

Tokrat na prvem mestu izpostavljamo letošnje nagrade sklada Staneta Severja, pomembna priznanja za igralske stvaritve, nadaljujemo pa s tekočimi rezultati arheoloških izkopavanj na prostoru bodoče nacionalne knjižnice številka 2 oziroma NUK II na križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Obiskali smo galerijo Miklova hiša v Ribnici, kjer je že nekaj dni odprta razstava del iz likovne zbirke Riko z naslovom Stanje stvari – state of affairs, v ljubljanski galeriji Equrna pa smo si ogledali razstavo z naslovom Interierji z razstavljenimi deli devetih umetnic in umetnikov iz Slovenije. V Škofji Loki smo podrobneje raziskali nadaljevanje obsežne lanskoletne razstave o dolgem 19. stoletju, ki je še poglobila poskus prikaza lokalne Umetnosti v 19. stoletju.

Stanje stvari je naslov razstave, ki jo vsakoletno prirejajo v galeriji Miklova hiša v Ribnici. Razstavljena dela so del zbirke podjetja Riko. Pri razstavnem programu ostajamo tudi, ko govorimo o Umetnostih 19. stoletja na Loškem, obsežni razstavi v galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki. Nekaj minut namenjamo tudi knjigam, ki jih je Cankarjeva založba še zadnjič v tem letu predala bralcem. Vabimo vas k poslušanju!

Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadeti oteče okoli oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica, krče v trebuhu lahko spremljata driska in bruhanje. Stanje je kritično, saj se v nadaljnjih minutah lahko še zelo poslabša. Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami je Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije, s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Nova istraživanja su otkrila da uvećana prostata uzrokuje ozbiljne probleme za više od 2,8 miliona muškaraca u Australiji starijih od 50 godina. Istraživanje koje je provela kompanija za javno mnijenje i podatke YouGov za Boston Scientific otkrilo je da većina muškaraca ne prepoznaje ozbiljnost onoga što je često zdravstveno stanje. Problemi uključuju povećanu učestalost mokrenja te rizik od opstrukcija, blokade mokraćnog mjehura i simptome koji mogu biti opasni po život.

Nova istraživanja su otkrila da povećana prostata uzrokuje ozbiljne probleme za više od 2,8 milijuna Australaca i ljudi starijih od 50 godina koji su rođeni u muškom tijelu. Istraživanje YouGov-a za Boston Scientific je ukazalo na činjenicu da većina muškaraca ne prepoznaje ozbiljnost ovog uobičajenog zdravstvenog stanja. Problemi s kojima se suočavaju uključuju povećanu učestalost mokrenja i rizik od opstrukcije, kao i začepljenja mjehura te druge, po život opasne simptome.

Vladimir Ilić je doktor nauka iz oblasti fiziologije, specijalista sporstke medicine i profesor na Fakultetu sporta i fizickoč vaspitanja, kao i na Medicinskom fakultetu u Beogradu. _______________________________________________________________________________________________ _ Sponzori ⚡️ Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

U Bosni i Hercegovini se 6.10. održavaju lokalni izbori na kojima će građani ove zemlje odlučivati, između ostalog, i o gradonačelnicima svojih gradova i mjesta. No teme, kako Nenad Kreizer saznaje iz razgovora sa savjetnicom za komunikacije Marijom Milić i našim banjalučkim dopisnikom Draganom Maksimović, više priliče izborima na državnoj razini nego lokalnim. Saznajemo i kakve promjene donosi novi izmijenjeni izborni zakon koji je nedavno nametnuo Visoki predstavnik Christian Schmidt. Von Nenad Kreizer.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

Aristotel, grški filozof iz 4. stoletja pr. Kr., se v svojem najbolj znanem delu z naslovom Nikomahova etika med drugim ukvarja s temeljnim vprašanjem filozofije, ki nas zaposluje še danes – doumeti hoče, kaj je tisto, kar nam bo prineslo srečo. Pri tem ugotavlja, da se ljudje načeloma strinjajo, da je srečnost najvišji cilj našega življenja, se pravi, da bi dobro živeli, da bi nam šlo dobro oziroma na kratko, da bi bili srečni. Mnenja pa se začnejo razhajati, ko je treba to srečnost nekoliko konkretneje opredeliti, saj se izkaže, da si »večina pod tem izrazom predstavlja nekaj vidnega in otipljivega: eni naslado, drugi bogastvo ali pa čast«. Aristotel nadalje razmišlja takole: ker je bogastvo »le sredstvo za dosego nečesa drugega«, že ne more biti tisto najvišje dobro, ki ga hočemo doseči. Denarja si po njegovem mnenju želimo samo zato, da bi si z njim lahko kupili druge reči, sam na sebi pa bi bil povsem brez vrednosti in po njem sploh ne bi hrepeneli. Dalje nameni nekaj besed uživaškemu življenju, ki je ideal večini ljudi, a hitro zaključi, da tudi to ne more voditi do resnične sreče. Tako življenje iz nas namreč naredi sužnje telesnim užitkom, postavi nas v hlapčevsko vlogo, poleg tega pa smo v tem primeru podobnejši živalim, ki sledijo svojim nagonom. Tudi čast nam ne bo prinesla sreče, ker je nekaj, kar pride od zunaj: čast je namreč »bolj v ljudeh, ki jo izkazujejo, kot pa v človeku, ki jo uživa«, je torej nekaj, kar izhaja iz drugih ljudi in zato pravzaprav ni v naši lasti. Časti, užitka in bogastva si torej po Aristotelu želimo zato, ker verjamemo, da bo to vodilo do sreče, a je tako prepričanje zanj napačno. Pri tem se sicer zaveda, da človek v življenju ne more povsem brez zunanjih dobrin, in priznava, da je določena mera materialne preskrbljenosti pravzaprav nujna za preživetje, a je materialna blaginja le pogoj, ne pa tudi vzrok za srečno življenje. Pravi temelj za srečo po Aristotelovem mnenju namreč izvira iz nas samih in ni odvisen od drugih ljudi, še manj pa od telesnih in materialnih dobrin – je torej nekaj, »kar je v nas vsajeno in z nami neločljivo povezano«, to pa je lahko le naša duševnost. Stanje prave sreče bomo tako lahko dosegli le, če bomo skrbeli za svojo dušo in jo urili, če bomo torej neprenehoma sledili duševnim vrlinam in se stalno izpopolnjevali v njih.

Prije pedeset godina, tadašnji ministar rada Al Grassby pozvao je Australce da prihvate sve jači multikulturalni identitet. Sada je sveobuhvatna revizija, najopsežnija te vrste, ispitala stanje australskog multikulturalnog društva, evo što je otkriveno.

U Daruvaru tim za krizne situacije počinje s radom. Stanje u splitskoj zračnoj luci se normaliziralo tri dana nakon hakerskog napada. Požar kod Ponikava na Pelješcu još nije ugašen, ali je njegovo širenje zaustavljeno. Vlada je u četvrtak odlučila povećati osnovicu za obračun plaća državnih dužnosnika za 83,45 posto, na 947,18 eura bruto. Nezapamćeni pomor Dagnji u Malostonskom Zaljevu. U srijedu je iz zagrebačke Zračne luke Franjo Tuđman, na Olimpijske igre u Pariz, otputovala najveća skupina hrvatskih sportašica i sportaša, njih 50. Hrvatski nogomet na čelu sudačke organizacije dobio Francuza.

Martin Marion se je v študentskih letih kalil v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot gledališki igralec, med drugim kot član skupine uprizoritvenih umetnikov Blue Man Group, ki slovi po izvirnih odrskih produkcijah vsestransko ustvarjalnih pripadnikov z značilnimi modroobarvanimi obrazi in telesi. Nekje od preloma tisočletja kombinira življenje v Ameriki, Nemčiji in Sloveniji, kjer ga poznamo zlasti kot filmskega igralca, je namreč prejemnik nagrade vesna za posebne dosežke v filmski produkciji, ki jo je leta 2011 prejel za svoj nastop v filmu Stanje šoka iz leta 2011. Od takrat se udejstvuje tudi kot pesnik, v zadnjih letih pa se posveča predvsem družinskemu življenju in, tako kot se je navadil med epidemijo covida, večinoma ustvarja v zavetju svojega doma.

Stanje voda po svetu je vse prej kot dobro, marsikje voda ni primerna za pitje, vsebuje številne odpadne snovi, mikroplastiko pa tudi mikroorganizme. Ti so seveda lahko vir resnih okužb in to ne samo pri človeku. Virusi v namakalni vodi lahko uničijo celoten pridelek. Marsikateri med njimi so tudi presenetljivo trdoživi in lahko preživijo različne postopke v čistilnih napravah. Nov pristop odpira uporaba hladne plazme. Raziskave so namreč pokazale, da lahko hladna plazma v kombinaciji s t .i. superkavitacijo zelo učinkovito onesposobi več različnih odpornih virusov. Zakaj je hladna plazma tako učinkovita in na kakšne načine je to četrto agregatno stanje mogoče uporabljati pri inaktivaciji virusov in čiščenju vode? Te možnosti raziskuje dr. Arijana Filipić z Nacionalnega inštituta za biologijo.

+Ko stiže u fabrički Ducati?+Moto2: Joe Roberts novi šampion iz Amerike?+Moto3: Alonso. Tačka.OMV MyStation aplikacija je stigla, pretvorite poene u trenutke radosti – preuzmite novu aplikaciju:https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationDuracell - Igraj i osvoji put u Moncu: https://igrajiosvoji.com/Link za zvaničnu Fantasy Lap 76 MotoGP ligu za 2024: https://fantasy.motogp.com/leagues/join/4WEEP7HUKod za ligu: 4WEEP7HUPodrška Infinity Lighthouse ekipi!

Pogovor s pediatrom Petrom NajdenovimNa Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc. Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ Stanje v Sloveniji TUKAJ  

Stanje slovaškega premiera Fica stabilno. Svet obsodil poskus atentata.Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru slovenskih ribičev proti Hrvaški odločilo, da so tožbe nedopustne. Slovenija bo ribičem še naprej nudila vso pomoč.Za dostavo pomoči v Gazo postavljen plavajoči pomol, izraelske sile nadaljujejo z napadi.Drevi v Ljubljani pietetna slovesnost ob spominu na žrtve komunizma.Predstavitev šestega poročila komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč z naslovom 3450 umorjenih.Vreme: Čaka nas nevihtni večer, zjutraj se bo delno zjasnilo.Ustavno sodišče danes še o referendumu o evtanaziji.Sanacijski program za odpravo posledic lanskih poplav težak 2,3 milijarde evrovNena Kopčavar Guček: Zdravniki lahko pacientom na pomoč priskočimo le v mirnem in varnem delovnem okolju.Šport: Dončić s trojnim dvojčkom za vodstvo Dallasa

Trg dela in delovne sile se je v zadnjih nekaj letih korenito spremenil. Pandemija in staranje prebivalstva sta prinesla kronično pomanjkanje kadra in tako že nekaj časa poročamo o rekordno nizki brezposelnosti. Spremembe pomenijo velik izziv za delodajalce, pa tudi priložnost za tiste, ki so prej veljali za težje zaposljive. Več o aktualnem stanju in razmerah na trgu dela v Radijski tribuni.

Varnost. Stanje varnega oziroma stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Tako varnost opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. V zadnjem času je ta beseda spet aktualna. Kaj pomeni varnost? Kaj ogroženost? Se v Sloveniji počutite varne? Ogrožene? Bo v prihodnosti Slovenija ogrožena kaj bolj? Predstavlja orožje garancijo varnosti? Bi služili vojaški rok, če bi ga spet uvedli? Kaj pa, če bi bila Slovenija napadena, kako bi ravnali? Sogovornik: izredni profesor sociologije dr. Aleš Bučar Ručman, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru

+Nastavlja se saga Horner - grupa U2 traži smenu šefa... Otkaz za Marka?+Da li Verstappen zaista gleda ka Mercedesu?+Zašto Haas uvek kažnjavaju rigoroznije?https://fantasy.formula1.com/en/leagues/join/P5SEDGFHU02KOD ZA LIGU: P5SEDGFHU02Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak00:08:30 Televisa Presenta: TORO ROJO00:25:30 Luisov potez veka00:32:00 RB Showrun Sarajevo00:44:30 Strategija i temperature pneumatika00:48:00 Bravo za Bermana00:50:00 Par reci o ekipi Haas01:00:00 Deca moraju da dobiju sansu01:09:00 Pajino "jesam ti rekao"01:18:00 Trkacki tempo01:22:00 Zasto ne spominjemo Hondu?01:32:00 Alpina je ucestvovala u trci :)01:36:00 Stanje u sampionatu01:43:00 McLaren ima ogroman potencijal01:46:00 Svi vole sampione01:59:00 Buduci problem Aston Martina02:06:00 Visa RB gubi bodove02:12:00 Idemo u Australiju02:26:00 F4 i prohodnost u F1 iz nizih kategorija02:44:00 F202:50:00 Fantasy F102:57:00 Pitanja iz publike03:10:00 NASCAR03:26:00 PATREON------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 11. mart 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Naš najbolj prijazen pokrovitelj T2 in njihova super ponudba Oranžni start: https://www.t-2.net/paketi/oranzni-start ----------------------------------------------------------- Povezava do vstopnic za predstavo "Sama sta najboljša": https://popup.si/fejmici-sama-sta-najboljsa/ Fejmrč na https://www.fejmici.si/ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: Warehouse Collective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Tinitus, koji se često opisuje kao zujanje u ušima ili glavi, je percepcija zvuka bez vanjskog izvora. Tinitus može biti konstantan ili povremen, glasan ili tih, blag ili jak i može se čuti u jednom ili oba uha ili u glavi. To je stanje koje može biti uznemirujuće iskustvo i može uticati na ljude bilo koje dobi i porijekla. Istraživač sluha dr Matthieu Recugnat kaže da, iako ne postoji lijek za zujanje u ušima, postoji nekoliko načina za njegovo liječenje.

AIDEA knjiga je izšla! Hvala za podporoooo! :)  https://emka.si/products/aidea   =============================   V epizodi 123 je bila moja gostja Nina Osenar Kontrec, priznana slovenska televizijska voditeljica in pevka. Napisala je knjigo o trpki življenjski preizkušnji, ki jo je doletela kmalu po rojstvu sina. Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom jo je za pet let prikoval na posteljo, za vedno pa zaznamoval njeno dušo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: AIDEA knjiga Ninin pogled na nastopanje v javnosti Od miss do TV voditeljice PlayBoy in Onlyfans - da ali ne? Algoritem za odločanje Ninin avtobiografski roman Sindrom kronične utrujenosti z mialgičnim encefalitisom Odtegnitveni sindrom od antidepresivov Stanje psihe in uma Sodelovanje z dr. Klemenom Rebolom Izkušnja z bogom Vloga Nininega moža pri zdravljenju Načrti za prihodnost

Svetovna zdravstvena organizacija je izgubila stik z bolnišnico Al Šifa, od koder naj bi Izrael omogočil evakuacije. A s palestinskega zdravstvenega ministrstva sporočajo, da bolnike iz bolnišic v Gazi le silijo na ulice, kjer jim grozi smrt. Norveški zdravnik Mads Gilbert, ki s palestinskimi zdravstvenimi delavci sodeluje že desetletja, je Združene narode prosil, naj za prebivalce enklave takoj zagotovijo letalski prevoz življenjsko pomembnih stvari. Ostali poudarki oddaje: Predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce zaskrbljena nad prezasedenostjo ljubljanskega azilnega doma Sindikati z vse ostrejšimi zahtevami pred državnozborskim potrjevanjem proračuna Akademija znanosti in umetnosti ob 85-letnici delovanja izpostavlja svoj ugled in pluralnost

Izraelsko-palestinski konflikt se stopnjuje, Izrael je razglasil vojno stanje. Ob nadaljevanju raketnih napadov se z območij ob Gazi pospešeno umikajo izraelski prebivalci, na jugu Izraela se nadaljujejo oboroženi spopadi med borci Hamasa in izraelsko vojsko; nasilje je od včeraj terjalo več sto življenj. O razmerah bo zvečer razpravljal Varnostni svet Združenih narodov; diplomatska prizadevanja za mir krepi tudi Arabska liga. Ostali poudarki oddaje: Po potresu v Afganistanu 2 tisoč mrtvih in veliko opustošenje Bo moral premier Golob zmanjšati število vladnih resorjev? Na Barcolani skoraj tisoč 800 jadrnic in množica obiskovalcev

Kako brojke pokažu da influenser marketing i dalje beleži značajan rast u udelu potrošnje budžeta kada je digitalni marketing u pitanju, verujemo da je potrebno ponovo ispričati šta zapravo predstavlja influenser marketing, i ono što je još važnije kako izgleda idealna saradnja sa influenserima, koje su to ključne stavke koje je potrebno usaglasiti između brendova,agencija i influensera kako bi saradnja dala rezultat, koji su to primeri dobrih saradnji, te koje trendove danas primećujemo… Sve ove teme smo obradili u novoj epizodi Digitalk podkasta sa Strahinjom Ćalovićem, stručnjakom za digitalni marketing i višestrukim influenserom. Strahinja je bio fenomenalan sagovornik, te je svoje znanje i iskustvo, uz veliki broj primera nesebično podelio sa nama u ovom razgovoru. Strahinja Ćalović, ekspert za digitalni marketing & influenser - https://www.linkedin.com/in/strahinjacalovic/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Strahinjin background - Istorija influenser marketing - Ko su zapravo influenseri - Prvi influenseri kod nas - Stanje danas - reputacija influensera - Kako izgleda idealna saradnja sa influenserima - Primeri i modeli saradnje - Kako dolazi do saradnje koja ne deliveruje rezultat ili rezultat bude loš? - Primeri dobre saradnje kod nas - Trendovi - Veštačka inteligencija i influenseri - Poruka za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Ovo je marketing'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Proračunsko stanje je po petih mesecih tega leta slabše kot lani, ugotavlja fiskalni svet. Prihodkov je manj, odhodkov je več, primanjkljaj je višji. Do konca leta ga lahko znižamo na manj kot načrtovane 3 milijarde evrov, če bo vlada brzdala izdatke, ocenjuje fiskalni svet. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Slovenija ali Belorusija? Glasovanje o nestalni članici varnostnega sveta Združenih narodov bo jutri. Glede zahteve po glasovih podpore vsaj 128-ih držav zunanja ministrica Tanja Fajon poudarja optimizem. - Opolnoči se bosta pri nas nekoliko podražila bencin in dizelsko gorivo. Cene nafte zvišuje odločitev skupine OPEC plus, da bo omejila proizvodnjo črnega zlata. - Iz Ukrajine poročajo o hudih bojih v Donecku. Ruska vojska zatrjuje, da je na območju preprečila obsežno ukrajinsko protiofenzivo.

Ep 203BC Group je novi ovlašćeni Appleov distributer. I cena iPhone 14 Pro je sada 157900 RSD (1345 EUR) umesto 179890 RSD.Apple VP confirms new Apple Silicon Mac Pro is on the wayApple Orders Entire Supply of TSMC's 3nm Chips for iPhone 15 Pro and M3 MacsThe Best Mac Gaming Experience Is a PC Sitting in a Dallas Data Centerder8auer:This Insane AMD Dual GPU from 2021 is Faster than a RX 7900 XTXHow to Set Up and Use the Built-in 2FA Code Generator in iOSA Basic iPhone Feature Helps Criminals Steal Your Entire Digital LifeHow a Thief with Your iPhone Passcode Can Ruin Your Digital Life - TidBITSCore Electronics:LoRa on a Pico! Introduction to The Things Network with the NEW Makerverse LoRa-E5 BreakoutGamingScan:Thunderbolt 3 vs. USB-C - What Is The Difference? [Simple Guide]How to Remove the Background From Any Image on iPhoneGitHub - create-dmg/create-dmg: A shell script to build fancy DMGsInstalling PowerShell on macOS - PowerShellSerbian AI SocietyPanel diskusija: "Stanje veštačke inteligencije u Srbiji"Čika Kostin projekatZahvalniceSnimano 3.3.2023.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu.Kornjača-TURTLE2006ulje na platnu37 x 50 cm

75. izdanje Njuz Podkasta počinjemo u povečerje najteža 72 sata u srpskoj istoriji, ikada. Dron je leteo nad Kosovom, MIGovi su završili na administrativnoj granici koja nije granica, a predsednik Vučić je održao srčani govor u HIT Tvitu. Od drugih prirodnih nepogoda zadesio nas je i Vladimir Đukanović Đuka koji peva Baju Malog Knindžu. Stanje u državi je OK, samo je inflacija 15%. I sa zagađenjem kidamo. Svi smo krivi što sin Čede Jovanovića ne može na Harvard. Staša Stojanović postaje nova udarna pesnica SNS protiv medija. A, ima li ko da štiti novinare?

V epizodi #86 je bil že drugič moj gost Miha Mazzini, pisatelj, antropolog, znani kolumnist in po novem tudi ustvarjalec podkasta. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Moški in čustva Kultura in ljubezen Imeti / biti Indeks sreče, bogastvo, zadovoljstvo Meditacija (družbeni vpliv) Realnost (čutila), psihadeliki Kaj je realnost? (Objektivna in subjektivna realnost) Sprejemanje odgovornosti Stanje pomanjkanja (vpliv sreče in kompetence - hierarhija v družbi) Wonder woman (pričakovanja) Samopodoba: Slovenci vs Angleži vs Francozi Športniki in Slovenci (vrednote v družbi) Heroji Komunikacija in deljenje informacij Odnosi in razmerje (Mihatova zgodba, sanje, otroštvo, psiha) Proces v življenju (biti) Seznam stvari za spremembe Pasivna pozicija vs aktivna pozicija Želja spremembe Samota (strah) Ideje, zaznava, sprejemanje Želje (občutki, dosežki, mentorji) Možgani (odločitve, vzgled) Evolucija ============================= Mihova knjiga Osebno: https://www.goga.si/izdelek/osebno/ ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Gošća: Slađanka Milošević, Sindikat pravosuđa Srbije: Nedovoljan broj zaposlenih je razlog za neažurnost pravosuđa. Država je selektivno povećala plate sudijama zbog opterećenosti, ali ne i ostalim zaposlenima. Uspeli smo da promenimo Mišljenje Višeg kasacionog suda o naknadi za topli obrok i regres onima sa minimalnom zaradom. U Srbiji je sindikalna scena ogleda u potplaćenim sindikatima od Vlade, primer za to službena vozila sindikatu EPS-a. Stanje u zatvorima je bolje, ali daleko od idealnog. Zašto u zakonu imamo, a ne primenjujemo opšti, tj. nacionalni kolektivni ugovor koji bi se odnosio na sve radnike u Srbiji? Koliko je prosek u trajanju suđenja? Građani zbog suđenja u nerazumnom roku plaćaju neažurnost sudova pola miliona evra godišnje, za takve propuste do sada nijedan sudija nije materijalno odgovarao.

Dobrodošli na Zalet — podkast o dizajnu digitalnih proizvoda! U ovoj epizodi imamo gosta koji nije dizajner. Nenad Božić je direktor product development kompanije Smart Cat i sa njim govorim o mašinski dizajniranim korisničkim ugođaju, automatizaciji i njegovom radu sa dizajnerima.

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #3: Uvod in kripto industrija trenutno Kripto industrija, njena vrednost in finančni trgi Vplivneži in izobrazba uporabnikov Dostopnost, regulacije in in inovacije na kripto trgu Alternativno sredstvo za vlaganje denarja Monetarna politika in skupnosti danes Trenutni problemi monetarne politike Posledica tiskanja denarja, mikro management denarja Nedemokratične rešitve finančnih sistemov ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Zaista je bilo veliko zadovoljstvo ugostiti Nikolu u ovoj epizodi i popričati sa njim o stanju advertajzing industrije i medija u regionu. Nikola ima neverovatno iskustvo i veoma širok ugao gledanja na stanje u marketinškoj industriji, pa je u ovoj epizodi podelio sa nama i svoja zapažanja kada je u pitanju promena poslovnog okruženja, digitalizacija, te kako se danas menjaju biznis modeli medija… Pričali smo i o tome kako su oni postavili stvari u svojoj 404 agenciji, koja iako nije deo neke holding advertising grupe, predstavlja veoma veliki sistem sa 170 zaposlenih, postavljen po merilima digitalne ekonoimije 21. veka. Razgovor naravno nije mogao proći vez pominjanja Weekend Media Festivala, čiji je Nikola bio deo godinama, i naravno SoMo Borca, najveće regionalne nagrade za digital dostignuća. Nikola Vrdoljak, Director/Partner @ 404 Agency - https://www.linkedin.com/in/nikolavrdoljak/ SoMo Borac - https://somoborac.com/en/strongest-digital-community/ 404 Agency - https://www.404.agency/hr/ Teme u podkastu: - Uvod i predstavljanje - Advertising i mediji danas - Promjena okruženja (industrijski prema digitalnom, indirect brand economy to direct brand economy) - Ka čemu danas idu svi mediji - pucanje medijskog biznis modela - Klasične holding advertising grupe - Ključan problem klasičnih holding advertising grupa - 404 i fleksibilna integracija - Da li danas možemo pričati o tome da je neka agencija digitalna? - Kako vidiš budućnost agencija? - Stanje tržišta u Hrvatskoj i Srbiji, šta nas čeka u narednom periodu? - Weekend Media Festival - SoMo Borac - Da zaključimo Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ Želeli bismo da vam skrenemo pažnju na jednu od usluga MTS-a: Upravljajte svojom digitalnom administracijom i fakturisanjem lakše, sigurnije i brže - sa bilo kog mesta i kada to vama odgovara. Dočekajte spremni prelazak na elektronsko fakturisanje uz Banqup platformu za eFakture, koja se nalazi u mts ponudi. https://mts.rs/Poslovni/Digital/Poslovna-resenja/eFakture 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ''Ovo je marketing'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

V epizodi 77 je bil moj gost prof. dr. Miro Cerar, politik, pravnik in bivši predsednik vlade. Svoje delo upravlja z ljubeznijo, izkušnje in znanje pa kot redni profesor predaja na pravni fakulteti. Dotakneva se tematik, kot so: Vrednote funkcionalne osebnosti, veselje pri delu Napor in rezultati Spoštovanje sveta in sočloveka Kaj je dobro in kaj je prav, ego in nesebičnost Miro Cerar in pravo, odločitev za pravo Preveč in premalo možnosti Praktično spoznavanje dela (prava) Sreča in naključje Uvod v pedagoško delo prava Nova ustava Slovenije Sprejemanje kompromisov in odločitev za novo ustavo Priznavanje Slovenije (kot samostojne države) v svetu Demokracija, Evropa (Duhovna) rast Slovenije, politika danes Populizem vs elitizem, zgodovina, vojna Današnja problematika, usmerjanje pozornosti, podnebne spremembe Stanje konflikta, skeptičnost, cinizem, nezaupanje ZDA Svoboda medijev, govora Kritika, dobre in slabe ideje, diktatura, dialog, primitivizem Odgovornost ljudi, voditeljev, prihodnost Začetki v politiki, kultura v politiki Najtežji izziv mandata(finančna, begunska kriza) Splošna percepcija Slovenije v svetu Uspeh / propad naroda (ekonomija), pravo, politična stabilnost 11. september, strah, svoboda COVID ukrepi Politični sistem, dolgoročni projekti, rezultati, cilji Ravnovesje, skromnost ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA