Podcasts about avstrije

Približno 300 posameznikov iz 30 držav se udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da ju spoznavajo med počitnicami, ko si mnogi v tem času predstavljajo oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, rojeno v Indiji, ki ima slovenske sorodnike v Vidmu v Furlaniji, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajoviča iz Avstrije, sina rokometaša Aleša Pajoviča.

V Cerknem se je včeraj začel letošnji 29. Tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednik slednje dr. Dejan Valentinčič je povedal, da je utrjevanje jezika zelo pomembno za utrjevanje slovenske zavesti pri mladih. Tabora se udeležuje 43 mladih med 10. in 15. letom starosti, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Luksemburga, Belgije, Grčije, ZDA in JAR. Tabor vključuje: dopoldanski pouk slovenščine v nivojskih skupinah, popoldanske pohode in oglede, spoznavanje cerkljanskih zanimivosti in kulturne dediščine, športne aktivnosti v naravi, druženje, družabne igre …

V spremljevalnem programu letošnjega srečanja Dobrodošli doma v Evropski prestolnici kulture GO! 2025 je bila včeraj v Gorici predstavitev monografije o Marjanu Grumu, slovenskem umetniku iz Buenos Airesa, danes je potekala prireditev Sredi domovine, gost je bil Joe Valenčič iz Clevelanda, nocoj bosta v Xcentru v Novi Gorici nastopila Marko Arich in Mirko Malle iz Avstrije. Jutri bo v državnem zboru potekalo Vseslovensko srečanje z naslovom (P)Ostati Slovenec, zvečer bo še prireditev Dobrodošli v NUK-u. Takrat bosta s komično enodejanko Tragik po sili prvič v Sloveniji nastopila Dani Grbec in Boris Rot iz Gledališke skupine Slovenska vas iz Argentine. Nato bosta nastopila še štirikrat, zadnjič na Argentinskem večeru 3. julija v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.

Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša iz Avstrije, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Italije, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ter Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem so povezani v Zamejsko kulturno koordinacijo. Z njo si bodo prizadevali za krepitev skupnega slovenskega prostora, za povezovanje, mreženje in izmenjavo informacij, znanja in dobrih praks. Kot so poudarjali predstavniki krovnih zamejskih organizacij, so že do zdaj dobro sodelovali, zdaj pa upajo, da bo tovrstnega sodelovanja še več. Ustanovno listino sta včeraj v Novi Gorici podpisala tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter ministrica za kulturo Asta Vrečko. Minister Arčon je poudaril, da sta slovenski jezik in kultura temelj obstoja slovenstva v zamejstvu in izrazil zadovoljstvo, da so v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 uspeli zaokrožiti krog brezmejnega povezovanja na različnih področjih. Spomnil je, da so pred tem že ustanovili koordinacijo za gospodarstvo in za šport, ki že uspešno delujeta.

Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.

Avstrijske oblasti so potrdile, da je bilo v strelskem napadu na srednji šoli v Gradcu ubitih 10 ljudi. Storilec je 21-letni nekdanji dijak, ki si je po dejanju sodil sam. Pred nekaj minutami so avtrijski mediji sporočili, da je v bolnišnici umrl še en huje ranjen človek. To je najhujši tovrsten zločin v zgodovini Avstrije. - Notranji minister Poklukar svari, da tudi Slovenija ni imuna proti takim napadom. - Nov evropski predlog sankcij proti Rusiji bi še bolj obremenil ruski energetski in bančni sektor. - Naftni trgovci nezadovoljni s predlogom za zaostrovanje regulacije cen.

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Anja Rejc in Igor Velše. Tudi v novem romanu Pesniški Dvor se pisatelj Tone Partljič vrača v dolino Pesnice, v kraje, ki v njem živijo od rane mladosti in jih spoznavamo iz mnogih njegovih del. Prisotni so v komediji Moj ata, socialistični kulak, poseben pomnik pa je roman Pesnica. Vedrino, smeh in tudi posmeh sta nadomestili resnoba ob zavedanju minevanja in želja kronista, ki hoče v propadajočem blišču preteklosti svoje notranje Pesnice obuditi zgodbe nekdanjih bogatih gospodarjev, skromnih obrtnikov in revnih viničarjev, ki so obdelovali vinograde lastnikov, za plačilo pa so dobili skromno kočo in krpico zemlje. Zazrtost v lepote pokrajine nas že na začetku pripovedi prevzame s posebnim občutjem, vonjem po zemlji: »Tu vseeno še diši po podeželskih travah in živalskih sapah in iztrebkih iz hlevov ali njiv. In tudi sanjava in pesniška čustva niso čisto izginila.« Propadli dvorec nekdanjih vitezov Pesniških, celotno naselje z imenom Pesniški Dvor in tudi druge zapuščene vile in dvorci pričajo, da so doživeli nekoč boljše čase. Partljič oživlja življenjsko zgodbo uglednega vinogradnika in vinarja Štefana Gornika, ki se je izobraževal na najboljših šolah za vinarstvo in je svoje znanje nenehno izpopolnjeval, bil je uspešen trgovec, njegova vina so prišla tudi na cesarski dvor. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na vzhodni fronti, po ujetništvu v Rusiji se je vrnil domov prek novih državnih meja. O grozotah, ki jih je doživel med vojno in v ujetništvu, ni govoril. Gornik je bil dober poslovnež, v vsakem režimu si je znal utirati nove prodajne poti, dokler ga ni ustavila agrarna reforma po drugi svetovni vojni. Včasih je rekel: »Ne le vino, ampak tudi denar nima narodnosti, samo profit ali zgubo.« Življenje in delo je posvetil vinski trti. Boli ga, ker sina Slavka vinogradništvo ne zanima, ampak se vpiše na učiteljišče, po maturi pa na univerzo v Ljubljani. Pritegnejo ga ideje Komunističnega manifesta, geslo Proletarci vseh dežel, združite se pa poraja v njem tudi pomisleke. Med mestnimi teoretiki – gosposkimi komunisti – in člani, ki so prišli iz kmečkih družin, je prihajalo do nasprotij, zato je bil Slavko izključen iz partije. Odloči se, da se bo vrnil domov, pisal o kmečkem življenju in pomagal očetu. Zgodba se tako prevesi v Slavkovo iskanje identitete. Srečuje se s ptujskimi komunisti, razmišlja o sodobnem načinu pisateljevanja, o realizmu in novi stvarnosti. Zaposli se v radgonski meščanski šoli in se druži z narodno zavednimi izobraženci, člani veteranskega društva Rudolf Maister, med njimi so znane zgodovinske osebnosti slovenskih rodoljubov. Hitlerjeva priključitev Avstrije je nakazala, da bo tudi Jugoslavija postala plen nemške politike. Onstran Pesnice so sicer gradili obrambno linijo na čelu z generalom Rupnikom, a veliki podvig Rupnikove linije, pisatelj jo imenuje Sizifova linija, ni bil končan. Po kapitulaciji Jugoslavije sta nemška okupacija in druga svetovna vojna pretresli tudi življenje v Pesniškem Dvoru. Slavka aretirajo in pošljejo v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se po štirih letih vrne telesno in duševno zlomljen. Rešuje ga dolgotrajna ljubezenska zveza z nekdanjo sošolko, učiteljico, ki mu pomaga in stoji ob strani še trideset let. Skozi pisateljevo pripoved se pretikata življenjski zgodbi očeta in sina, kažejo se njuna nasprotujoča si politična stališča, medsebojna navezanost in tragična usoda očeta Štefana, pa tudi sina Slavka, ki nikoli ni našel moči, da bi postal pravi pisatelj. Večkrat se oglasi domača govorica, pogostitve in pojedine pričajo o gostoljubnosti in radoživosti nekdanje mogočne domačije, ko na primer zadiši pojedina ob trgatvi: »Lepi kosi kokoši so se pekli v pekačih. Gibanice so se tresle, da je smetana tekla prek roba, župe, obare in zosi so bili vsak dan različni … In včasih se je slišalo Sladko vince piti, to me veseli … Pretresljiva je tragična stranska zgodba o mladi dekli Dondi, ki je pri Gornikovih pasla krave in je bila kratke pameti, kot so takrat rekli preprosti ljudje. Pisatelj je kritičen v opisovanju medsebojnih odnosov, družbenih razmer in krivic. Z bridkim sarkazmom opisuje razmere na podeželju po drugi svetovni vojni in politične napake: zaslišanja, iskanje notranjih sovražnikov, proces proti generalu Rupniku, dachavske procese, agrarno reformo z geslom Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Tudi dogodki po svetu so v romanu natančno dokumentirani. Partljič je že v prejšnjih romanih dokazal, da je dober poznavalec zgodovine dvajsetega stoletja. Kronist se na svojih dolgih literarnih sprehodih predaja nostalgičnim občutjem o preteklosti, spominu na čase, ko so vaški fantje lovili ribe na travniku, ki ga je nekoč preplavljala neukročena reka Pesnica. V romanu Pesniški Dvor je Partljič predstavil razgibano in zanimivo panoramo življenja v dolini Pesnice v prejšnjem stoletju. Ob branju se bo marsikomu odstrlo poglavje, ki ga je zgodovina zamolčala.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Zadnjo marčevsko soboto se je v Posočju začela ribolovna sezona. Prav Soča, muharjenje in narava nasploh so Laurensa Bubendorferja iz Avstrije že kot majhnega dečka tako začarali, da si je od vedno želel preselili v dolino Soče. In tukaj je že dobrih osem let. Dolini Soče se je pred nekaj leti poklonil tudi z večkrat nagrajenim dokumentarnim filmom Smaragdni raj. Poleg fotografije in snemanja se ukvarja z ribiškim vodenjem, predvsem pa živi svoje otroške sanje. Že jeseni je na ribolov na Bovško popeljal Marišo Bizjak.

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Planiški konec tedna je znova postregel z odlično slovensko uvrstitvijo. Ob zmagi Avstrije so Timi Zajc, Anže Lanišek, Lovro Kos in najboljši letalec zime Domen Prevc zasedli tretje mesto. Slovenci so znova dokazali, da se na stopničkah počutijo domače, vendar povedali, da so si želeli več. Dolina pod Poncami bo jutri gostila še sklepno dejanje sezone, ki je navdušila ljubitelje skokov in poletov. Drugi poudarki: - Mjanmar po potresu pričakuje pomoč iz tujine, reševalci iščejo preživele. - V Carigradu danes eden največjih protestov proti oblastem v zadnjem desetletju. - Do kdaj bomo še premikali urne kazalce? Stroka opozarja na negativne posledice za zdravje.

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprteKo si na zemljevidu ogledujemo današnje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje – tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega. A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke – tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje – z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega – radi prečkali, niti ne omenjamo. Široko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v naših življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Jure Gombač. Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile naše meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogoriške Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja. foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)

Za rokometašice Krima se bo danes nadaljevala evropska sezona. V 9. krogu lige prvakinj bo ljubljanska ekipa gostila Ferencvaroš. Ob pripravljenosti slovenskih prvakinj na nadaljevanje sezone popoldanske minute namenimo še pestremu zimskemu dogajanju. V Sankt Antonu so se drugič v sezoni pomerile najboljše smukačice. Edina slovenska predstavnica na zahodu Avstrije je bila Ilka Štuhec. Moški del svetovnega pokala v alpskem smučanju se v tehničnih disciplinah nadaljuje v Adelbodnu, svetovni pokal v biatlonu pa s tekmami v Oberhofu.

Danes je dan Rudolfa Maistra. V počastitev državnega prazika je bila sinoči v Kamniku osrednja slovesnost. Nekdanji obrambni minister, zdaj evropski poslanec Marjan Šarec je spomnil na Maistrove znamenite besede o nepriznavanju štajerskega ozemlja kot dela tako imenovane nemške Avstrije, s katerimi je v noči na 23. november 1918 presenetil vse navzoče. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor zavrnil predlog, naj Antona Ropa imenuje za guvernerja Banke Slovenije. - V Libanonu niz eksplozij po izraelskem bombardiranju terjal več mrtvih in ranjenih. - Začenja se Forum nove glasbe - osrednji pri nas za sodobno komponirano glasbo.

Oddaja je bila znova nogometno obarvana. Omizje novinarjev je govorilo o nedeljskem derbiju Olimpije in Maribora ter o reprezentančnem dogajanju pred tekmama Slovenije proti Norveški in Avstrije v Ligi narodov.

Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Večkrat se moram spomniti na pripoved znanke, ki kot turistična vodnica srečuje veliko ljudi in doživlja vedno kaj zanimivega. Tako je na primer pred leti vodila avtobus s skupino turistov na Dunaj. Več kot petnajst jih je prihajalo iz neke vasice na Primorskem in so bili med seboj sorodniki. Po sebi nič posebnega, saj se sorodniki ali prijatelji večkrat takole odpravijo na izlete. Ti pa so vendarle bili nekaj posebnega. Med svojimi sorodniki so imeli nekoga, ki je bil vojak na soški fronti med prvo svetovno vojno. Tam je bil ranjen in so ga prepeljali v lazaret na Dunaju. Potem je družina izgubila sled za njim. Veliko let pozneje, že po drugi svetovni vojni, pa so se v njihovi vasi pojavili turisti iz Avstrije, ki so potem prihajali vsako leto. Spoprijateljili so se in si vedno več povedali o sebi. Naenkrat se je začel razreševati tudi klopčič ugibanj o njihovem starem očetu. Ne samo to. Naenkrat je imel ta stari oče svoj grob na vojaškem pokopališču na Dunaju. In sedaj je skupina potomcev prišla na grob starega očeta prižgat svečko. Čutili so potrebo, da to storijo. Tako pomembno je bilo zanje, da vedo, da ima grob in kje je pokopan. Nam vsem, ki imamo grobove svojih pokojnih, se verjetno ne zdi nič posebnega, če lahko gremo na grob. Spominjam se ženske, ki je pripovedovala, kako je pred mnogimi leti rodila mrtvega otroka, ki ji ga niso dali v pokop. Sedaj trpi, ker temu otroku, ki ga je devet mesecev nosila pod srcem in se ga veselila, ne more prižgati svečke na grobu. To bi jo pomirilo. Verjetno je med nami veliko ljudi, ki nimajo groba svojih pokojnih. Vsi ti ljudje živijo z bolečino, ki jih gloda in jim otežuje življenje, pa se morda niti prav ne zavedajo, kaj je tisto, kar jih teži. Mogoče bi morali o takšnih stvareh večkrat razmišljati, da bi znali bolje razumeti drug drugega in da bi se tudi bolj spoštljivo srečevali s stiskami drugih ljudi.

V raketnem napadu na oporišče mirovne misije Združenih narodov - Unifil v Nakúri na jugozahodu Libanona je bilo lažje ranjenih osem pripadnikov modrih čelad iz Avstrije. Po navedbah Unifila je možno, da je raketo izstrelilo šiitsko gibanje Hezbolah. Medtem se v svetu nadaljujejo obsodbe izraelske prepovedi delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem.

Gozdovi pokrivajo približno 44 odstotkov celotne površine Evropske unije. So ključnega pomena za blažitev podnebne krize in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot pomemben javni prostor, še posebej v mestih in njihovi bližini, človeku omogočajo regeneracijo, rekreacijo in navdih. Hkrati so gradnik kulturne identitete v številnih državah, v veliki meri tudi vir lokalnih gospodarstev. Zaradi posledic podnebnih sprememb, urbanizacije in k ekonomskemu profitu usmerjenega krčenja gozdov, pa gozdni ekosistemi postajajo vse bolj ranljivi. Srečevanja z gozdom je triletni projekt evropskega sodelovanja, katerega vodilni partner je Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo. Zasnovan je kot interdisciplinarno sodelovanje partnerjev iz Slovenije, Avstrije in Belgije se usmerja v razvijanje večplastnega razumevanja različnih vrednot, pomenov, izzivov in perspektiv, povezanih z gozdovi. Z združevanjem umetnosti, gozdarstva in humanistike pristopa h gozdu kot prostoru raziskovanja ekologije, pa tudi raznolikih, pogosto konfliktnih politik ter družbenih, kulturnih in ekonomskih praks. Projekt preučuje in snuje različne scenarije, koncepte in prakse, ki se dotikajo vprašanj, kot so: Kakšna so in bi lahko bila človekova srečevanja z gozdovi? Kaj in na kakšen način se lahko učimo z gozdom, skozenj ali v njem? V tokratnem podkastu gostimo Polonco Lovšin, arhitektko in umetnico in Matejo Kurir, filozofinjo, raziskovalko in urednico, dve od treh sodelujočih avtoric iz Slovenije. Pogovarjali smo se o začetkih projekta, raziskovanju različnih pomenov gozda in o umetniških praksah, s katerimi nagovarjajo tematike povezane z gozdom. Prisluhnite podkastu Odprto!

Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev. FOTO: Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/

Na avstrijskih parlamentarnih volitvah je dobila največ glasov evroskeptična svobodnjaška stranka, ki ima v svoji preteklosti tudi nekaj neonacističnih senc. Ali bo preostalim strankam uspelo sestaviti vlado brez svobodnjakov ali pa bodo oni pridobili koalicijsko partnerico med poraženkami volitev? Kaj novonastale razmere pomenijo za odnose s Slovenijo in kaj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gabirel Hribar, predstavnik stranke Enotna lista; Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani; Feliks Wieser, poslovnež iz avstrijske Koroške; dr. Andrej Rahten, zgodovinar in nekdanji diplomat; Petra Kos Gnamuš, dopisnica RTV iz Avstrije. Avtor: Marjan Vešligaj

Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o bližajočih se parlamentarnih volitvah in napovedujočemu vzponu skrajne desnice, o obetih težavnega sestavljanja vladne koalicije, o ogorčenju Avstrije ob napovedi nadzora na vseh nemških kopenskih mejah, o novi varnostni strategiji naših severnih sosedov in o začetku novega šolskega leta ter vpisu v dvojezične šole na avstrijskem Koroškem.

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa.

Drugi poudari: - V Mariboru od jutri novosti parkiranja: plačljivost na belih conah podaljšujejo do 20-ih. - V Loškem Potoku ni tolikšnega nasprotovanja vetrnim elektrarnam, kot ga opažajo drugod po državi. Prvo izmed načrtovanih osmih vetrnic že gradijo. - 12 slikarjev iz Slovenije, Armenije, Nizozemske, Španije, Avstrije in Ukrajine se udeležuje najstarejše slikarske kolonije v srednji Evropi Izlake - Zagorje. - V teh vročih dneh ne pozabimo na hišne ljubljenčke. Tudi oni potrebujejo dovolj vode in ohladitev.

V galeriji Gorše v Svečah na avstrijskem Koroškem se je v nedeljo začel 42. slikarski teden. Na odprtju so predstavili letošnje goste, to so: Anna Schmedding in Isolde Baumhackl-Oswald iz Avstrije, Tina Konec, Nina Čelhar in Jure Makota iz Slovenije in Ivan de Menis iz Italije. Prav v teh trenutkih na Vrbnikovem vrtu pred galerijo Gorše poteka družabni večer. Jutri zvečer bo v Einspielerjevem centru Jazz koncert s Tončem Feinigom in gosti, v soboto pa bo zaključek s predstavitvijo umetnin, ki bodo v teh dneh nastala. V četrtek in petek bo v stari šoli v Svečah potekala kreativna delavnica za otroke. Vodila jo bo slovenska umetnica, grafičarka Tjaša Rener, ki pretežen del leta živi in dela v Gani, poleti pa v Sloveniji. Lani je sodelovala pri slikarskem tednu v vlogi umetnice. Za delavnice se je potrebno prijaviti pri društvu Kočna (office@kocna.at).

V soboto se je s slovesnim odprtjem uradno začela Europeada 2024, evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin. Tokrat poteka v nemško-danski obmejni regiji ob Baltskem morju na skrajnem severu Nemčije. Udeležujejo se je tudi moška in ženska nogometna reprezentanca koroških Slovencev pa tudi Žile - Slovenci v Italiji. Tekmovalni del pete Europeade se je začel včeraj. Moška ekipa s Koroške je premagala nemško narodno skupnost s Češke s 3 proti 1. Izbranci selektorja Marijana Smida prav zdaj igrajo drugo tekmo proti gradiščanskim Hrvatom. Ženska ekipa Team Koroška, ki brani naslov evropskih prvakinj, se je že popoldne srečala z Retoromankami iz Švice. Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEN), ki je prireditelj prvenstva, bo na svoji spletni strani tekme prenašala v živo.

O pomenu gospodarskega sodelovanja z rojaki v sosednjih državah in v izseljenstvu so v tem tednu kar dvakrat govorili na pomembnih srečanjih v Ljubljani. Najprej v ponedeljek na seji Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in nato še v torek na seji komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekaj poudarkov smo zbrali za tokratno oddajo. Slišali ste: premierja Roberta Goloba, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik sveta Mateja Arčona, državno sekretarko Vesno Humar, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felixa Wieserja iz Avstrije o delu Zamejske gospodarske koordinacije in druge.

Vlada naj še poglobi gospodarsko sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter si prizadeva za krepitev skupnega gospodarskega prostora. To je bil sklep včerajšnje seje komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je bila posvečena gospodarskemu sodelovanju s slovenskimi skupnostmi v tujini. Štefan Bogdan Barenboim Šalej iz Brazilije je govoril v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felix Weieser iz Avstrije pa o delu Zamejske gospodarske koordinacije. Dosežke na področju gospodarskega sodelovanja z rojaki sta predstavila državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar ter minister za gospodarstvo Matjaž Han. Slednji je med drugim napovedal prvo poslovno konferenco Zamejske gospodarske koordinacije, ki bo jeseni na Hrvaškem, še ta teden pa bo objavljen prvi javni razpis za sofinanciranje stroškov dela v zamejskih organizacijah.

Iz bolnišnice so poklicali osebo, da nujno potrebujejo njeno pomoč pri tolmačenju jezika begunca, ki potrebuje zdravljenje. Zdravstveno osebje ne govori jezika begunca, prav tako ni znana njegova identiteta. Vedo le, da potrebujejo tolmača. Na kaj naj bo pripravljena oseba, ki se odloči, da bo pomagala? Na podobna vprašanja odgovarjajo v projektu ReTrans, ki je del programa Erasmus+. Z njim želijo ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v zvezi z migracijami. V projektu sodeluje pet partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije. Gostji sta koordinatorici projekta ReTrans dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru (fotografija: kalhh / Pixabay). .

Umetnostna galerija Maribor je odprla 9. trienale Umetnost in okolje EKO, ki tokrat nosi naslov Oči v skali in se nanaša na prizor okamenele Ajdovske deklice. Umetniški vodja trienala in kustos v Umetnostni galeriji Maribor Jure Kirbiš je k sodelovanju povabil umetnike in umetnice, ki se v svojih delih odzivajo na grozeče ozračje v naravi in družbi. Kot svetovalca sta mu pomagala Dominika Trapp iz Madžarske in Markus Waitschacher, kustos iz Avstrije. Trienale je tokrat postavljen v prostore starega sanatorija dr. Mirka Černiča v središču Maribora, ki tudi s svojo zapuščenostjo sproža občutke nelagodja in ogroženosti. Razstavo predstavljata umetniški vodja Jure Kirbiš in sokurator Markus Waitschacher. Foto: Edith Payer, Galerija portretov, 2024, foto: Janez Klenovšek, vir: UGM (izrez fotografije)

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bere Lidija Hartman. Avstrijski pisatelj dr. Felix Kucher se je rodil leta 1965 v Celovcu. Študiral je filozofijo, teologijo in klasično filologijo. Poučeval je na več srednjih šolah v Celovcu, zdaj je ravnatelj gimnazije v Beljaku. Naučil se je tudi slovenščine, ki je drugi deželni jezik na Koroškem – njegovi predniki so imeli namreč še pred stotimi leti slovenske korenine. Roman Kamnik iz leta 2018 je posvetil v spomin Jozlu in Francu (Franciscusu) Petku, po pisateljevi izjavi naj bi bila to njegova prastrica – brata njegove babice. Felix Kucher zajema snov iz dveh zgodovinskih virov: družbenega in političnega dogajanja v Evropi, zlasti na Koroškem po zgodovinsko pomembnem plebiscitu leta 1920 in vzniku nemškega nacizma, Hitlerjevega vzpona in osvajalske politike med drugo svetovno vojno do nemškega poraza. Drugi sklop pa sestavljajo ekonomske migracije na Koroškem v obdobju med svetovnima vojnama z življenjsko zgodbo migranta Antona Lipica. Po številnih ovirah se mu končno le uspe umakniti v Argentino, kamor je v desetletjih po prvi svetovni vojni za kruhom odhajalo mnogo Slovencev. Dogajalni čas se vrača do prve svetovne vojne, epilog iz leta 2008 pa govori o nastajanju te knjige, ki poznim potomcem razkriva grozljive zamolčane zločine v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen. Kompozicija romana ni sintetična, pisatelj ne sledi časovnemu poteku življenjskih zgodb literarnih junakov, ampak preskakuje od začetka leta 1947 do 1925, prav tako se menjujejo dogajalni kraji: Roman se začne v Buenos Airesu, ki je osrednje prizorišče Antonove zgodbe, analitično pa si sledijo dogodki v Podgori, Celovcu. Hamburgu, taborišču Mauthausen, Genovi, Bolzanu. Naslov romana Kamnik je privzet po priimku antijunaka, ki se sramuje slovenskega porekla. Je navdušen privrženec nacizma in prevzame priimek Steiner. Ponižen je do trenutne oblasti, vedno skrbi za svoje koristi, hlepi po oblasti, povsod vidi predvsem sebe, tudi poroči se zaradi premoženja. Njegov značaj najbolj prikazujejo zločinska dejanja v taborišču, kjer z nazivom »podvodja skupine« dobi želeno popolno oblast nad brezpravnimi: »Rešpekt. Ponižanje. Podrejanje. To je štelo,« pravi. Ljudje so zanj le predmeti, ki mu lahko služijo. Prva žena je bila hči bogatega industrialca, nemškega Juda, vendar zakon ne izpolni njegovih pričakovanj. Nekdanjega znanca uporabi za pomoč, da se v Berlinu priplazi v SS. Protagonist romana je Anton Lipic, mlajši sin iz revne kmečke družine na Koroškem. Ves čas si prizadeva, da bi si z delom in vztrajnostjo ustvaril boljše življenje. Odloči se, da se bo tako kot mnogi drugi izselil v Argentino, in po številnih ovirah mu tudi uspe. Podrobno so opisane vse postaje njegovega dolgega potovanja, zdravniški pregledi in uradne formalnosti v Hamburgu, od koder je izplula sicer tovorna ladja s potniki iz različnih krajev in držav. Po naporni vožnji in pristanku v Buenos Airesu z drugimi iskalci zaposlitve dan za dnem zaman čaka na delo, zato zagrabi prvo možnost – na veliki kmetiji. A vse garanje je daleč od njegovih načrtov. Po propadu kmetije, ki ji smrtni udarec zada roj kobilic, se Anton s prijateljem postopoma osamosvoji s prodajo svojih izdelkov od vrat do vrat, po vztrajnem delu ustanovi svoje podjetje in v nekaj letih si ustvari tudi družino. Zanimivo je, da sprejema kulturo in jezik svoje nove domovine, pozabiti hoče nemščino, ki so mu jo v šoli vsilili namesto slovenščine. Antonov brat Jozl je ostal v Podgori, v revščini in nemoči se predaja pijači in se zadolžuje. Nekega jutra, ko na pozdrav dveh uniformiranih mladincev Heil Hitler odgovori: »Podelam se na vajinega Hitlerja!« Sledijo aretacija, zapor, delovno taborišče Dachau in končna postaja Mauthausen. Tu se križata življenji rablja Steinerja in njegove žrtve,¬ Jozlna. V tretjem poglavju postane nepomembni kmečki fant iz zakotja Avstrije, takrat že nemškega rajha, tragičen junak. Pisatelj pretresljivo predstavlja najhujše plasti zla v taborišču Mauthausen: Zaplinjevanje in sežiganje trupel. A Kamniku – Steinerju se posreči, da se izogne kazni. Po zvezah se nekdanji nacisti preselijo na varno v Argentino in se srečujejo z rojaki, ki živijo tam že več desetletij. Roman Felixa Kucherja Kamnik je realističen mozaik življenja v prvi polovici 20. stoletja. Pretresljiva in zelo razgibana pripoved zastavlja veliko vprašanj o skoraj pozabljenem času, grozljivih prizorih v koncentracijskem taborišču in življenju posameznikov v stoletju zločinskih ideologij in dveh svetovnih vojn.

Kljub resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o premirju v Gazi izraelske oblasti nadaljujejo napade na Gazo. Resolucijo so na današnjem zasedanju pozdravili zunanji ministri skupine Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Druge teme: - Kmetijski ministri bodo po napovedih podprli spremembe skupne kmetijske politike; kmetje s protestom v Bruslju pokazali, da to ni dovolj - V državnem zboru NE kaže na zadostno podporo referendumu o predlogu prenovljenega energetskega zakona, ki ga predlaga NSi - Vlada in Fides sta uskladila in potrdila dogovor o mediaciji

Predsednica Evropskega parlamenta v Državnem zboru Slovence pozvala k udeležbi na evropskih volitvah.NSi bo na evropskih volitvah vodil Matej Tonin, zadnja na listi je dosedanje evropska poslanka Ljudmila Novak.Poslanci danes o spremembah pri oddaji podpore za referendum in o ministričinih računalnikih.Zunanji ministri Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske o širitvi Evropske unije, Ukrajini in migracijah.Izrael kljub resoluciji Varnostnega sveta nadaljuje za napadi. Kaj lahko sledi?Kmetijski ministri potrdili administrativno razbremenitev kmetij, kljub temu je današnje zasedanje v Bruslju spremljal protest.Selektor Matjaž Kek: Čast bo igrati proti asu, kot je Cristiano Ronaldo.Nocoj križev pot mladih po Ljubljani, jutri po Mariboru.VREME: Oblačno bo, popoldne in zvečer bo na zahodu in jugo začelo deževati, jutri zvečer bodo padavine zajele vso države.

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Mož božje Matere Marije, zavetnik vesoljne Cerkve, Mehike Peruja, Filipinov, Kanade, Češke, Bavarske, Avstrije, Tirolske, Štajerske, Koroške, Slovenije …

Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.

Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Avstrije na Brdu pri Kranju o prihodnosti schengna in migracijah.Odbor Državnega zbora za finance podprl vladni predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi.Franc Props ob uradnem prevzemu vodenja ministrstva za javno upravo napovedal tudi poenostavitev postopkov.V Novi Sloveniji zaradi samovolje predsednika preiskovalne komisije Miha Lamuta zaskrbljeni in zahtevajo pojasnila.Podnebna konferenca podaljšana. Minister Kumer: Za Evropsko unijo slab dogovor, ni dogovor.Ekonomist Ivanc opozarja, da se avtomobilska industrija v Sloveniji krepi precej počasneje kot v Evropi.Izrael: Hamas na severu Gaze pred zlomom. O krizi v Gazi danes tudi Generalna skupščina Združenih narodov.V Evropskem parlamentu Mahsi Amini in iranskemu protestnemu gibanju podelili nagrado Saharov.Slovenijo bo na izboru za pesem Evrovizije prihodno leto zastopala Raiven.ŠPORT: Dallas na krilih Dončića do nove zmage. Slovenec pri tem do tisoče trojke v severno ameriški košarkarski ligi.VREME: Ponoči bo na zahodu začelo deževati, padavine pa se bodo nato ponoči in jutri razširile čez vso državo.

Poslanci Gibanja Svoboda so sinoči po poročanju portala N1 v parlamentarno obravnavo vložili novelo zakona, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot smo ga poznali doslej. Zakonski predlog naj bi dopoldne predstavile vse tri koalicijske stranke. Drugi poudarki oddaje: - Centralne banke bodo boj z inflacijo najverjetnosti nadaljevale z zviševanjem ključnih obrestnih mer. - Zunanje ministrstvo napoved Avstrije o podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo označilo za nesprejemljivo. - Nedeljska gorska nesreča postavlja v ospredje vprašanje, kdo lahko organizirano in odgovorno, tudi komercialno, vodi v gorah.

Dokler sistemska napaka ne bo odpravljena, bo brez napotnice vsak dan do konca leta ostalo približno 50 novih pacientov. Parlamentarni odbor za zdravstvo je na sinočnji seji pozval ministrstvo, naj da izvajalcem ustrezno navodilo, da bi ti pacienti čimprej dobili nov termin. Zapleti močno obremenjujejo tudi zdravnike. Drugi poudarki oddaje: - Nato in Poljska: raketa je bila najverjetneje ukrajinska, toda odgovornost nosi Rusija; Kijev vzraja: raketa ni naša. - Voditelji Srbije, Madžarske in Avstrije podpisali memorandum o krepitvi sodelovanja proti nezakonitim migracijam. - Slovenske rokometašice s sinočnjim porazom proti Madžarski končale evropsko prvenstvo na 8-em mestu.

To je epizoda, ki ste jo čakali vsi ljubitelji takšne in drugačne hitrosti.

Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom. Kaj je v ozadju odločitve, da divjad ni več državna last? Kdo bo lahko lovil in kdo plačeval odškodnine?Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti: – Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, – Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, – Miha Marenče z Zavoda za gozdove, – Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.

Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?

"Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"* *Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa! Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom Projekt BallhausPlatz je uspel. 6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket. Na Dunaju je bila Maja Ava Žiberna.