Podcasts about avstrije

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno.

Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem in Štajerskem zaznamuje 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, s katero je bila 15. maja 1955 zagotovljena vzpostavitev samostojne in demokratične Avstrije. V 7. členu avstrijske državne pogodbe so zapisane tudi manjšinske pravice, ki še vedno niso popolnoma izpolnjene. Največ zahtev imajo koroški Slovenci na področju dvojezičnega šolstva, sodstva in slovenščine kot uradnega jezika. Kaj 7. člen za manjšino pomeni danes, katere pravice še vedno niso uresničene in kako manjšino podpira matična Slovenija, o tem v tokratni oddaji Studio ob sedemnajstih. Gostje: Rudi Vouk, predsednik Društva koroških slovenskih pravnikov; Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca; Vesna Humar, sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Anja Rejc in Igor Velše. Tudi v novem romanu Pesniški Dvor se pisatelj Tone Partljič vrača v dolino Pesnice, v kraje, ki v njem živijo od rane mladosti in jih spoznavamo iz mnogih njegovih del. Prisotni so v komediji Moj ata, socialistični kulak, poseben pomnik pa je roman Pesnica. Vedrino, smeh in tudi posmeh sta nadomestili resnoba ob zavedanju minevanja in želja kronista, ki hoče v propadajočem blišču preteklosti svoje notranje Pesnice obuditi zgodbe nekdanjih bogatih gospodarjev, skromnih obrtnikov in revnih viničarjev, ki so obdelovali vinograde lastnikov, za plačilo pa so dobili skromno kočo in krpico zemlje. Zazrtost v lepote pokrajine nas že na začetku pripovedi prevzame s posebnim občutjem, vonjem po zemlji: »Tu vseeno še diši po podeželskih travah in živalskih sapah in iztrebkih iz hlevov ali njiv. In tudi sanjava in pesniška čustva niso čisto izginila.« Propadli dvorec nekdanjih vitezov Pesniških, celotno naselje z imenom Pesniški Dvor in tudi druge zapuščene vile in dvorci pričajo, da so doživeli nekoč boljše čase. Partljič oživlja življenjsko zgodbo uglednega vinogradnika in vinarja Štefana Gornika, ki se je izobraževal na najboljših šolah za vinarstvo in je svoje znanje nenehno izpopolnjeval, bil je uspešen trgovec, njegova vina so prišla tudi na cesarski dvor. Med prvo svetovno vojno je bil vojak na vzhodni fronti, po ujetništvu v Rusiji se je vrnil domov prek novih državnih meja. O grozotah, ki jih je doživel med vojno in v ujetništvu, ni govoril. Gornik je bil dober poslovnež, v vsakem režimu si je znal utirati nove prodajne poti, dokler ga ni ustavila agrarna reforma po drugi svetovni vojni. Včasih je rekel: »Ne le vino, ampak tudi denar nima narodnosti, samo profit ali zgubo.« Življenje in delo je posvetil vinski trti. Boli ga, ker sina Slavka vinogradništvo ne zanima, ampak se vpiše na učiteljišče, po maturi pa na univerzo v Ljubljani. Pritegnejo ga ideje Komunističnega manifesta, geslo Proletarci vseh dežel, združite se pa poraja v njem tudi pomisleke. Med mestnimi teoretiki – gosposkimi komunisti – in člani, ki so prišli iz kmečkih družin, je prihajalo do nasprotij, zato je bil Slavko izključen iz partije. Odloči se, da se bo vrnil domov, pisal o kmečkem življenju in pomagal očetu. Zgodba se tako prevesi v Slavkovo iskanje identitete. Srečuje se s ptujskimi komunisti, razmišlja o sodobnem načinu pisateljevanja, o realizmu in novi stvarnosti. Zaposli se v radgonski meščanski šoli in se druži z narodno zavednimi izobraženci, člani veteranskega društva Rudolf Maister, med njimi so znane zgodovinske osebnosti slovenskih rodoljubov. Hitlerjeva priključitev Avstrije je nakazala, da bo tudi Jugoslavija postala plen nemške politike. Onstran Pesnice so sicer gradili obrambno linijo na čelu z generalom Rupnikom, a veliki podvig Rupnikove linije, pisatelj jo imenuje Sizifova linija, ni bil končan. Po kapitulaciji Jugoslavije sta nemška okupacija in druga svetovna vojna pretresli tudi življenje v Pesniškem Dvoru. Slavka aretirajo in pošljejo v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se po štirih letih vrne telesno in duševno zlomljen. Rešuje ga dolgotrajna ljubezenska zveza z nekdanjo sošolko, učiteljico, ki mu pomaga in stoji ob strani še trideset let. Skozi pisateljevo pripoved se pretikata življenjski zgodbi očeta in sina, kažejo se njuna nasprotujoča si politična stališča, medsebojna navezanost in tragična usoda očeta Štefana, pa tudi sina Slavka, ki nikoli ni našel moči, da bi postal pravi pisatelj. Večkrat se oglasi domača govorica, pogostitve in pojedine pričajo o gostoljubnosti in radoživosti nekdanje mogočne domačije, ko na primer zadiši pojedina ob trgatvi: »Lepi kosi kokoši so se pekli v pekačih. Gibanice so se tresle, da je smetana tekla prek roba, župe, obare in zosi so bili vsak dan različni … In včasih se je slišalo Sladko vince piti, to me veseli … Pretresljiva je tragična stranska zgodba o mladi dekli Dondi, ki je pri Gornikovih pasla krave in je bila kratke pameti, kot so takrat rekli preprosti ljudje. Pisatelj je kritičen v opisovanju medsebojnih odnosov, družbenih razmer in krivic. Z bridkim sarkazmom opisuje razmere na podeželju po drugi svetovni vojni in politične napake: zaslišanja, iskanje notranjih sovražnikov, proces proti generalu Rupniku, dachavske procese, agrarno reformo z geslom Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Tudi dogodki po svetu so v romanu natančno dokumentirani. Partljič je že v prejšnjih romanih dokazal, da je dober poznavalec zgodovine dvajsetega stoletja. Kronist se na svojih dolgih literarnih sprehodih predaja nostalgičnim občutjem o preteklosti, spominu na čase, ko so vaški fantje lovili ribe na travniku, ki ga je nekoč preplavljala neukročena reka Pesnica. V romanu Pesniški Dvor je Partljič predstavil razgibano in zanimivo panoramo življenja v dolini Pesnice v prejšnjem stoletju. Ob branju se bo marsikomu odstrlo poglavje, ki ga je zgodovina zamolčala.

Kristjani danes praznujejo svoj največji praznik veliko noč, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja. Na številnih mizah so bile tradicionalne velikonočne jedi, v cerkvah so potekale slovestne maše in bogoslužja. Posebej slovesno je v Vatikanu, kamor se ob prazniku tradicionalno stekajo množice vrnikov. Papež Frančišek je danes v tradicionalni poslanici Urbi et orbi pozval k svobodi veroizpovedi. Še posebej ostro je obsodil oboroževalno tekmo ter pozval h koncu konflitkov po svetu med drugim v Gazi in Ukrajini. V oddaji tudi: - Kljub Putinovi razglasitvi velikonočnega premirja v Ukrajini orožje ni utihnilo. Očitki letijo iz obeh strani - Največ plina Unija kupi od Združenih držav, uvoz se bo najverjetneje še povišal - V zdraviliščih zadovoljni z zasedenostjo med prazniki, več gostov predvsem iz Hrvaške, Srbije, Avstrije in Italije

Zadnjo marčevsko soboto se je v Posočju začela ribolovna sezona. Prav Soča, muharjenje in narava nasploh so Laurensa Bubendorferja iz Avstrije že kot majhnega dečka tako začarali, da si je od vedno želel preselili v dolino Soče. In tukaj je že dobrih osem let. Dolini Soče se je pred nekaj leti poklonil tudi z večkrat nagrajenim dokumentarnim filmom Smaragdni raj. Poleg fotografije in snemanja se ukvarja z ribiškim vodenjem, predvsem pa živi svoje otroške sanje. Že jeseni je na ribolov na Bovško popeljal Marišo Bizjak.

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.

Na pobudo Turističnega društva Lipa Kanalska dolina in s podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine je nastala nova publikacija o velikonočnih navadah v Kanalski dolini. Pripravili so jo, da bi tako turistom približali krajevne navade, domačine, še posebej mlade pa spodbudili k ohranjanju. Župnik koordinator Pastoralnega sodelovanja Trbiž Giuseppe Marano je ob predstavitvi še posebej opozoril na krščanski izvor običajev, ki so globoko ukoreninjeni v veri in krajevnih jezikih - v slovenščini in nemščini, ki ju je treba negovati. Kustosinja Etnografskega muzeja Beneške palače Lara Magri pa je opozorila na narodopisne posebnosti. Velikonočni običaji v Kanalski dolini so podobni tistim v sosednjih krajih Avstrije in Slovenije ter odražajo večstoletno skupno pripadnost Kanalske doline dvojezični avstrijski Koroški in Avstro-Ogrski. Petnajstdnevnik Dom izraža upanje, da bodo publikacijo pripravili tudi v nemški in slovenski različici, saj sta jezika del opisanih običajev.

Planiški konec tedna je znova postregel z odlično slovensko uvrstitvijo. Ob zmagi Avstrije so Timi Zajc, Anže Lanišek, Lovro Kos in najboljši letalec zime Domen Prevc zasedli tretje mesto. Slovenci so znova dokazali, da se na stopničkah počutijo domače, vendar povedali, da so si želeli več. Dolina pod Poncami bo jutri gostila še sklepno dejanje sezone, ki je navdušila ljubitelje skokov in poletov. Drugi poudarki: - Mjanmar po potresu pričakuje pomoč iz tujine, reševalci iščejo preživele. - V Carigradu danes eden največjih protestov proti oblastem v zadnjem desetletju. - Do kdaj bomo še premikali urne kazalce? Stroka opozarja na negativne posledice za zdravje.

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprteKo si na zemljevidu ogledujemo današnje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje – tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega. A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke – tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje – z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega – radi prečkali, niti ne omenjamo. Široko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v naših življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Jure Gombač. Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile naše meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogoriške Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja. foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)

Za rokometašice Krima se bo danes nadaljevala evropska sezona. V 9. krogu lige prvakinj bo ljubljanska ekipa gostila Ferencvaroš. Ob pripravljenosti slovenskih prvakinj na nadaljevanje sezone popoldanske minute namenimo še pestremu zimskemu dogajanju. V Sankt Antonu so se drugič v sezoni pomerile najboljše smukačice. Edina slovenska predstavnica na zahodu Avstrije je bila Ilka Štuhec. Moški del svetovnega pokala v alpskem smučanju se v tehničnih disciplinah nadaljuje v Adelbodnu, svetovni pokal v biatlonu pa s tekmami v Oberhofu.

Danes je dan Rudolfa Maistra. V počastitev državnega prazika je bila sinoči v Kamniku osrednja slovesnost. Nekdanji obrambni minister, zdaj evropski poslanec Marjan Šarec je spomnil na Maistrove znamenite besede o nepriznavanju štajerskega ozemlja kot dela tako imenovane nemške Avstrije, s katerimi je v noči na 23. november 1918 presenetil vse navzoče. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor zavrnil predlog, naj Antona Ropa imenuje za guvernerja Banke Slovenije. - V Libanonu niz eksplozij po izraelskem bombardiranju terjal več mrtvih in ranjenih. - Začenja se Forum nove glasbe - osrednji pri nas za sodobno komponirano glasbo.

Oddaja je bila znova nogometno obarvana. Omizje novinarjev je govorilo o nedeljskem derbiju Olimpije in Maribora ter o reprezentančnem dogajanju pred tekmama Slovenije proti Norveški in Avstrije v Ligi narodov.

Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Večkrat se moram spomniti na pripoved znanke, ki kot turistična vodnica srečuje veliko ljudi in doživlja vedno kaj zanimivega. Tako je na primer pred leti vodila avtobus s skupino turistov na Dunaj. Več kot petnajst jih je prihajalo iz neke vasice na Primorskem in so bili med seboj sorodniki. Po sebi nič posebnega, saj se sorodniki ali prijatelji večkrat takole odpravijo na izlete. Ti pa so vendarle bili nekaj posebnega. Med svojimi sorodniki so imeli nekoga, ki je bil vojak na soški fronti med prvo svetovno vojno. Tam je bil ranjen in so ga prepeljali v lazaret na Dunaju. Potem je družina izgubila sled za njim. Veliko let pozneje, že po drugi svetovni vojni, pa so se v njihovi vasi pojavili turisti iz Avstrije, ki so potem prihajali vsako leto. Spoprijateljili so se in si vedno več povedali o sebi. Naenkrat se je začel razreševati tudi klopčič ugibanj o njihovem starem očetu. Ne samo to. Naenkrat je imel ta stari oče svoj grob na vojaškem pokopališču na Dunaju. In sedaj je skupina potomcev prišla na grob starega očeta prižgat svečko. Čutili so potrebo, da to storijo. Tako pomembno je bilo zanje, da vedo, da ima grob in kje je pokopan. Nam vsem, ki imamo grobove svojih pokojnih, se verjetno ne zdi nič posebnega, če lahko gremo na grob. Spominjam se ženske, ki je pripovedovala, kako je pred mnogimi leti rodila mrtvega otroka, ki ji ga niso dali v pokop. Sedaj trpi, ker temu otroku, ki ga je devet mesecev nosila pod srcem in se ga veselila, ne more prižgati svečke na grobu. To bi jo pomirilo. Verjetno je med nami veliko ljudi, ki nimajo groba svojih pokojnih. Vsi ti ljudje živijo z bolečino, ki jih gloda in jim otežuje življenje, pa se morda niti prav ne zavedajo, kaj je tisto, kar jih teži. Mogoče bi morali o takšnih stvareh večkrat razmišljati, da bi znali bolje razumeti drug drugega in da bi se tudi bolj spoštljivo srečevali s stiskami drugih ljudi.

V raketnem napadu na oporišče mirovne misije Združenih narodov - Unifil v Nakúri na jugozahodu Libanona je bilo lažje ranjenih osem pripadnikov modrih čelad iz Avstrije. Po navedbah Unifila je možno, da je raketo izstrelilo šiitsko gibanje Hezbolah. Medtem se v svetu nadaljujejo obsodbe izraelske prepovedi delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem.

Gozdovi pokrivajo približno 44 odstotkov celotne površine Evropske unije. So ključnega pomena za blažitev podnebne krize in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kot pomemben javni prostor, še posebej v mestih in njihovi bližini, človeku omogočajo regeneracijo, rekreacijo in navdih. Hkrati so gradnik kulturne identitete v številnih državah, v veliki meri tudi vir lokalnih gospodarstev. Zaradi posledic podnebnih sprememb, urbanizacije in k ekonomskemu profitu usmerjenega krčenja gozdov, pa gozdni ekosistemi postajajo vse bolj ranljivi. Srečevanja z gozdom je triletni projekt evropskega sodelovanja, katerega vodilni partner je Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo. Zasnovan je kot interdisciplinarno sodelovanje partnerjev iz Slovenije, Avstrije in Belgije se usmerja v razvijanje večplastnega razumevanja različnih vrednot, pomenov, izzivov in perspektiv, povezanih z gozdovi. Z združevanjem umetnosti, gozdarstva in humanistike pristopa h gozdu kot prostoru raziskovanja ekologije, pa tudi raznolikih, pogosto konfliktnih politik ter družbenih, kulturnih in ekonomskih praks. Projekt preučuje in snuje različne scenarije, koncepte in prakse, ki se dotikajo vprašanj, kot so: Kakšna so in bi lahko bila človekova srečevanja z gozdovi? Kaj in na kakšen način se lahko učimo z gozdom, skozenj ali v njem? V tokratnem podkastu gostimo Polonco Lovšin, arhitektko in umetnico in Matejo Kurir, filozofinjo, raziskovalko in urednico, dve od treh sodelujočih avtoric iz Slovenije. Pogovarjali smo se o začetkih projekta, raziskovanju različnih pomenov gozda in o umetniških praksah, s katerimi nagovarjajo tematike povezane z gozdom. Prisluhnite podkastu Odprto!

Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev. FOTO: Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/

Na avstrijskih parlamentarnih volitvah je dobila največ glasov evroskeptična svobodnjaška stranka, ki ima v svoji preteklosti tudi nekaj neonacističnih senc. Ali bo preostalim strankam uspelo sestaviti vlado brez svobodnjakov ali pa bodo oni pridobili koalicijsko partnerico med poraženkami volitev? Kaj novonastale razmere pomenijo za odnose s Slovenijo in kaj za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem? O tem in še čem bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje: Gabirel Hribar, predstavnik stranke Enotna lista; Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani; Feliks Wieser, poslovnež iz avstrijske Koroške; dr. Andrej Rahten, zgodovinar in nekdanji diplomat; Petra Kos Gnamuš, dopisnica RTV iz Avstrije. Avtor: Marjan Vešligaj

Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o bližajočih se parlamentarnih volitvah in napovedujočemu vzponu skrajne desnice, o obetih težavnega sestavljanja vladne koalicije, o ogorčenju Avstrije ob napovedi nadzora na vseh nemških kopenskih mejah, o novi varnostni strategiji naših severnih sosedov in o začetku novega šolskega leta ter vpisu v dvojezične šole na avstrijskem Koroškem.

Pred tremi leti je tako Evropo kot svet obkrožila novica, da je v avstrijskem Gradcu županja postala članica Komunistične stranke Avstrije. Elke Kahr je tako postala prva komunistična županja v zgodovini Avstrije. Vse to se je zgodilo sredi tradicionalno precej konservativne družbe, vsesplošnega in strogega kapitalističnega gospodarstva ter demokracije. Zakaj to v resnici ni fenomen? In kako županja drugega največjega avstrijskega mesta razume komunizem?

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa.

Drugi poudari: - V Mariboru od jutri novosti parkiranja: plačljivost na belih conah podaljšujejo do 20-ih. - V Loškem Potoku ni tolikšnega nasprotovanja vetrnim elektrarnam, kot ga opažajo drugod po državi. Prvo izmed načrtovanih osmih vetrnic že gradijo. - 12 slikarjev iz Slovenije, Armenije, Nizozemske, Španije, Avstrije in Ukrajine se udeležuje najstarejše slikarske kolonije v srednji Evropi Izlake - Zagorje. - V teh vročih dneh ne pozabimo na hišne ljubljenčke. Tudi oni potrebujejo dovolj vode in ohladitev.

V galeriji Gorše v Svečah na avstrijskem Koroškem se je v nedeljo začel 42. slikarski teden. Na odprtju so predstavili letošnje goste, to so: Anna Schmedding in Isolde Baumhackl-Oswald iz Avstrije, Tina Konec, Nina Čelhar in Jure Makota iz Slovenije in Ivan de Menis iz Italije. Prav v teh trenutkih na Vrbnikovem vrtu pred galerijo Gorše poteka družabni večer. Jutri zvečer bo v Einspielerjevem centru Jazz koncert s Tončem Feinigom in gosti, v soboto pa bo zaključek s predstavitvijo umetnin, ki bodo v teh dneh nastala. V četrtek in petek bo v stari šoli v Svečah potekala kreativna delavnica za otroke. Vodila jo bo slovenska umetnica, grafičarka Tjaša Rener, ki pretežen del leta živi in dela v Gani, poleti pa v Sloveniji. Lani je sodelovala pri slikarskem tednu v vlogi umetnice. Za delavnice se je potrebno prijaviti pri društvu Kočna (office@kocna.at).

V soboto se je s slovesnim odprtjem uradno začela Europeada 2024, evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin. Tokrat poteka v nemško-danski obmejni regiji ob Baltskem morju na skrajnem severu Nemčije. Udeležujejo se je tudi moška in ženska nogometna reprezentanca koroških Slovencev pa tudi Žile - Slovenci v Italiji. Tekmovalni del pete Europeade se je začel včeraj. Moška ekipa s Koroške je premagala nemško narodno skupnost s Češke s 3 proti 1. Izbranci selektorja Marijana Smida prav zdaj igrajo drugo tekmo proti gradiščanskim Hrvatom. Ženska ekipa Team Koroška, ki brani naslov evropskih prvakinj, se je že popoldne srečala z Retoromankami iz Švice. Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEN), ki je prireditelj prvenstva, bo na svoji spletni strani tekme prenašala v živo.

O pomenu gospodarskega sodelovanja z rojaki v sosednjih državah in v izseljenstvu so v tem tednu kar dvakrat govorili na pomembnih srečanjih v Ljubljani. Najprej v ponedeljek na seji Sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu in nato še v torek na seji komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekaj poudarkov smo zbrali za tokratno oddajo. Slišali ste: premierja Roberta Goloba, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik sveta Mateja Arčona, državno sekretarko Vesno Humar, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana, Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felixa Wieserja iz Avstrije o delu Zamejske gospodarske koordinacije in druge.

Vlada naj še poglobi gospodarsko sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter si prizadeva za krepitev skupnega gospodarskega prostora. To je bil sklep včerajšnje seje komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je bila posvečena gospodarskemu sodelovanju s slovenskimi skupnostmi v tujini. Štefan Bogdan Barenboim Šalej iz Brazilije je govoril v imenu Slovenske poslovne globalne povezave, Felix Weieser iz Avstrije pa o delu Zamejske gospodarske koordinacije. Dosežke na področju gospodarskega sodelovanja z rojaki sta predstavila državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar ter minister za gospodarstvo Matjaž Han. Slednji je med drugim napovedal prvo poslovno konferenco Zamejske gospodarske koordinacije, ki bo jeseni na Hrvaškem, še ta teden pa bo objavljen prvi javni razpis za sofinanciranje stroškov dela v zamejskih organizacijah.

Iz bolnišnice so poklicali osebo, da nujno potrebujejo njeno pomoč pri tolmačenju jezika begunca, ki potrebuje zdravljenje. Zdravstveno osebje ne govori jezika begunca, prav tako ni znana njegova identiteta. Vedo le, da potrebujejo tolmača. Na kaj naj bo pripravljena oseba, ki se odloči, da bo pomagala? Na podobna vprašanja odgovarjajo v projektu ReTrans, ki je del programa Erasmus+. Z njim želijo ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v zvezi z migracijami. V projektu sodeluje pet partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije. Gostji sta koordinatorici projekta ReTrans dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru (fotografija: kalhh / Pixabay). .

Umetnostna galerija Maribor je odprla 9. trienale Umetnost in okolje EKO, ki tokrat nosi naslov Oči v skali in se nanaša na prizor okamenele Ajdovske deklice. Umetniški vodja trienala in kustos v Umetnostni galeriji Maribor Jure Kirbiš je k sodelovanju povabil umetnike in umetnice, ki se v svojih delih odzivajo na grozeče ozračje v naravi in družbi. Kot svetovalca sta mu pomagala Dominika Trapp iz Madžarske in Markus Waitschacher, kustos iz Avstrije. Trienale je tokrat postavljen v prostore starega sanatorija dr. Mirka Černiča v središču Maribora, ki tudi s svojo zapuščenostjo sproža občutke nelagodja in ogroženosti. Razstavo predstavljata umetniški vodja Jure Kirbiš in sokurator Markus Waitschacher. Foto: Edith Payer, Galerija portretov, 2024, foto: Janez Klenovšek, vir: UGM (izrez fotografije)

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bere Lidija Hartman. Avstrijski pisatelj dr. Felix Kucher se je rodil leta 1965 v Celovcu. Študiral je filozofijo, teologijo in klasično filologijo. Poučeval je na več srednjih šolah v Celovcu, zdaj je ravnatelj gimnazije v Beljaku. Naučil se je tudi slovenščine, ki je drugi deželni jezik na Koroškem – njegovi predniki so imeli namreč še pred stotimi leti slovenske korenine. Roman Kamnik iz leta 2018 je posvetil v spomin Jozlu in Francu (Franciscusu) Petku, po pisateljevi izjavi naj bi bila to njegova prastrica – brata njegove babice. Felix Kucher zajema snov iz dveh zgodovinskih virov: družbenega in političnega dogajanja v Evropi, zlasti na Koroškem po zgodovinsko pomembnem plebiscitu leta 1920 in vzniku nemškega nacizma, Hitlerjevega vzpona in osvajalske politike med drugo svetovno vojno do nemškega poraza. Drugi sklop pa sestavljajo ekonomske migracije na Koroškem v obdobju med svetovnima vojnama z življenjsko zgodbo migranta Antona Lipica. Po številnih ovirah se mu končno le uspe umakniti v Argentino, kamor je v desetletjih po prvi svetovni vojni za kruhom odhajalo mnogo Slovencev. Dogajalni čas se vrača do prve svetovne vojne, epilog iz leta 2008 pa govori o nastajanju te knjige, ki poznim potomcem razkriva grozljive zamolčane zločine v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen. Kompozicija romana ni sintetična, pisatelj ne sledi časovnemu poteku življenjskih zgodb literarnih junakov, ampak preskakuje od začetka leta 1947 do 1925, prav tako se menjujejo dogajalni kraji: Roman se začne v Buenos Airesu, ki je osrednje prizorišče Antonove zgodbe, analitično pa si sledijo dogodki v Podgori, Celovcu. Hamburgu, taborišču Mauthausen, Genovi, Bolzanu. Naslov romana Kamnik je privzet po priimku antijunaka, ki se sramuje slovenskega porekla. Je navdušen privrženec nacizma in prevzame priimek Steiner. Ponižen je do trenutne oblasti, vedno skrbi za svoje koristi, hlepi po oblasti, povsod vidi predvsem sebe, tudi poroči se zaradi premoženja. Njegov značaj najbolj prikazujejo zločinska dejanja v taborišču, kjer z nazivom »podvodja skupine« dobi želeno popolno oblast nad brezpravnimi: »Rešpekt. Ponižanje. Podrejanje. To je štelo,« pravi. Ljudje so zanj le predmeti, ki mu lahko služijo. Prva žena je bila hči bogatega industrialca, nemškega Juda, vendar zakon ne izpolni njegovih pričakovanj. Nekdanjega znanca uporabi za pomoč, da se v Berlinu priplazi v SS. Protagonist romana je Anton Lipic, mlajši sin iz revne kmečke družine na Koroškem. Ves čas si prizadeva, da bi si z delom in vztrajnostjo ustvaril boljše življenje. Odloči se, da se bo tako kot mnogi drugi izselil v Argentino, in po številnih ovirah mu tudi uspe. Podrobno so opisane vse postaje njegovega dolgega potovanja, zdravniški pregledi in uradne formalnosti v Hamburgu, od koder je izplula sicer tovorna ladja s potniki iz različnih krajev in držav. Po naporni vožnji in pristanku v Buenos Airesu z drugimi iskalci zaposlitve dan za dnem zaman čaka na delo, zato zagrabi prvo možnost – na veliki kmetiji. A vse garanje je daleč od njegovih načrtov. Po propadu kmetije, ki ji smrtni udarec zada roj kobilic, se Anton s prijateljem postopoma osamosvoji s prodajo svojih izdelkov od vrat do vrat, po vztrajnem delu ustanovi svoje podjetje in v nekaj letih si ustvari tudi družino. Zanimivo je, da sprejema kulturo in jezik svoje nove domovine, pozabiti hoče nemščino, ki so mu jo v šoli vsilili namesto slovenščine. Antonov brat Jozl je ostal v Podgori, v revščini in nemoči se predaja pijači in se zadolžuje. Nekega jutra, ko na pozdrav dveh uniformiranih mladincev Heil Hitler odgovori: »Podelam se na vajinega Hitlerja!« Sledijo aretacija, zapor, delovno taborišče Dachau in končna postaja Mauthausen. Tu se križata življenji rablja Steinerja in njegove žrtve,¬ Jozlna. V tretjem poglavju postane nepomembni kmečki fant iz zakotja Avstrije, takrat že nemškega rajha, tragičen junak. Pisatelj pretresljivo predstavlja najhujše plasti zla v taborišču Mauthausen: Zaplinjevanje in sežiganje trupel. A Kamniku – Steinerju se posreči, da se izogne kazni. Po zvezah se nekdanji nacisti preselijo na varno v Argentino in se srečujejo z rojaki, ki živijo tam že več desetletij. Roman Felixa Kucherja Kamnik je realističen mozaik življenja v prvi polovici 20. stoletja. Pretresljiva in zelo razgibana pripoved zastavlja veliko vprašanj o skoraj pozabljenem času, grozljivih prizorih v koncentracijskem taborišču in življenju posameznikov v stoletju zločinskih ideologij in dveh svetovnih vojn.

Kljub resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov o premirju v Gazi izraelske oblasti nadaljujejo napade na Gazo. Resolucijo so na današnjem zasedanju pozdravili zunanji ministri skupine Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Druge teme: - Kmetijski ministri bodo po napovedih podprli spremembe skupne kmetijske politike; kmetje s protestom v Bruslju pokazali, da to ni dovolj - V državnem zboru NE kaže na zadostno podporo referendumu o predlogu prenovljenega energetskega zakona, ki ga predlaga NSi - Vlada in Fides sta uskladila in potrdila dogovor o mediaciji

Predsednica Evropskega parlamenta v Državnem zboru Slovence pozvala k udeležbi na evropskih volitvah.NSi bo na evropskih volitvah vodil Matej Tonin, zadnja na listi je dosedanje evropska poslanka Ljudmila Novak.Poslanci danes o spremembah pri oddaji podpore za referendum in o ministričinih računalnikih.Zunanji ministri Slovenije, Avstrije, Češke, Slovaške in Madžarske o širitvi Evropske unije, Ukrajini in migracijah.Izrael kljub resoluciji Varnostnega sveta nadaljuje za napadi. Kaj lahko sledi?Kmetijski ministri potrdili administrativno razbremenitev kmetij, kljub temu je današnje zasedanje v Bruslju spremljal protest.Selektor Matjaž Kek: Čast bo igrati proti asu, kot je Cristiano Ronaldo.Nocoj križev pot mladih po Ljubljani, jutri po Mariboru.VREME: Oblačno bo, popoldne in zvečer bo na zahodu in jugo začelo deževati, jutri zvečer bodo padavine zajele vso države.

Zamejski šolarji iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške so si danes na vabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona lahko ogledali dogajanje v Planici. »Čudovito je, da smo lahko 500 otrok iz zamejstva osrečili in pripeljali na ta edinstven športni dogodek, da vsi skupaj navijamo za eno in edino Slovenijo. Vesel in ponosen sem, da smo jih lahko razveselili.« Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je drugi navijaški dan za zamejske šolarje pripravil s Smučarsko zvezo Slovenije in slovenskimi krovnimi športnimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah, Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠŠDI), Slovensko športno zvezo (SŠZ) iz Avstrije, Zvezo Slovencev na Madžarskem in Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem.

Mož božje Matere Marije, zavetnik vesoljne Cerkve, Mehike Peruja, Filipinov, Kanade, Češke, Bavarske, Avstrije, Tirolske, Štajerske, Koroške, Slovenije …

Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.

Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Avstrije na Brdu pri Kranju o prihodnosti schengna in migracijah.Odbor Državnega zbora za finance podprl vladni predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi.Franc Props ob uradnem prevzemu vodenja ministrstva za javno upravo napovedal tudi poenostavitev postopkov.V Novi Sloveniji zaradi samovolje predsednika preiskovalne komisije Miha Lamuta zaskrbljeni in zahtevajo pojasnila.Podnebna konferenca podaljšana. Minister Kumer: Za Evropsko unijo slab dogovor, ni dogovor.Ekonomist Ivanc opozarja, da se avtomobilska industrija v Sloveniji krepi precej počasneje kot v Evropi.Izrael: Hamas na severu Gaze pred zlomom. O krizi v Gazi danes tudi Generalna skupščina Združenih narodov.V Evropskem parlamentu Mahsi Amini in iranskemu protestnemu gibanju podelili nagrado Saharov.Slovenijo bo na izboru za pesem Evrovizije prihodno leto zastopala Raiven.ŠPORT: Dallas na krilih Dončića do nove zmage. Slovenec pri tem do tisoče trojke v severno ameriški košarkarski ligi.VREME: Ponoči bo na zahodu začelo deževati, padavine pa se bodo nato ponoči in jutri razširile čez vso državo.

V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje. Na avstrijskem Koroškem, kjer imajo podobne težave, si bodo pomagali s čezmejnim projektom Lingua /Jezik in z gostovanjem vzgojiteljev iz Slovenije. Pri krepitvi znanja jezika ima pomembno vlogo tudi pesem. O Dečlah Danice, najboljšem ženskem zboru dežele Koroške, pripoveduje Barbara Mistlbauer, Tonč Feinig pa o svojem najnovejšem albumu Songs from home – Pesmi domovine, pri katerem se mu pridruži kar 19 mednarodno uveljavljenih glasbenikov iz Slovenije in Avstrije. Slovencem na Madžarskem se je obrestoval zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, sprejet pred tremi desetletji. Kaj jim je prinesel?   Foto (Novice.at): Dečle Danice - najboljši ženski zbor dežele Koroške 2023 

Piše: Iztok Ilich Bere: Igor Velše Zgodovinar Janko Prunk je o raziskovanju razvoja slovenske politične misli, kot se spominja, začel razmišljati že med študijem. Pozneje se je občasno posvečal posameznim pojavom in obdobjem, načrt, da bi v eni monografiji zajel celoto, pa je moral počakati do upokojitve. Pri pisanju knjige Zgodovina slovenske politične misli je postavil v ospredje preglednost in željo, da bi vsak bralec dojel, da smo imeli Slovenci na poti k nacionalni samozavesti in emancipaciji poleg kulturne in narodne tudi politično misel. Zaživela je v pomladi narodov po revoluciji leta 1848 in se izkazala s pogumno zahtevo po združitvi vseh v avstrijskih deželah živečih Slovencev v politični enoti, kar bi jim, znotraj habsburške monarhije, omogočilo samostojno odločati o svojih zadevah. Začetnik prizadevanj za ta cilj je bil koroški duhovnik Matija Majar Ziljski s programom za Zedinjeno Slovenijo. Petdeseta leta 19. stoletja je zaznamoval Bachov absolutizem, ki je politične razmere vračal v čas pred revolucijo. Obenem so množične izdaje Mohorjeve družbe močno okrepile slovenski tisk s konservativnimi Bleiweisovimi novicami in cerkveno Zgodnjo Danico. Naslednje desetletje se je z ustanavljanjem čitalnic – v Trstu, Mariboru, šele tretje v Ljubljani itn. – ter podružnic telovadnega društva Južni Sokol poživilo društveno življenje. Nastala je Slovenska matica, politični list Naprej, ki ga je izdajal narodnjak Miroslav Vilhar in urejal do oportunizma konservativnih veljakov kritični Fran Levstik, pa je cenzura zadušila. Po porazih Avstrije v severni Italiji ter izgubi Lombardije in Benečije je idejo Zedinjene Slovenije v brošuri Slovenci, kaj hočemo? znova obudil Josip Vošnjak. Bleiweis ga je ostro zavrnil: »Kdor premišljuje snovanje samostojnega južno-slovanskega kraljestva, ta je sam bedak ali pa ima za bedake nas …« Kajti »naš dom je v Avstriji …« V tem času, posebno po razmahu taborskega gibanja z zahtevami po uveljavitvi slovenskega jezika, je politična misel na Slovenskem znova dobila zalet. Liberalci so dobili svoj politični časopis Slovenski narod, konservativna katoliška stran pa nekaj pozneje časnik Slovenec. Razkol med taboroma se je po obdobju slogaštva le še poglabljal. Liberalci so se na Dunaju in doma, kadar so v tem videli korist, povezovali z Nemci, Cerkev pa se je odločno zavzemala za slovenstvo, vendar predvsem v podložnosti nadnacionalni papeški oblasti. Pa tudi tukaj so bile razlike: medtem ko je Anton Mahnič zaostroval kulturni boj in mu je bila vera pomembnejša od narodnega vprašanja, se je socialno občutljivi Janez Evangelist Krek ob zahtevah za boljše življenje kmetstva in drugih deprivilegiranih skupin vrnil tudi k programu Zedinjene Slovenije, češ: »Mi se s ponosom imenujemo Slovenci in zahtevamo za svoj narod skupno upravo in pravično narodno avtonomijo.« Kulturna samozavest in politična misel, nadaljuje Janko Prunk, sta zlasti pred koncem prve svetovne vojne tako okrepili slovenski narod, da se je leta 1918 odločil zapustiti monarhijo, ki ni bila pripravljena prisluhniti njegovim zahtevam. Slovencem se je po izgubi Primorske in večjega dela Koroške, kar so občutil kot narodno tragedijo, v kraljevini Jugoslaviji nekoliko izboljšal položaj, še naprej pa niso dosegli zakonske ustavne avtonomije. Zanjo se je sprva zavzemala le najmočnejša stranka, SLS pod vodstvom Antona Korošca, medtem ko so liberalci in socialni demokrati vztrajali pri jugoslovanski centralistični in narodno unitarni obliki države. Kljub temu, ugotavlja Prunk, »je bila slovenska politična misel v kraljevini Jugoslaviji zelo živa, pluralistična in ustvarjalna«. Slovenska ljudska stranka z največ volivci je leta 1932 v Koroščevi Slovenski deklaraciji oblikovala svoj odnos do narodnega vprašanja. Po njegovih besedah je celo zatrdila, »da sta teritorialna združitev slovenskega naroda prek vseh imperialističnih meja in njegov avtonomni status v Jugoslaviji nujna za njegov obstanek in razvoj.« Korošec je ob grožnji naci-fašizma v upanju, da bodo Srbi branili tudi Slovence, nekoliko popustil v svojih zahtevah, razpada in razkosanja države pa ni dočakal. Slovenski narod je bil ob okupaciji prepuščen samemu sebi, kajti nekdanje politične elite so se, ugotavlja Prunk, skrile v pomilovanja vreden atentizem in čakale rešitev od begunske vlade. Sočasno je »komunistična partija prepoznala odporniško voljo Slovencev in jo organizirala v Osvobodilno fronto ...« Med okupacijo, nadaljuje Prunk, »so Slovenci razvili intenzivno politično misel, tako oefovski, ki so se že poleti 1941 podali v neposreden oborožen boj proti okupatorju, kakor oni, ki so v nekdanjem režimu vladali, zdaj pa so čakali, da jih bo rešila begunska vlada«. Nato podrobneje predstavi še svoj pogled na vso politično misel v letih, ko so se »huda politična nasprotovanja med obema taboroma razplamtela v medsebojen slovenski državljanski spopad«. Značilnost politične misli v povojni Jugoslaviji avtor vidi v skoraj do konca trajajoči zaznamovanosti s komunističnim ideološkim stereotipom, nad katerim je bedel Edvard Kardelj. Hkrati se je prepovedani nekomunistični politični misli – Prunk izpostavlja preganjanje Edvarda Kocbeka, Jožeta Pučnika in drugih oporečnikov – tu in tam le uspelo prebiti v javnost. Po Kardeljevi smrti je ideološki pritisk sčasoma popustil, tako da so »demokratični misleci vseh ideoloških smeri lahko razvijali svoje politične poglede, usmerjene k odpravi komunističnega režima in ustanovitvi samostojne slovenske države«. Najočitnejši izraz te politične misli je bila nova Majniška deklaracija, ki so jo opozicijske politične sile objavile 8. maja 1989. Sledila je ustanovitev Demosa in njegova volilna zmaga nad Zvezo komunistov. Zamenjava socialistične zakonodaje z demokratično ter razglasitev neodvisnosti in nove ustave so zadnji mejniki, s katerimi Janko Prunk zaokroža svojo s portreti pomembnejših akterjev ilustrirano monografijo Zgodovina slovenske politične misli.

Konec junija so v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani odprli občasno razstavo z izborom fotografij dediščine starega Egipta, ki bo žal odprta le do zadnje avgustovske nedelje. Gre za izbor iz bogate arhivske zbirke zakonskega para iz Avstrije, profesorja Güntherja in soproge Ingrid Hölbl. Oba sta klasična filologa, s tem, da je on priznani egiptolog, ki se – kot boste slišali v pogovoru s kustosem in soavtorjem razstave, arheologom dr. Markom Frelihom – že pol stoletja ukvarja z raziskovanjem vplivov staro-egipčanske dediščine na sredozemske in z njim povezane civilizacije in kulture. Leta 2021 sta zakonca Hölbl digitalizirano zbirko več kot 14 tisoč fotografij podarila SEM. FOTO: Sebu'a, Nubija, l.2002, klančina, ki vodi od drugega dvorišča proti tretjemu pilonu iz peščenjaka; pred južno steno je kolos faranona Ramzesa s princeso ob njegovi levi nogi; na stenah pilonov Ramzes premaguje sovražnike, na jugu stoji pred Amonom, ki nosi krono z dvema peresoma, na severu je kralj pred Ra-Haraktijem s krono atef. VIR: Ingrid in Günther Hölbl, SEM

Ob napovedanih vročinskih navihtah so pristojni za ta večer izdali rdeče opozorilo za sever države - vse, ki kampirajo na območju, pozivajo, naj se umaknejo na varno. Nevihtni sistem z močnim vetrom in točo se iznad Avstrije pomika proti Sloveniji, najprej naj bi dosegel severozahod države. Dogajanje pozorno spremljamo. Drugi poudarki: - Številna odprta vprašanja glede izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. - Država bo za obnovo bolnice Franja iskala tudi evropska sredstva. - Vingegaard se je z odličnim kronometrom utrdil na čelu Toura.

Decembra leta 2021 je Slovenski etnografski muzej pridobil obsežen fotografski arhiv kulturne dediščine Egipta in zahodnega Sredozemlja. Arhiv sta muzeju podarila zakonca Ingrid in Günther Hölbl iz Avstrije. Na razstavi je prikazan izbor fotografij egipčanskih svetišč in grobnic, ki se nahajajo ob reki Nil, na rečnih otokih in v puščavskih oazah.

Tudi današnji dan mineva v znamenju gneče na cestah. Najhuje je na prometnicah iz Avstrije proti Hrvaški, zelo obremenjen je tudi ljubljanski obroč. Dodatne težave bi lahko povzročila napovedana neurja. Ta so bila sinoči usodna za 40-letnico, ki jo je v bližini Izlak odnesel narasel hudournik. Druge teme oddaje: - Območje z evrom v prvem četrtletju zašlo v tehnično recesijo - Evakuacijo z območja poškodovanega ukrajinskega jezu Kahovka otežuje obstreljevanje - V Izoli poskusno črpanje kurilnega olja, izlitega v podzemlje

Piše: Jera Krečič. Bereta Barbara Zupan in Jure Franko. Josef Winkler zaseda mesto v vrsti velikih koroških avtorjev prejšnjega in tega stoletja, kot so Peter Handke, Florjan Lipuš, Ingeborg Bachmann, Robert Musil, Gert Jonke, Maja Haderlap in drugi. Čeprav je bil rojen v severnem delu Koroške, kakih sto kilometrov od slovenske manjšine, je zaslužen, da se velika avstrijska državna nagrada za literaturo, največje umetniško priznanje republike Avstrije, ne podeljuje več le za literaturo izključno v nemškem jeziku. Tako jo je leta 2018 po njegovi zaslugi prejel Florjan Lipuš. Literatura Josefa Winklerja, rojenega v zakotni koroški vasi, je tako kot pri drugih avtorjih in avtoricah avstrijske Koroške precej zaznamovana z okoljem, iz katerega izhaja. Čeprav je novela Natura morta postavljena v sosednjo Italijo, v Rim, v njej odsevajo teme, ki pisatelja tako in drugače zaznamujejo že vse življenje: vsakdanja beda, verska zlaganost in predvsem smrt. Pisatelj pravi, da sta ga je že ob zgodnjem prebiranju svetovnih klasikov vedno zanimala slog in oblika pisateljeve govorice, veliko manj pa sama zgodba. To je čutiti tudi v noveli Natura morta, ki jo gradi predvsem izjemno koncizna in neposredna pripoved. Bralci sledimo dnevu 16-letnega postavnega prodajalca rib Piccoletta, ki pa je le ena od figur veličastne baročne slike. »Med mladimi cigankami, ki so posedale na tleh in se kratkočasile s svojimi otroki, je bilo tudi dekle, ki je prodajalo šampon za lase in imelo na podlakti tetovirano modro srce. Medtem ko je visoko dvigovala in ponujala rumen jajčni šampon, je otroku, ki ji je počez ležal v naročju, glavica visela čez njeno stegno. Pred stojnico se je ustavila ženska z majhno, do kože postriženo psičko, mešanico jazbečarja in pinča. Samo na ušesih in na repu je psička še imela nekaj dlake, celo seske je imela gladko obrite. Mlad prodajalec kokošjega mesa si je s ključnico in privzdignjeno ramo pritiskal telefon k licu in ušesu, med pogovorom pa še živi kokoši, ki je s široko razprtim kljunom srepela predse, odsekal glavo. Krvavečo glavo je odvrgel k drugim na tleh ležečim kokošjim glavam in krempljem. V trebuh otrebljene kokoši je v smehu – v zabavo drugih prodajalcev mesa – stlačil pest češenj.« Vrtinec približno stotih kvadratnih metrov v središču Rima, med trgom Vittoria Emanueleja in vrati bazilike sv. Petra v Vatikanu, je opisan filigransko, v svoji neposrednosti na trenutke tudi neprijetno. S prvo besedo bralci postanemo del dogajanja v noveli: na tržnici, v gostilni, prodajalni spominkov, pred cerkvijo in v njej. Pisano tržnico, polno mrtvih in umirajočih najrazličnejših živali, gnilega sadja in bizarnih likov, ki prodajajo, kupujejo, prosjačijo, prek mikroskopiskih naturalističnih opisov lahko začutimo, zavohamo, zaslišimo. Tako kot je med njimi čutiti spolno poželenje ter prikrito in odkrito erotiko, se po ulicah pretakajo živalska kri in žolč, sok zrelega sadja, blagoslovljena voda in sperma. Sobivanje svetega in vsakdanjega v Winklerjevih besedah doseže nov nivo. Fluorescentna razpela in plastični rožni venci sobivajo z redovnicami, ki na tržnici kupujejo zrelo sadje in so, tako kot vse drugo, predmet pohote mimoidočih obiskovalcev, ki se pred vrati cerkve slačijo in si natikajo dolge hlače, da bi spodobno oblečeni stopili v cerkev. Zelo pomembna tema, ki je Josefa Winklerja zaznamovala že v otroški dobi in se pojavi prav v vseh njegovih literarnih delih, pa je smrt. V skladu z zakonitostmi novele nas presenetljiv smrtni dogodek ustavi tudi v Naturi morte, ustavi pa tudi vrtinec dogajanja na trgu. Truplo postane strašljiv del naslikanega tihožitja, le nekaj metrov oddaljena Michelangelova Pietá in neusahljiv dež pa dobita nove razsežnosti, ki prepad med svetim in vsakdanjim zamajeta v novem odtenku.

Poslanci Gibanja Svoboda so sinoči po poročanju portala N1 v parlamentarno obravnavo vložili novelo zakona, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot smo ga poznali doslej. Zakonski predlog naj bi dopoldne predstavile vse tri koalicijske stranke. Drugi poudarki oddaje: - Centralne banke bodo boj z inflacijo najverjetnosti nadaljevale z zviševanjem ključnih obrestnih mer. - Zunanje ministrstvo napoved Avstrije o podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo označilo za nesprejemljivo. - Nedeljska gorska nesreča postavlja v ospredje vprašanje, kdo lahko organizirano in odgovorno, tudi komercialno, vodi v gorah.

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Knez Metternich, ki je krojil usodo velike Avstrije, je sklical kongres svete alianse, ki se je rodila jeseni leta 1815 v Parizu. Naš Friderik Irenej Baraga pa ima v poletju leta 1821 veliko izpitov.

Gospa Margit Grah pri Svetem Juriju na Goričkem je najstarejša obrtnica v državi, za kar je konec lanskega leta prejela priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. 76-letna gospa že več kot pol stoletja dela v svojem frizerskem salonu, njene stranke pa nikakor ne prihajajo zgolj iz domače občine Rogašovci pač pa tudi iz sosednje Avstrije. Trdoživa in skromna Margit, ki je že v očetov frizerski salon nekdaj prinašala vodo iz vodnjaka, se še spomni, kako se je po makadamski cesti vozila v 30 kilometrov oddaljeno Mursko Soboto, a kot pravi, so se časi tudi na podeželju zelo spremenili. Margit Grah je v njenem salonu Marjeta pri delu zmotila Lidija Kosi.

Socialni partnerji so imeli danes na mizi predlog zakona za pomoč gospodarstvu, potem ko ga je včeraj obravnavala vlada. Med glavnimi ukrepi so subvencioniranje stroškov energentov ter skrajšanega delovnika in čakanja na delo. Sindikati pozdravljajo pomoč države, a opozarjajo, da zakon ne predvideva varovalk glede ohranitve delovnih mest. Delodajalci so kritični, češ da predvidena državna pomoč ob zelo visokih cenah elektrike ne bo zadostovala. Druge teme: - Ruski predsednik Putin odprt za pogovore o končanju vojne v Ukrajini - Blago od tržaškega pristanišča do Avstrije od januarja po carinskem koridorju - Prešernova nagrajenca za leto 2023 umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič

Začeli bomo s poudarki iz knjižnega sejma, tam podeljenih nagradah - Schwentnerjevo založniško je prejel Lojze Wieser iz Avstrije - in priznanj do intervence direktorja Frankfurtskega sejma, Jurgena Boosa. Posebej smo se posvetili simpoziju o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku ter 11. mednarodnemu festivalu sodobnega plesa »Cofestival«, oba v Ljubljani. Na kratko bomo predstavili tudi prejemnike dveh, ta teden podeljenih stanovskih nagrad in priznanj: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelillo nagradi in priznanje Ivane Kobilce, Društvo restavratorjev Slovenije pa nagrado in priznanja Mirka Šubica, študentskega "skalpel" je prejela Erica Sartori iz Trsta, priznanje pa Marta Birsa iz Gorice.

Dokler sistemska napaka ne bo odpravljena, bo brez napotnice vsak dan do konca leta ostalo približno 50 novih pacientov. Parlamentarni odbor za zdravstvo je na sinočnji seji pozval ministrstvo, naj da izvajalcem ustrezno navodilo, da bi ti pacienti čimprej dobili nov termin. Zapleti močno obremenjujejo tudi zdravnike. Drugi poudarki oddaje: - Nato in Poljska: raketa je bila najverjetneje ukrajinska, toda odgovornost nosi Rusija; Kijev vzraja: raketa ni naša. - Voditelji Srbije, Madžarske in Avstrije podpisali memorandum o krepitvi sodelovanja proti nezakonitim migracijam. - Slovenske rokometašice s sinočnjim porazom proti Madžarski končale evropsko prvenstvo na 8-em mestu.

To je epizoda, ki ste jo čakali vsi ljubitelji takšne in drugačne hitrosti.

Mesta po vsej Ukrajini tarča ruskih izstrelkov, prvič po začetku vojne eksplozije tudi v središču Kijeva.V Evropi obsodbe ruskih napadov. Sodelavka ukrajinske Karitas Mira Milavec: Ne preostane nam drugega kot moliti za mir.Alexander Van der Bellen ostaja predsednik Avstrije; slovenska manjšina zadovoljna.Predloga proračunov za prihodnji dve leti- premier Golob zagotavlja, da je rezerv za boj z energetsko krizo dovolj.DS bo jutri odločal o predlogu za odložilni veto na spremembe družinskega zakonika.Vlada za dodatno obdavčitev kmetijstva kljub nasprotovanju kmetijske ministrice.Shod kmetic in kmetov na Ponikvi v znamenju hvaležnosti, skupnega pogovora in delovanja.Vreme: Popoldne bo delno jasno, občasno ponekod pretežno oblačno.

Alexander Van der Bellen po današnjih volitvah očitno ostaja predsednik naše severne sosede. Tako kažejo prvi delni izidi volitev.78-letni Van der Bellen je ob oddaji glasu dopoldne na novinarsko vprašanje odgovoril, da mu kljub starosti služba predsednika države daje veliko energije, pred seboj vidi še precej izzivov. Ostale teme. - Rusija po včerajšnji eksploziji okrepila varnost krimskega mostu - Vietnam bo letos imel najvišjo gospodarsko rast v Aziji - Jesenski meseci najbolj nevarno obdobje za pešce

Srečanje mladih birojev iz Slovenije in Avstrije Poklic arhitekta se je je v zadnjih letih mnogo bolj razširil kot je bil nekoč. Kaj je njegova primarna vloga v tem urgentnem stanju našega planeta na socialnem, ekonomskem in predvsem na okoljskem nivoju? Kako se s to novo situacijo soočajo mlade prakse? V ta namen bo danes na dunajski Tehniški šoli potekalo zanimivo srečanje desetih mladih birojev iz Slovenije in Avstrije.

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet Pred štirimi desetletji je znani koroški slovenski slikar Valentin Oman dal pobudo za srečevanja umetnikov iz prostora Alpe Jadran. Za druženje idealen kraj je bila Goršetova galerija v Svečah in v SPD Kočna so se lotili projekta. Da so bili uspešni, dokazuje več kot 270 umetnic in umetnikov, ki so sodelovali na slikarskem tednu, je ponosna organizatorka in predsednica društva Alenka Weber. Letos v Svečah ustvarja 7 umetnic iz Avstrije, Slovenije, Italije in Ukrajine, med njimi tudi slikarka Ejti Štih, pesnica in fotografinja Verena Gotthardt ter arhitekta iz Benečije Elena Ruckli. Foto: slikarka Ejti Štih v galeriji Gorše 

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet Pred štirimi desetletji je znani koroški slovenski slikar Valentin Oman dal pobudo za srečevanja umetnikov iz prostora Alpe Jadran. Za druženje idealen kraj je bila Goršetova galerija v Svečah in v SPD Kočna so se lotili projekta. Da so bili uspešni, dokazuje več kot 270 umetnic in umetnikov, ki so sodelovali na slikarskem tednu, je ponosna organizatorka in predsednica društva Alenka Weber. Letos v Svečah ustvarja 7 umetnic iz Avstrije, Slovenije, Italije in Ukrajine, med njimi tudi slikarka Ejti Štih, pesnica in fotografinja Verena Gotthardt ter arhitekta iz Benečije Elena Ruckli. Foto: slikarka Ejti Štih v galeriji Gorše 

Prizori, ki smo jih doslej v Sloveniji lahko gledali le prek videoposnetkov, je danes na lastne oči mogoče žal videti tudi pri nas. Ognjeni zublji na Primorskem predstavljajo morda največji požar doslej v Sloveniji, s katerim se je čez dan borilo več kot tisoč gasilcev z vse države, zračna pomoč je prišla tudi iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Druge teme: - Vlada nad draginjo tudi z nižjim davkom na energente - Italijanski premier Draghi dobil zaupnico, a bo po pričakovanjih ponudil nepreklicni odstop - Tadej Pogačar dobil še tretjo etapo na kolesarski dirki po Franciji

Ob nedavni razglasitvi nagrad EU za kulturno dediščino EUROPA NOSTRA so v okviru projekta Silknow sodelovali tudi raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan, o projektu govori dr. Dunja Mladenić. Z direktorjem govorimo o trenutnem stanju prenove Moderne galerije po jesenski poplavi, predstavljamo te dni odprto japonsko razstavo o grajenem okolju v ljubljanskem Cankarjevem domu, na sceni je spet Tina Kolenik z novo razstavo v tamkajšni Galeriji Kresija, spoznamo pa tudi obrise del 25. mednarodne likovne kolonije v okviru Ljubljana Festivala. Opazili smo dve že odprti fotografski razstavi, pregledno o »izbrani graški fotografiji IV« iz Avstrije v Galeriji Stolp Fotokluba Maribor, in skupinsko, kjer razstavlja 8 fotografinj in fotografov "Telo kot način gledanja", ki jo je v koprski Galeriji Loža pripravila Hana Čeferin. FOTO: Tina Kolenik, ki uprizarja svojo podobo francoske kraljice Marije Antoinette iz 18. stoletja VIR: Dejan Ulaga, Galerija Kresija

Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže. Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.

Sinočnje neurje s točo je v nekaterih delih države povzročilo veliko škodo. O poplavljenih objektih in cestah ter odkritih strehah poročajo iz Koroške, Dolenjske, s Celjskega ter iz Zasavja in Kamnika, kjer je toča, ponekod debela kot jajce, uničila poljščine. Škodo na terenu si je ogledala tudi nova kmetijska ministrica Irena Šinko. Kot je dejala v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, so razmere kritične. Oceno škode pričakuje že prihodnji teden, potem se bodo pogovarjali, kako naprej. Drugi poudarki oddaje: - V pripravi interventni zakon za zdravstvo, tudi za skrajševanje čakalnih vrst. - Predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške za odločno držo Unije v odnosu z Rusijo. - S čela novogoriškega zavoda, ki vodi projekt EPK, se umika Kaja Širok.

Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine, ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti. - Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, - Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, - Miha Marenče z Zavoda za gozdove - Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom. Kaj je v ozadju odločitve, da divjad ni več državna last? Kdo bo lahko lovil in kdo plačeval odškodnine?Divjad po nedavni spremembi Zakona o varstvu okolja ni več državna last. Če ni, čigava je – nikogaršnja, skupna? Sledili so burni odzivi med lovci, njihovimi funkcionarji, pa tudi v širši javnosti. V Lovski zvezi so se med drugim vprašali, zakaj bi državi plačevali koncesijo, če je divjad nikogaršnja last. Marsikdo je v tem videl prvi korak k privatizaciji lovstva in lovišč. Kaj je v ozadju odločitve in kakšne bodo dejansko posledice? Zakaj je kmetijsko ministrstvo začelo posegati v lovišča s posebnim namenom? Se zaradi črtanja člena o divjadi kot državni lasti res nič ne spreminja? Bi pri lovstvu v Sloveniji morale še naprej glavno besedo ohraniti lovske družine ali bi morali po vzoru Avstrije pogoje postavljati lastniki zemljišč? O vsem tem voditelj Matija Mastnak z gosti: – Robert Režonja, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, – Klemen Matk z Zveze lastnikov gozdov, – Miha Marenče z Zavoda za gozdove, – Ana Ašič, preiskovalna novinarka portala SIC! Publicistika s pogledom.

Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec razmišljamo, zakaj je izraz zamejska književnost neprimeren in zastarel, kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Italije in kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Avstrije, razgrnemo pa tudi, kaj v kontekstu sodobne literature predstavlja dvojna identiteta, kje so meje slovenske literature in kakšna je podoba slovenske literature v Italiji in Avstriji. O teh temah s prof. dr. Silvijo Borovnik iz Maribora, dr. Miranom Košuto iz Trsta in mag. Dominikom Sriencom iz Celovca."Ta literatura se spreminja, ni več samo slovenska in niti ni samo koroška, je večjezična, nadregionalna in s tem tudi ni več vezana na državne meje."Skupaj z Radiem Trst A in slovenskim programom ORF Celovec razmišljamo, zakaj je izraz zamejska književnost neprimeren in zastarel, kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Italije in kakšne so skupne značilnosti slovenskih avtoric in avtorjev iz Avstrije, razgrnemo pa tudi, kaj v kontekstu sodobne literature predstavlja dvojna identiteta, kje so meje slovenske literature in kakšna je podoba slovenske literature v Italiji in Avstriji. O teh temah s prof. dr. Silvijo Borovnik iz Maribora, dr. Miranom Košuto iz Trsta in mag. Dominikom Sriencom iz Celovca.

Korošci bodo veseli, če bodo v naslednjih letih lahko pokrili vsaj 95% območja z internetnim oz. mobilnim signalom. Najhuje je v Črni na Koroškem, ki je tudi obmejna občina. Tam med epidemijo veliko otrok ni imelo možnosti šolanja na daljavo. Koroška pa je slabo dostopna tudi po cesti in prebivalci že leta čakajo na hitro cesto, ki naj bi predstavljala t. i. tretjo razvojno os. Tako kot cestne so jim tudi internetne in mobilne povezave dostopnejše prek sosednje Avstrije.

Slovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki. Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab. V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem. Škof Matjaž ustanovil neodvisni urad celjske škofije za sprejemanje prijav žrtev pedofilijeSlovenska škofovska konferenca je pred časom sprejela odločitev, da bodo spolne zlorabe, pedofilijo, ki so jih zagrešili kleriki, odkrivali in preganjali na dveh ravneh: vsak škof bo imenoval pooblaščeno osebo, laika, in njegova naloga bo sprejemanje prijav žrtev ter dajanje pravne in druge pomoči; na slovenski ravni pa bodo po vzoru dobrih praks iz tujine – Avstrije, Italije, Francije – ustanovili neodvisno komisijo strokovnjakov za zaščito otrok. Tako bodo uresničili Apostolsko pismo papeža Frančiška Vi ste luč sveta, ki škofijam nalaga ustanovitev stalnih sistemov za prijavo spolnih zlorab, ki so jih zagrešili kleriki. Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je kot prvi škof v Sloveniji ustanovil urad škofije Celje za sprejemanje prijav in spremljanje žrtev spolnih zlorab.  V praksi to pomeni, da je pooblastil odvetnika Pavla Terška v Laškem, ki bo sprejemal prijave žrtev spolnih zlorab. Kako bo pooblaščenec celjske škofije vodil postopke in zaščito žrtev, kakšna bo vloga škofa pri tem, pa tudi o tem, kaj bo drugače na področju odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi, s škofom dr. Matjažem.

Po zgodbi iz Avstrije in Hrvaške bomo pogledali, kakšne prakse in pretakanja davkoplačevalskega denarja bodisi z naslova ministrstev in z njimi povezanih organov ali podjetij v državni lasti v žepe strank in njihovih somišljenikov so pri nas. Kljub nekaterim razlikam med državami obstajajo tudi pomembne podobnosti: predvsem ena je očitna - denarni tokovi pa tudi tisti v obliki uslug se tako v tujini kot pri nas pred volitvami povečajo. Kaj je torej dobro vedeti v letošnjem super volilnem letu, ko nas čakajo parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve?

"Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"* *Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa! Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom Projekt BallhausPlatz je uspel. 6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket. Na Dunaju je bila Maja Ava Žiberna.

Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)

V rubriki smo prebrali nekaj pisem naših misijonarjev. Oglasili so se nam sestra Anka Slivka iz Brazilije, sestra Anica Vlašič iz Avstrije, ter pater Janez Mihelčič iz Kirgizistana.

Zdravnik, gorski reševalec, alpinist, himalajec, zmajar Iztok Tomazin je v najnovejši knjigi Na meji popisal spomine na tihotapljenje predmetov za osebno uporabo v obdobju nekdanje Jugoslavije. Kot dijak in pozneje študent medicine je iz Avstrije čez Karavanke tihotapil predvsem alpinistično in drugo športno opremo, ki jo je kot vrhunski alpinist potreboval za svoj alpinistični razvoj in druge dejavnosti. "Karavanke, kjer sem začel z alpinizmom, sem dobro poznal, vedel sem, kako se gibljejo graničarji. Večino tihotapskih poti sem opravil ponoči, tudi v slabem vremenu, z bremenom, težkim več kot 20 kilogramov", se spominja naš vrhunski alpinist.

Vse bliže Sloveniji je nova različica koronavirusa omicron. Do zdaj so jo potrdili v 7-ih evropskih državah, tudi Italiji. O sumu na prvi primer poročajo tudi iz Avstrije. Laboratoriji v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje te različice za zdaj niso odkrili. Njeno širjenje bo odvisno predvsem od učinkovitosti cepiv. Ob tem pa se porajajo tudi dvomi o učinkovitosti nekaterih zdravil. Ostali poudarki oddaje: - Poročilo oktobrske misije evropskih poslancev v Sloveniji danes na odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine. - O programsko-produkcijskem načrtu RTV-ja, ki mu nasprotuje kolektiv televizijskega informativnega programa, danes programski svet. - Prva zmaga smučarskega skakalca Anžeta Laniška v svetovnem pokalu.

Narodna pravljica prihaja iz Avstrije. Nič nenavadnega ni, da v njej nastopa štorklja, ki gnezdi tudi pri naših sosedih. Tudi mravlje gotovo poznajo, odkod pa se je v pravljici znašel lev? Verjetno ga je v zgodbo pripeljala dobrota. Sin revne vdove je namreč potreboval pomoč. Vseh treh.

Narodna pravljica prihaja iz Avstrije. Nič nenavadnega ni, da v njej nastopa štorklja, ki gnezdi tudi pri naših sosedih. Tudi mravlje gotovo poznajo, odkod pa se je v pravljici znašel lev? Verjetno ga je v zgodbo pripeljala dobrota. Sin revne vdove je namreč potreboval pomoč. Vseh treh.

V Mestnem gledališču ljubljanskem sta na ogled dve predstavi v režiji poljskega režiserja Janusza Kice – Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha in Avgust v okrožju Osage ameriškega dramatika Tracyja Lettsa v prevodu Tine Mahkota. Janusz Kica je srednjeevropski popotnik – režira v gledališčih od Nemčije in Švice, prek Avstrije in Slovenije do Hrvaške. Vse njegove predstave so odmevne – in vedno nove, drugačne; v zadnjih letih omenimo samo Linhartovega Matička v ljubljanski Drami in Shakespearjevega Macbetha v novogoriškem gledališču. Na fotografiji: Janusz Kica; avtor: Miloš Ojdanić

Posebni 18. vzporednik se tokrat osredotoča na globalni problem, zato se oglasijo vsi naši dopisniki iz tujine. Pred začetkom podnebne konference COP26 v Glasgowu namreč narašča temperatura na politično-diplomatskem parketu, a kar je pomembnejše - narašča tudi temperatura ozračja po vsem planetu. Z našimi dopisniki zato razmišljamo, kakšna so izhodišča držav pred svetovnim podnebnim vrhom, katere bodo najbolj izpostavljene teme, kakšne načrte imajo države glede zmanjševanja izpustov in prilagajanja podnebnim spremembam ter na kakšne načine države že ukrepajo. V analizah iz Združenih držav, Rusije, Bližnjega Vzhoda, EU, Francije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Balkana spoznavamo tudi primere dobrih in slabih praks.

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Književniku Borisu Pahorju se poklanjajo številni, a prav posebna darila so zanj tista v obliki črk na papirju. Že v torek so v prostorih tržaškega Narodnega doma predstavili zbornik Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Eseji, intervjuji in pričevanja, v katerem tako italijanski kot slovenski pisci razgrnejo različne poglede na njegovo delo. Včeraj pa so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Pahorju posvetili še predstavitev nove monografije Ogenj, ki je zajel Evropo o zgodovini osrednje slovenske ustanove v Trstu – Narodnega doma in njegovem požigu, ki so ga fašisti izvedli 13. julija 1920. Zadnji še živeči pričevalec tega je prav Boris Pahor, ki se mu bomo danes posvetili. V Svetu kulture pa tudi o nocojšnji premieri baleta Dunajski večer, s katero bo novo sezono odprl baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana. Tokrat pa se občinstvu ne bodo predstavili na domačem temveč na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. In še o festivalu improvizirane glasbe Alpenglow: v Ljubljani v Galeriji Škuc, Klubu Gromka in nato še jutri v Klubu Cankarjevega doma bodo v različnih zasedbah zaigrali glasbeniki iz Slovenije in Avstrije. Foto: EPA

Popoldne so državo zajela silovita neurja. Gasilci so imeli med drugim veliko dela v Dravogradu, Laškem in Litiji, kjer je meteorna voda poplavila več kleti in cest. Silovit veter je v Mengšu odkrival strehe in podiral drevesa. V Kamniku je veter podrl oglasno tablo, ki je padla na parkirano vozilo. Veliko škode je nastalo tudi zaradi udarov strel v stanovanjske hiše, med drugim na območju Juršincev ter v Kranju in v Šenčurju. O težavah zaradi neurij poročajo tudi iz Italije, Hrvaške, Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Drugi poudarki oddaje: - Slovenski košarkarji so po ogorčenem boju v Tokiu premagali Špance, naslednja ovira naših Nemci - Urad informacijskega pooblaščenca: nismo bili seznanjeni z aplikacijo za preverjanje pogojev PCT - V Afganistanu se nadaljujejo siloviti spopadi za več strateško pomembnih mest

V oddaji Utrip Cerkve boste slišali o petem mednarodnem srečanju škofov in vernikov iz Avstrije in Slovenije. Slišali boste tudi pogovor z župnikom Hrastnika Francem Ornikom.

Po treh tednih in več kot 3 tisoč 400 prevoženih kilometrih bo slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar na današnji paradi šampionov rumeno majico drugič zapored pripeljal v Pariz. Zmago v skupnem seštevku dirke je potrdil z 8-im mestom na včerajšnji posamični vožnji na čas. Preostali poudarki oddaje: - Poplave prizadele tudi dele Avstrije, Angela Merkel napovedala pomoč prizadetim območjem v Nemčiji - V Franciji množični protesti proti napovedanim zaostritvam ukrepov - Zlata palma francosko-belgijskemu trilerju Titan in režiserki Julie Ducournau

Sinočnja proslava ob 30-letnici slovenske države vzbujala ponos in povezanost, celo v skupni molitvi.Slovenijo z voščilom in obiskom slovesnosti počastili premierji Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter italijanski zunanji minister, naša država simbolno prevzela predsedovanje uniji.Garnbretova nesporna favoritinja za olimpijsko kolajno.Vreme: pred nami še večinoma sončni in vroči dnevi, v hribovitem svetu možne nevihte.

Po skoraj 8-ih mesecih bodo pristojni jutri preklicali epidemijo covida-19, kljub temu pa bodo še vedno veljali nekateri ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. Resorni minister Poklukar pravi, da je cepiva dovolj, zato bodo tako imenovane dneve odprtih vrat za cepljenje organizirali tudi v manjših krajih. OSTALE TEME: -Epidemija je razgalila tudi vse nepravilnosti v domovih za starejše. Varovanci in osebje pa naj bi vendarle doživeli lepše čase, vsaj tako pravijo na novoustanovljenem direktoratu, ki bo med domove razdelil 93 milijonov evropskih sredstev. - Podnebne spremembe ter izzivi, ki jih zavezništvu predstavljata Rusija in Kitajska, bodo glavne teme zasedanja voditeljev zveze NATO v Bruslju. - Novak Djokovič je tudi v sinočnjem finalu Rolland Garosa, ko mu je nasproti stal Stefanos Cicipas, dokazal odlično psihološko pripravljenost. Na EURU včeraj zmagali nogometaši Nizozemske, Avstrije in Anglije.

Zmagovalci jubilejne 30-te sezone nogometnega državnega prvenstva so nogometaši Mure. To je prva lovorika prekmurcev, ki so bili na gostovanju v Ljudskem vrtu s 3:1 boljši od Mariborčanov. Ob 30-ti obletnici Pekrskih dogodkov poudarili pomen enotnosti, ta je bila pomembna tudi za prvo demokratično izvoljeno slovensko vlado. Severni Makedoniji podpora Slovenije, Avstrije in Češke na njeni poti v Unijo. Ameriški predsednik Joe Biden rešitev za bližnjevzhodni konflikt vidi v vzpostavitvi palestinske države ob Izraelu

Geograf mag. Miha Pavšek (GIAM ZRC SAZU) med drugim sodeluje v Interreg projektu CROSSRISK, (vodi ga avstrijski zvezni zavod za metereologijo in geodinamiko, ZAMG). Čeprav v južnih delih Avstrije in v alpskem delu Slovenije velike količine dežja in snega vedno znova povzročajo škodo in ogrožajo ljudi, doslej za čezmejno območje ni bilo enotnih napovedi ali opozoril. Cilj projekta CROSSRISK je razviti skupne večjezične opozorilne sisteme in izobraževalne koncepte, hkrati pa zmanjšati tveganja, povezana z dežjem in snegom na obmejnem območju. V okviru projekta projektni partnerji med drugim razvijajo enotne, večjezične opozorilne sisteme, eden od rezultatov pa je tudi skupen plazovni bilten, ki je od letošnje zime na voljo na novi spletni strani http://www.crossrisk.eu/sl/. Na fotografiji Mihe Pavška dva raziskovalca GIAM ZRC SAZU na Širokcu

Zahvaljujoč svoji zadržani, lirično intonirani prozi, v katero vedno znova vdirajo elementi fantastičnega, čarobnega, Haruki Murakami v očeh bralcev z vsega sveta že lep čas velja za prvo ime sodobne japonske proze. Slovenci pri tem nismo nikakršna izjema – kar deset pisateljevih knjig že imamo na voljo v prevodu. Tem se zdaj pridružuje še enajsta, kar sedemsto strani dolg roman Uboj komturja, v katerem med drugim beremo o nacistični priključitvi Avstrije in zloglasnem japonskem masakru kitajskih meščanov Nankinga leta 1937 pa tudi o tradicionalnem japonskem slikarstvu in o klasični zahodni glasbi, na katero namiguje že naslov, ki se pač navezuje na znamenito Mozartovo opero Don Juan. Vse to v kontekstu osnovne zgodbe, ki pripoveduje o težki eksistencialni krizi, v katero zaide neimenovan japonski slikar-portretist po tem, ko ga po šestih letih zakona zapusti žena. Kako se vsi ti raznorodni elementi navsezadnje prepletejo v enovito romaneskno pripoved, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Domna Kavčiča, ki je Uboj komturja neposredno iz izvirnika prevedel za Mladinsko knjigo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Tanja Prušnik, arhitektka in priznana likovna umetnica, se je rodila na avstrijskem Koroškem, kjer je preživela otroštvo, končala slovensko gimnazijo, potem pa je šla študirat arhitekturo na Dunaj, kjer zdaj že več kot dvajset let živi in ustvarja. Od leta 2019 je tudi predsednica društva likovnih umetnic in umetnikov Avstrije. V prenovljeni dunajski palači Künstlerhaus, v domu umetnikov, jo je obiskala Tatjana Pirc.

Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost. Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju. V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848). Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996. Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Foto: Sogovornica pri urejanju arhivskega gradiva pred desetletji (vir:Pokrajinski arhiv Ptuj)

Kako opogumiti nekoga, ki bi lahko bil še 15 let na trgu dela, a so ga delodajalci že odpisali? To problematiko in oblike pomoči dolgotrajno brezposelnim raziskujejo sodelavci Karitas iz Slovenije in Avstrije v projektu Involved.

Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine so predsednika Pahorja in pristojne ministre seznanili z aktualnimi razmerami. Kaj pričakujejo od slovenske vlade, nas zanima v tokratni oddaji. O čezmejnem sodelovanju in pomoči Avstrije občinam se pogovarjamo z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Kako je v spremenjenih razmerah z učenjem slovenskega jezika v Porabju, pojasnjuje učiteljica asistentka Valentina Novak, zadovoljna z odzivom učencev in staršev. Manj zadovoljni so na Reki, kjer so v okviru evropske prestolnice kulture načrtovali več kot 600 dogodkov. Kaj je ostalo od Luke raznolikosti? Prisluhnite!

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!

Veliko besed in besedil je bilo napisanih o sobivanju narodov in narodnosti v Evropi, o multikulturnosti na različnih ravneh, tudi o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Ni dvoma, da so avtorji resno razmišljali o vseh teh vprašanjih in iskreno zapisali svoje poglede nanje ter ponujali predloge, kako pospeševati procese krepitve takšnega sožitja. Ob vsem tem je težko spregledati, da gre za procese, ki so od rojstva idej do danes delovali po načelu vroče hladno. Vedno je bilo veliko ljudi, ki so si želeli ter so bili in so sposobni sprejemati sožitje vseh ljudi ne glede na vse tisto, kar nas danes bolj ločuje kot povezuje. Žal pa so bili prisiljeni sobivati tudi z ljudmi, ki tega niso sposobni. Tako je bilo in verjetno bo tudi v prihodnje tako. Leta 2003 je pokojni pesnik, esejist, prevajalec, urednik, kritik in sociolog kulture Aleš Debeljak v svojem eseju Enotni slovenski kulturni prostor in Evropa maternih jezikov, med drugim zapisal: »Ampak: enotni slovenski kulturni prostor je danes v Republiki Sloveniji skromno znan pojem. Se več: pomislimo le na negativni pomen v nenehnem poudarjanju manjšinskega, se pravi vsaj drugačnega, če ne na tihem tudi že slabšalnega statusa pisateljev in drugih umetnikov, ki delujejo v slovenski kulturi ne glede na državljanske identifikacije, ki jih nosijo v svojih potnih listih Italije, Avstrije in Madžarske.« Ob vsem tem je prijetna novost obstoj društva, prvega primorskega kulturnega društva katerega članice in člani so iz Slovenije in zamejstva – iz Posočja, Benečije in Rezije. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2010 kot Kulturno društvo PoBeRe na Livku – Posočje, Benečija, Rezija, od junija leta 2015 pa deluje kot Kulturno društvo Nit. Nit, ki je osnova za spletanje, prepletanje, povezovanje, tkanje zrahljanih vezi med rojaki z obeh strani meje. Društvo ima danes nekaj manj kot trideset članov, ukvarjajo se predvsem s pisno in likovno umetnostjo, v prostoru pa so vse bolj prepoznavni. Kot so nam povedali med snemanjem oddaje Nedeljska reportaža, je zanimivo delovati v okolju v katerem en jezik ljudje govorijo na tri različne načine, zanimivo je delovati v okolju, ki ohranja spomin na mejo, ki jih je nekoč ostro ločevala, danes pa se vse bolj spreminja v namišljeno črto, med mladimi, ki zanje meja ne obstaja in v prostoru, ki gradi svojo prihodnost na tradicionalnih vrednotah, ki povezujejo tri časovne pasove vsakega življenja – preteklost, sedanjost, prihodnost. Ob tem pa se zavedajo, da brez aktivnega odnosa tega stanja ne bo mogoče obdržati, ohranjati v resnici neločljivost enotnega kulturnega prostora. Več v Nedeljski reportaži Jurija Popova.

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Kvintet Vivus sestavljajo člani iz treh držav: fagotistka Dorina Biro je doma z Madžarske, hornist Gabriel Maul prihaja iz Avstrije, flavtistka Aleksandra Škrilec, oboistka Nina Smrekarin klarinetist Andraž Golob pa so iz Slovenije. Zasedbo so osnovali avgusta 2017 zaradi želje po izpopolnjevanju in skupnem izvajanju kakovostne glasbe. Premierno so nastopili na Evropskem forumu v Alpbachu, Avstrija, potem pa so med drugim sledili nastop v sklopu abonmajskih koncertov Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, radijsko snemanje ter dosežena srebrna plaketa na mednarodnem tekmovanju Svirél. Samuel Barber: Poletna glasba, op.31 Paul Hindemith: Mala komorna glasba za pihalni kvintet, št. 2, op. 24 György Ligeti: Šest bagatel

Padajo od gradbišča do restavracije. Od velnesa do kamiona. Od Balkana do Slovenije. In naprej po Evropi … Padajo delavci, padajo ljudje. V novi seriji Vala 202 raziskujemo prikrite zlorabe delavcev. V 1. delu preverjamo, kako padajo delavske domine vse od Prištine pa do Avstrije, v kateri ponekod izkoriščajo tudi delavce iz Slovenije. Namesto odgovornih vodij v številnih podjetjih vse bolj uspevajo korporativni psihopati, ki ne poznajo nobenih meja in v migrantskih delavcih ne vidijo ljudi, ampak le sredstvo za povečanje dobička. Pripovedujeta: Gorazd Rečnik in Gašper Andrinek

Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?

Skupna izjava Avstrije in Slovenije o nominaciji vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine.Razstave ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke in pedagoginje Alenke Gerlovič. Pokrajinski muzej Maribor je v maju v znamenju mode.Danes v Benetkah odprajo slovenski paviljon. Predavanje akademika dr. Janka Kosa o sodobni etiki in krščanskem etosu.

Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.

Alpinist Roman Benet iz Trbiža je skupaj s soprogo Nives Meroi osvojil vseh 14 osemtisočakov. 15. je bil huda bolezen, ki jo je uspešno premagal. O alpinizmu, ki je njegov način življenja že od mladosti, in boju z boleznijo več v tokratni oddaji. Gostimo rojaka mlajše generacije iz Avstrije, Manuela Juga, politično dejavnega koroškega Slovenca, in predsednika kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu Aljaža Pestotnika. Pridružimo se folklorni skupini z Gornjega Senika, ki je nastopila na festivalu v Beltincih, in vas povabimo v Pulj, kjer je na ogled retrospektivna razstava del slikarja Martina Bizjaka, umetnika, ki je pomembno sooblikoval kulturno dogajanje v Istri in pustil velik pečat v tam živeči slovenski narodni skupnosti.