Podcasts about ljubljanskem

Anže in Pižama v Glave na gradu povabita Hano Stupica. Čeprav nihče od njih ni modre krvi, priskrbijo gomilo legend o grajski gospodi. In eno o čebelah. Posneto na Ljubljanskem gradu 8. 4. 2025. Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub Vprašaj Glave – Glave #198 Zapiski: Predstavitev. Poglavja: 00:00:00 – Začetek 00:04:16 – Napoleon […]

Slovenija je po operacijah presaditev srca v svetovnem vrhu uspešnosti. Ljubljanski klinični center je spisal novo nepozabno zgodbo, s tem ko je obsežni kirurški ekipi uspelo presaditi srce pri 6-mesečnem dojenčku. Drugi poudarki oddaje: - Izrael zaradi domnevno napačnega trupla talke obtožuje Hamas, da krši dogovor o premirju. - Sodnici v zadevi švicarski franki grozi disciplinski postopek. - Celjani v osmini finala konferenčne lige s švicarskim Luganom.

Društvo distrofikov Slovenije ljubljanski mestni hiši predstavlja dela pod naslovom Razkošje spominov. V Galeriji S na Ljubljanskem gradu je v sklopu festivala ljubezni, umetnosti in vandranja Luv fest na ogled fotografska razstava Ljubljana - mesto v zelenem. Pisatelj, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar danes slavi 80. rojstni dan.

V požaru v dijaškem domu na Poljanski ulici v Ljubljani so huje poškodovani trije dijaki, dva zdravijo zaradi zlomov, eden pa ima hude opekline in je v kritičnem stanju. Ravnatelj dijaškega doma je potrdil, da stavba nima požarnega alarma. Po besedah pristojnega ministra Vinka Logaja je takih domov 17 oziroma polovica. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je dala zeleno luč za nakup oklepnikov patria. Minister za obrambo Borut Sajovic obljublja preglednost postopkov. - Svet Evropske centralne banke je osrednje evrske obrestne mere znova znižal za četrt odstotne točke. Depozitna obrestna mera je zdaj 2,75 odstotka. - Izrael je potrdil izpustitev treh izraelskih in pet tajskih talcev, ki jih je zadrževal Hamas. V zameno za to naj bi Izrael čez predvidoma pol ure izpustil 110 palestinskih zapornikov, od tega 30 otrok.

Po požaru v dijaškem domu na Poljanski ulici v Ljubljani, v katerem so se huje poškodovali trije dijaki, od tega je eden v kritičnem stanju, je v ospredju vprašanje, zakaj dijaški domovi po veljavni zakonodaji ne potrebujejo požarnih alarmov. Tudi ta ga ni imel, je pojasnil ravnatelj doma Šemso Mujanović in dodal, da požarni alarmi in javljalniki požari niso predpisani, so pa imeli vso potrebno protipožarno zaščito. V Sloveniji je brez alarmov kar polovica dijaških domov. Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je že napovedal pobudo za spremembo zakonodaje na tem področju. Druge teme: - Koalicija bi gospodinjstvom v najdražjem časovnem bloku začasno obračunavala nižjo omrežnino. - Krka prvo slovensko podjetje z več kot 5 milijard evrov tržne vrednosti. - Izrael po zagotovilih o varni predaji talcev izpustil 110 palestinskih zapornikov.

V Mestnem gledališču Ljubljanskem bodo uprizorili predstavo z naslovom Zakaj sva se ločila, ki jo podpisuje uveljavljeni ustvarjalni dvojec Katarina Morano in Žiga Divjak. Gre za intimni prerez odnosa in različnih situacij v njem, ki so povzročile odtujenost. V Drami slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo premiera odrske priredbe romana Draga Jančarja In ljubezen tudi.

Anžetu in Pižami se je za grajskim omizjem pridružila ilustratorka Hana Stupica. Smo izvedeli kaj o upornikih v likovni umetnosti? Posneto 16. sep 2024 na Ljubljanskem gradu. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš in dobiš dodatno mini epizodo. Pridi se pogovarjat -> Discord: Apparatus klub Vprašaj Glave – Glave #194 Zapiski: Glave na […]

Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.

''Lepa je skulptura, ki je ne zapreš, torej da material ostane v izvirni obliki,'' pravi kipar Primož Pugelj. Železni delci, zloženi kot luske, svetleča se rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, kot na kakšni grafiki Andya Warhola, in tak, ki se zdi, kot bi ga pobrali z morskega dna. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Pugljeve maske pravzaprav vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. Odrešene so spola, simbolike, pomena. Čakajo torej na gledalčevo domišljijo. In kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. V Galeriji S na Ljubljanskem gradu si v tem času lahko ogledamo razstavo Primoža Puglja z naslovom Začetek novembra, mi pa smo ga obiskali v njegovem ateljeju v Vnanjih Goricah, kjer ima tudi svojo galerijo. Foto: Žiga Bratoš

Mesec november je v Ljubljani že tradicionalno v znamenju filma. S projekcijo filma Božansko usmiljenje Alaina Guiraudia se drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začenja 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Na ogled bodo dosežki svetovne kinematografije in nagrajenci najvidnejših festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin, Locarno in Benetke. Liffe 2024 pa bo zaznamoval tudi obisk in retrospektiva režiserja Coste-Gavrasa. V oddaji poročamo tudi o festivalu Platforma malih umetnosti, ki ga prireja Zavod Emanat. Festival, ki poteka že osmo leto zapored, želi gledališkemu občinstvu predstaviti izveninstitucionalne umetniške prakse in različne uprizoritvene žanre, kot so stand up, kabaret, kvir burleska in improvizacijsko gledališče.

Predstavljamo 25. mednarodni festival Pixxelpoint, ki poteka v Novi Gorici in Gorici, govorimo o razstavi Primoža Puglja Začetek novembra v Galeriji S na Ljubljanskem gradu in o projektu Dramatika manjših evropskih jezikov, ki poteka v okviru mednarodnega sodelovanja na Tednu slovenske drame. Pozornost namenjamo razstavi Zgodba o Gazi ostaja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, poročamo o obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko na avstrijskem Koroškem. Nekaj minut namenjamo nemškim medijem in programu 3Sat in opozarjamo na dogodke ob 300-letnici Kantovega rojstva. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Gašper Loborec, redakcija Staša Grahek.

Bil je gost vseh podcastov, intervjujev in okroglih miz v zadnjih dveh tednih, zato je bil seveda logična izbira tudi za vodenje današnje oddaje Radia Ga Ga – Nova generacija – nihče drug kot Anže Logar, ki mu bodo družbo v studiu delali bivši strankarski kolegi Janez, Branko in Aleš. Uroš Slak bo v studiu gostil premierja Roberta Goloba, ki bo še enkrat razložil vse o svojem srečanju s Tatjano, Aljoša Bagola pa bo predstavil novo knjigo za zapornike. Luka Mesec bo predstavil nov paket mobilne telefonije, ki upošteva pravico do odklopa, Lahovnik, Janković in Popovič bodo določili novo korupcijsko maržo, slišali pa bomo tudi odlomek iz nove informativno-razvedrilne oddaje Bergant in Bergant. Kaj lahko Han ponudi tujim vlagateljem, kaj Golobu svetujejo bivši zaporniki, kdo vse bo tekel na Ljubljanskem maratonu in verjetno še kaj v petek dopoldne po deseti na Prvem programu Radia Slovenija.

Piše Katarina Mahnič, bereta Mateja Perpar in Renato Hiorvat. Knjigo pisatelja, novinarja, scenarista, avtorja turističnih vodnikov ter revijalnega in knjižnega urednika Marjana Žiberne Nesojena kučma sestavlja osem besedil. Zgodbe jih ne bi mogli imenovati, pa tudi prosti spis ne, kakor je večžanrskost Žibernovega pisanja menda opredelil vodja založbe. V njih nastopajo večinoma ptice: golobi, vodomci, divji petelini, kragulji, kanje, sove in lastovke; poleg njih so tu še žabe in polhi. Avtor v vsakem besedilu navaja svoje spomine na srečanja s posameznimi živalmi in z njimi povezane anekdote. Kako sta si na primer v zapisu o polhih s prijateljem nadela partizanski imeni Tito in Kardelj in ustanovila polharsko društvo, vendar sta zaradi visokih zahtev plezanja po drevesih ostala sama, prazne pa so ostale tudi njune pasti. Od tod nesojena kučma, saj sta si želela polhovko, pravo krzneno kučmo, za katero je potrebnih trideset polšjih kožic. “In če jih bova ujela manj, ne bo nobene težave – da sva otroka in imava zato manjši glavi, se je v tem primeru izkazalo kot prednost,” sta razmišljala. Ali kako je soseda pred hišo večkrat vzdignila glasen preplah, ko je človeku koristno prijateljico kanjo zamenjala za nepridiprava kragulja, ki ji bo odnesel kokoši. Pa tisti možakar s traktorjem na Ljubljanskem barju v zapisu Vodomec, ki je prepovedal sprehajanje po barjanskih potkah. In v ljubezni razočarani prijatelj, ki ga je zgolj razpravljanje o ptičih, natančneje sovah, potegnilo iz brezna obupa. In to na ljubljanskih Žalah. Mimogrede je navržena še kakšna nenavadna zanimivost; najbolj sem si zapomnila, da so mnogi naravoslovci, tudi Carl von Linné, od časov Aristotela pa vse do 19. stoletja verjeli, da se jate lastovk, ki se ob jesenskih večerih zbirajo v obrežnem rastlinju, pripravljajo na skupno prezimovanje pod vodo, čeprav so to v resnici njihovi zadnji dnevi pred selitvijo. Sploh sta besedili o sovah in lastovkah po mojem mnenju najmočnejši in najelegantneje izpeljani, tudi s pravim ‘doziranjem' medčloveških povezav ter koeksistence ljudi in živali. Kako potrebni smo drug drugemu, kako je v naravi vse povezano, prepleteno in natančno določeno. Razen avtorjevega neposrednega zapisovanja odnosa do živali, sploh iz otroštva, ko je bil “mehak plastelin, v katerega se je odtiskaval svet, tudi živalski,” pa je sicer zveza med človekom in živaljo v Nesojeni kučmi malo čudna in nedodelana; človek je večinoma prikazan kot predator. Preveč je favoriziranja in opravičevanja lovcev, na primer v Divjem petelinu: ‘Obtoževati lovce, da so nekoč zgolj želeli imeti na steni kuhinje nagačenega petelina, kakršen je bil podedovani Binetov zaprašeni ptič, ali pa ruševčeve krivce, zakrivljena peresa za klobukom, bi bilo krivično. Moj dobri znanec, sicer biolog in lovec, trofejni lov zavrača, pravi pa, da tu in tam odstreli kakšno nutrijo ali mladega divjega prašiča za v lonec. Kamor je nekoč spadal tudi divji petelin.' Prav tako je nepotrebno in moteče, na trenutke za branje že kar gnusno, vpletanje gurmanskih receptur za pripravo divjih živali izpod peresa Ivana Ivačiča, Felicite Kalinšek, Marka Zorka – zakaj neki bi človek moral brati o dušenih bobrih, kvašenih vidrah ali vevericah v obari, o mariniranem divjem petelinu (kjer je ob receptu še razširjen traktat o mrhovini) ali polšjem golažu, kjer je pomembno, da odrežemo glavice pri očeh, tako da možgani, ki izboljšajo okus in kakovost golaža, ostanejo. In tale groza: “Položi želvi na hrbet vroče železo, da pokaže iz lupine glavo. Ko ji glavo odrežeš, prestrezi kri v kaplje kisa ali zriban kruh.” Če so ti citati mišljeni kot humorni vložki, je to res humor posebne vrste. Žiberna je besedila v knjiga Nesojena kučma gosto posejal s številnimi, a občasno predolgimi literarnimi citati. Do onemoglosti navaja živalskim privržencem dobro znanega Frana Erjavca in odlomke iz njegove znamenite čitanke Domače in tuje živali v podobah, med vrsticami najdemo tudi Valvasorja, Slomška, Jurčiča, zapise iz Svetega pisma in povzetek skoraj celotne Finžgarjeve zgodbe Na petelina. Pretirana intertekstualnost knjigi bolj škodi kot koristi, saj je okorno zastavljena in izpeljana – teksti ostajajo na ravni osnutkov, neizpiljeni in z neizpolnjenim obetom. Dobro zastavljeni, a preobloženi z odvečnim. Vidi se, da je avtor brez dodatnega preurejanja in klestenja zbral na kup reportaže, ki so bile v revijalnem tisku, posamezno in podprte s fotografijami, najbrž učinkovite, združene v knjižni obliki pa so slogovno ponavljajoče se, mnogokrat ne tič ne miš, čeprav jih namesto fotografij spremljajo posrečene ilustracije Matjaža Fuchsa. V približno 150-stranski knjižici je kar 25 strani namenjenih predstavitvi citiranih osebnosti, imenskemu kazalu in spremni besedi. V njej Klemen Lah med drugim piše, da Nesojena kučma v sodobni slovenski književnosti ne zapolnjuje le manka, temveč premošča literarno vrzel med človeškim in živalskim svetom, vendar se s tem ne bi ravno strinjala. Takole na prvo žogo sem se spomnila vsaj pisatelja in biologa Borisa Kolarja, ki je z izjemno zbirko kratke proze Trinajst, v katerih je glavna junakinja narava, lahko bi rekli njena kolektivna zavest, resnično premaknil ‘literarnega' bralca, mu odprl marsikatero iztočnico za razmišljanje o medsebojnem dopolnjevanju ljudi, rastlin in živali, poleg tega pa je bil še strašno zabaven in duhovit. Marjan Žiberna je nekje v Nesojeni kučmi poudaril, da nikoli ni poskušal postati Marko Aljančič ali Iztok Geister (to sta bila namreč njegova mladostna naravoslovna idola). A saj se mu za kaj takega niti ni treba truditi. Odlično piše in je najboljši, ko piše o živalih po svoje, iz svoje izkušnje, brez pasti reportaže in tujega balasta.

Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Združenih državah in Angliji začela razvijati nova zvrst odrske umetnosti, ki je izvirala iz varietejske umetnosti, kjer so nastopajoči na odru to, kar so v zakulisju, brez pripomočkov ali soigralcev. Njihova komunikacija je neposredna, njihov namen pa občinstvo nasmejati do solz in pri tem dodati kakšno moralno lekcijo. Govorimo o standupu. Sinoči se je na Ljubljanskem gradu začel že 17. Festival slovenske komedije - Panč. Z nastopajočimi in organizatorji smo se pogovarjali o začetkih, izkušnjah in tudi o tem, kaj pomeni standup v našem prostoru.

Pogovarjamo se s Sonjo Prosenc, scenaristko in režiserko filma Odrešitev za začetnike. Družinska drama, polna črnega humorja, je bila ta teden predpremierno prikazana v letnem kinu na Ljubljanskem gradu, poleg tega bo film odprl tekmovalni program letošnjega Sarajevkega filmskega festivala. Ocenjujemo srhljivko Zbiralec duš, v kateri je v eni od svojih najboljših vlog nastopil tudi Nicolas Cage. Poleg tega razmišljamo o nekaj vrhuncih pravkar minulega festivala Cinehill v Gorskem kotarju.

Tokrat se posvečamo francoski drami Otroci drugih Rebecce Zlatowski, v kateri blesti igralka Virginie Efira v vlogi ženske, ki se v poznih štiridesetih začne spraševati o materinstvu. V fokusu je tudi komedija Pelji me na luno s Scarlett Johansson in Channingom Tatumom v glavnih vlogah, ki se sprašuje o resničnosti domnevnega zgodovinskega pristanka Apolla 11 na Luni. Predstavljamo program letošnjega Filma pod zvezdami – Kinodvorovega letnega kina na Ljubljanskem gradu; poleg tega poročamo o 71. Puljskem filmskem festivalu.

V tokratnem Svetu kulture več o tradicionalnem letnem kinu Film pod zvezdami, ki bo do 3. avgusta ponudil številne filmske uspešnice tega leta. Poročamo tudi o dveh novih razstavah - v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Tivoliju je na ogled razstava grafik priznane slovenske umetnice Adriane Maraž, v galeriji Soteska pa razstavlja slikar Klemen Kavčič.

Zgodovinska predstava naše reprezentance na Euru v Nemčiji je združila vso Slovenijo. Uspeh v Nemčiji bodo nogometaši z navijači proslavili zvečer na Kongresnem trgu v Ljubljani. Druge teme: - SDS nad Stojmenovo Duh z novo interpelacijo - Na ljubljanski upravni enoti bodo kmalu prekinili stavko - Orban v Kijevu predlagal premirje

Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.

Jutri svoje nastope na letošnji turneji po Sloveniji začenja Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v osrednji Kanadi, ki s petjem in plesom že več desetletij s ponosom ohranja slovensko kulturo v Kanadi in je promotor naše kulture. Ustanovili so ga leta 1972, zasedbo pa vztrajno pomlajujejo. Na tokratnem gostovanju, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, bo nastopila skupina, ki jo sestavlja petindvajset plesalcev. Veliko potujejo po svetu, v zadnjih letih so se večkrat predstavili v Kanadi, Ameriki, Italiji, Sloveniji in drugod. Jutri bodo nastopili pred Ljubljanskem magistratom; v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v petek v Murski Soboti, v soboto v Števerjanu, v nedeljo na 30. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu v Ljubljani, danes teden v Izoli, nato se bodo udeležili tudi dvodnevnega plesnega seminarja v prostorih Akademske folklorne skupine France Marlot.

Trije vrhunski strokovnjaki o izzivih robotske kirurgijeNaslednja vest se je za slovenske bolnice in bolnike še pred petnajstimi leti zdela kot znanstvena fantastika: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.« Danes pa je tudi za slovenskimi kirurgi že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. V Sloveniji delujeta dva robotska sistema: eden je v Splošni bolnišnici Celje, drugi v Kliničnem centru v Ljubljani. Z njima opravljajo posege na področju urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije. Pomembne prednosti in uspehe robotske kirurgije lahko zasenčijo nekatere težave in neuresničeni načrti. Tudi o njih v oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: ginekologinja dr. Mija Blaganje s KO za ginekologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, abdominalni kirurg dr. Jan Grosek s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike in urolog Jure Bizjak s KO za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

Jeseni leta 1920 so na železniški postaji v Ljubljani izstopili mornariški častnik s tropsko čelado na glavi, mlada Japonka v kimonu, dva otroka, oblečena po evropski modi in osem majhnih kužkov, pekinžanov. Če gre za dogodek, ki bi pozornost nedvomno vzbudil tudi danes, pa je bil za Ljubljano pred dobrim stoletjem, ko je bilo stikov med oddaljenimi deželami toliko manj, to resnično neobičajen prizor. Še toliko bolj, ker - kot bomo videli - ni šlo le za kakšne ekscentrične turiste, ki bi se po nekem slučaju odločili obiskati prvo Jugoslavijo in jo po nekaj tednih tudi zapustili, ampak za zakonca, ki sta se v Ljubljano iz Pekinga preselila za stalno, s seboj pa privlekla tudi na desetine kubikov redkega kitajskega pohištva in umetnin, ki vse do danes tvorijo največjo zbirko tovrstnih predmetov pri nas.Nenavadno zgodbo o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondō Kawase oziroma Mariji Skušek ter njuni fascinantni zbirki - ki so si jo ljudje v sredini preteklega stoletja ogledovali kar pri njima doma, od 29. maja naprej pa bo na ogled tudi v Slovenskem etnografskem muzeju - sta nam za tokratne Sledi časa pomagali predstaviti dve izmed avtorjev razstave Azija sredi Ljubljane v SEM-u, sinologinji dr. Helena Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Marija in Ivan Skušek, Slovenski etnografski muzej

Godalni kvartet Szymanowskega in klarinetist Kevin Spagnolo pa z virtuoznim nastopom prepričala mariborsko občinstvo. V Vilni poteka 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, napovedujemo tudi 29. Jazz festival Cerkno in 8. mednarodno tekmovanje Oskarja Riedinga, ki je letos namenjeno mladim glasbenikom skladateljem.

Odmeva novica, da so na ljubljanskem Onkološkem inštitutu odstranili želodec napačnemu bolniku. Kot so pristojni pojasnili danes, se je to zgodilo konec novembra lani. Razlog naj bi bila zamenjava tkivnih vzorcev pri zunanjem izvajalcu, zasebnem medicinskem centru Barsos. Direktorica Urša Murn je dejala, da pristojni še ne morejo potrditi, kje v postopku se je zgodila napaka in ali je ta napaka zgolj naključje. V oddaji tudi: - V kazenski koloniji v Rusiji umrl Putinov kritik Aleksej Navalni. Zahod pripisuje odgovornost ruskemu režimu. - Na varnostni konferenci v Münchnu v ospredju vojni v Gazi in Ukrajini. Zelenski in Scholz podpisala varnostni sporazum. - Bodoči dijaki in študentje na informativnih dnevih zbirajo informacije o programih za nadaljnje šolanje.

Tokrat ste slišali o dnevih Škofjeloškega pasijona, predstavili so novo knjigo Cvetlice na slikah Narodne galerije, za konec pa še, da so se začela dela na Ljubljanskem gradu.

Narava se spet prebuja in začenja nov krog večnega življenja. To lepo vidimo tudi na Ljubljanskem barju, velikem mokrišču na stičišču alpskega in dinarskega sveta. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).

Na obrobju Ljubljanskega barja, ki je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero, so zrasla kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi, koliščarjev. Kdo so bili koliščarji in kako so živeli? Ponovitev oddaje.

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo. Zvok, beseda, pesem je literarno – glasbeni večer naslovil tržaški literat Marij Čuk. K sodelovanju je povabil pesnika Marijo Kostnapfel in Davida Bandlja, igralca Slovenskega stalnega gledališča Trst Majo Blagovič in Vladimirja Jurca ter vrhunske mednarodno uveljavljene glasbenike; harmonikarja Aleksandra Ipavca Ipa, kitarista Marka Ferija in pevko Tjašo Ruzzier. Kako živa je ustvarjalnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite!   Foto(Cankarjev dom): vabilo na literarno glasbeni večer

Mladenič je tako talentiran, da bi lahko uspel v več športih a se je nekdaj zelo uspešnen triatlonec sedaj osredotočil samo na tek. Če je triatlon izgubil perpektivnega tekmovalca, je slovenska atletika pridobila prvaka! V super debati mi Jakob razloži, kako se je znašel v športu, kako se je po naključju uvrstil na svetovno prvenstvo in kako se uči od boljših od sebe. Pa o tekmovalnosti, poškodbah, zmagi na Wingsih, sekundah, državnih rekordih in olimpijskih sanjah. Za vse ljubitelje atletike in teka nasploh!

Prestolnica je bila danes v znamenju tekačev. 27-ti Ljubljanski maraton, ki se ga je udeležilo več kot 19 tisoč 100 ljudi, je letos prinesel nov rekord v ženski konkurenci in tretji najboljši čas v moški. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Notranji minister Poklukar napoveduje podaljšanje mejnega nadzora - V Gazo prispel drugi konvoj s humanitarno pomočjo, ob mejnem prehodu Rafa eksplozija - Združene države Američane pozivajo, naj ne potujejo v Rusijo po že drugi aretaciji ameriške novinarke

Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli (ponovitev oddaje).

Medtem ko po poplavah poteka intenzivno odpravljanje posledic, domačine na najbolj prizadetih območjih, denimo v Črni na Koroškem, že skrbi napoved novih padavin. Na Prevaljah pa voda še ni primerna niti za prekuhavanje niti za umivanje. Prizadetim v poplavah je sicer na voljo več oblik pomoči. Generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič vse prizadete poziva, naj ne oklevajo in najpozneje do 28-tega avgusta zaprosijo za prvo humanitarno pomoč, ki obsega od 500 do največ 3 tisoč evrov. Druge teme: - Po sestanku vlade z bankami in zavarovalnicami še nejasno, kakšni naj bi bili ukrepi za prizadete v poplavah. - Vzrok za onesnaženje vode na Ljubljanskem barju naj bi bil znan po analizi vzorcev. - Bruselj ocenjuje, da Ukrajina premišljeno porablja evropsko finančno pomoč.

Zaradi izredne biotske pestrosti in neokrnjenih habitatov smo Slovenci upravičeno ponosni na svojo državo. Od leta 2004 je kar 38 % njenega ozemlja umeščenih v območje Nature 2000. A zaveze, ki veljajo v tem posebnem varstvenem omrežju Evropske unije, smo vsa ta leta izpolnjevali bolj površno. Naravovarstveniki po eni strani svarijo, da zaradi intenzivnega kmetovanja na teh območjih izginjajo nekatere redke vrste, kmetje pa se upirajo novim omejitvam, češ da bodo uničile kmečka gospodarstva. Ali je torej Natura priložnost ali ovira za razvoj? Kako naj kmetovanje in varovanje narave postaneta zaveznika? Kako je z gozdarjenjem in kako s turizmom? O vsem tem voditeljica Sanbrina Mulec s sogovorniki. Gostje: Jan Modic, mladi prevzemnik kmetije iz Matene na Ljubljanskem barju; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Andrej Bibič vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Gospoda sta se povabila v Evino, ker je poletje enkratna priložnost za izbor dobrih vin in ker znamka vin Gašper praznuje 10 let.

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina je letos med drugimi obiskal režiser kultnih akcijskih filmov Umri pokončno, Lov na Rdeči oktober in Predator John McTiernan. Ocenili bomo film Sveti pajek iransko-švedskega režiserja Alija Abbasija, za katerega je glavna igralka Zar Amir Ebrahimi prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu, in intimno dramo Varen kraj, za katero je hrvaški filmar Juraj Lerotić prejel vodomca na Ljubljanskem filmskem festivalu in nagrado za najboljši prvenec v Locarnu, če omenimo le dve odlikovanji. Poleg tega bomo poročali o mednarodnem posvetu, ki ga je v začetku meseca organiziral Slovenski filmski center. V ospredju so bili izzivi, s katerimi se morajo soočiti javne politike, če želijo slovenskemu filmskemu sektorju omogočiti nov zagon za njegov strateški preboj.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje.  Tokrat četrtič v živo, pred publiko, na Ljubljanskem gradu! ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V epizodi #102 je bil moj gost prof. dr. Vlado Stankovski, profesor računalništva in informatike z bogatimi izkušnjami na področju programskega inženirstva, računalništva v oblaku, na robu in v megli, porazdeljenih sistemov, semantike ter tehnologij umetne inteligence. V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: S čim se ukvarja Vladov um? Pomembnost umetne inteligence Kaj je inteligenca? Ustavitev razvoja Kaj je naravno? Ekstremi, problemi in prihodnost tehnologije Monetarni sistem in tehnologija veriženja podatkovnih blokov Blockchain kot medij Največje nevarnosti razvoja umetne inteligence, superinteligenca Kvatni računalniki Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V epizodi #101 je bil moj gost Sergej Hvala - Sneti, igrofil, poznavalec in ustvarjalec iger, ki ga malce starejši bralci in igralci iger poznamo iz časov računalniške revije Joker, zdaj pa kot enega glavnih avtorjev podobno usmerjene revije Jazbina. V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Joker revija Igre v 2000ih Virtualna realnost Začetek kariere, igrofil Top 5 igric: Zelda, Dark Souls, Mario Zelda Dizajniranje iger Street Fighter Novejše igre: God of War The Last of Us VR in AR, odvisnost in kje je preveč? Umetna inteligenca, zavest inteligence Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V jubilejni epizodi #100 so bili moji gostje Mina Paš, dr. med., psihoterapevtka in doktorica medicine, strokovnjakinja na področju medicine in zasvojenosti, prof. dr. Urban Kordeš, profesor kognitivne znanosti, ki se ukvarja z raziskavo človeške duševnosti, in prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, predavatelj in nekdanji politik, ki kot avtor številnih knjig raziskuje znanstvena odkritja o človeku in zavesti. V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Kaj je AIDEA? Predstavitev gostov Kako izgleda slabo življenje? Duhovnost in ukvarjanje s samim sabo Kaj pomeni delati s srcem? Zdravilni potencial psihadelikov in drog Odvisnost Alkoholizem in Markova izkušnja Vprašanja občinstva Zahvala in zaključek z Gajo Prestor ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= STOIK Podkast Raziskuj najpomembnejša vprašanja življenja, skozi misli in nauke starih stoikov, kot so Seneka, Epiktet, Mark Avrelij in drugi. Dnevni podkast starih stoičnih modrosti je prilagojen in razširjen za modernega človeka. Oddajo ustvarja in objavlja več oblik programov umetne inteligence. ============================= DIH Podkast - Vodene meditacije "Neraziskanega življenja ni vredno živeti." – Sokrat Meditacija ni sredstvo za lajšanje stresa, boljši spanec ali izboljšanje koncentracije. Čeprav lahko pomaga doseči vse to, je njen končni cilj, da pomaga odpreti vrata globljemu razumevanju sebe / sveta. ============================= V epizodi #99 je bil moj gost dr. Robert Golob, predsednik vlade, ki je leta 2022 po odhodu z vrha podjetja GEN-I prevzel vodenje stranke Gibanje Svoboda. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Zakaj priti na podkast? Vstop v politiko Koliko let lahko delaš v politiki? Kitajski model, dolgoročni projekti in strategija Slovenije Bitcoin in trenutni monetarni sistem Birokracija in javna uprava Vprašanje Klemnovega učitelja Vprašanje prejšnjega gosta ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Tole je link do kart za LIVE Dialog

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V epizodi #98 je bil moj gost dr. Jure Knez. Soustanovitelj in večinski lastnik tehnološkega podjetja Dewesoft v Trbovljah. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: S čim se ukvarja um Jureta Kneza Podjetništvo, uspeh, okolje in vzorniki Katere stvari zunaj šolskega sistema so najbolj pripomogle uspehu Telemetrija Razvoj vesoljske tehnologije, SpaceX, NASA Pogled na Kitajski in Ruski ekonomski sistem Politika, polarizacija in izmenjalna trgovina Šolski sistem danes in podjetniška mentaliteta Pogled na podjetništvo v Sloveniji in pomen uspeha Umetna inteligenca in prihodnost tehnologije Kaj bi rekel 20 letnem podjetniku/podjetnici? ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

100. AIDEA epizoda − Live podkast na Ljubljanskem gradu ============================= Ta epizoda je nekaj drugačnega. Ta epizoda je zbirka 15 do 30-minutnih posnetkov nekaterih najboljših podcasterjev v Sloveniji. Na začetku vsakega posnetka boste slišali uvod gostitelja in kako najdete njegov podcast. V tej epizodi se predstavijo: Urban Urbanc Kaja Strniša & Brstologija Brez Filtra Podcast Hvala vam ❤️ ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Če ste mislili, da Gospoda ne bosta praznovala martinovega, ste se seveda pošteno zmotili.

Po pikniku v Portorožu, sledi gosposki obisk Restavracije Strelec na Ljubljanskem gradu.

Tokratna epizoda je namenjena prav posebni dami

Po večmesečni suši je v velikem delu države precej nevšečnosti zaradi obilnega deževja, ki traja od četrtka. Padavine so povzročile razlivanje nekaterih rek, poplavljale so meteorne vode, sprožali so se zemeljski plazovi. Zvečer se je dež od zahoda znova okrepil, narasle so reke na Idrijsko - Cerkljanskem in Ljubljanskem, posebno zaskrbljeni pa so bili ob Kolpi, ki je zvečer še vedno naraščala ter ogrožala Kostel in Osilnico. Dež naj bi danes ponehal, popoldne se bodo začeli umirjati tudi vodotoki. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija zasnovala obsežen sveženj izrednih energetskih ukrepov. - Parada ponosa v Beogradu popoldne kljub prepovedi bo. - V finalu košarkarskega evropskega prvenstva jutri Francija in Španija.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Tokrat drugič v živo, pred publiko, na Ljubljanskem gradu! ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA