Podcasts about sledila

Evropa je izbruh pandemije covida 19 pred petimi leti pričakala povsem nepripravljena. Še preden je bilo več znanega o novem koronavirusu, ki povzroča akutno respiratorno stisko, se je ta kot blisk razširil po vseh celinah sveta. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Sledila so zapiranja javnega življenja in gospodarstev, meja in prometa ter uvajanje karantene in policijske ure po vsem svetu, zdravstveni sistemi so klecali pod težo števila okuženih. Kako je pandemija spremenila Evropsko unijo in kaj se je ta iz nje naučila? Pripravili so jo rimska dopisnica Mojca Širok, bruseljski dopisnik Igor Jurič ter Sandra Krišelj.

Hamas je v okviru dogovora o prekinitvi ognja izpustil prve tri talke. TE so že v Izraelu, kjer so se po zdravstvenih pregledih srečale s svojimi družinami. Sledila bo izpustitev 90-ih palestinskih zapornikov.

Muzej SMO Slovensko multimedialno okno v Špetru v Beneški Sloveniji praznuje, saj je odprt že več kot deset let, poroča petnajstdnevnik Dom. Ta izjemen prostor, odprt leta 2013, je nastal v sklopu evropskega projekta JezikLingua, z namenom ohranjanja in vrednotenja bogate kulture ter krajine ob meji med Italijo in Slovenijo. Danes in jutri v muzeju poteka sklepna prireditev ob 10-letnici delovanja. Eden od gostov je podpredsednik slovenske vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, novinarka Lucija Tavčar pa se bo pogovarjala z direktorico muzeja Donatello Ruttar. Jutrišnji kulturni program ima naslov Poezija je popotnica in kos kruha. Sledila bo predstavitev publikacije V spomin na Valentina Staniča in njegovo predanost ‘zapostavljenim' in dokumentarca Valentin Stanič, Božji ekolog.

Ob grožnji razširitve bližnjevzhodnega konflikta z izraelsko-iranskim spopadom mineva prva obletnica krvavega napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Več kot 3 tisoč skrajnežev je vdrlo v Izrael in ubilo prek tisoč 139 Izraelcev. V izraelskem maščevanju na Gazo je do danes umrlo več kot 42 tisoč Palestincev. V spopadu z libanonskim Hezbolahom, ki še traja, je bilo ubitih najmanj dva tisoč ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je bilo v zadnjem letu na Izrael iz Gaze, Libanona, Jemna in Irana izstreljenih več kot 26 tisoč raket. Drugi poudarki oddaje: - Na pomoč po smrtonosnih poplavah in plazovih v Bosni in Hercegovini prihaja tudi slovenska ekipa. - Državni zbor bo potrjeval nova ministra in razpravljal o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. - Radio Slovenija danes vabi v Cukrarno, kjer bo v živo mogoče spremljati nastajanje podkastov in drugih zvočnih formatov.

Več kot 140-im državam, ki so priznale Palestino, so se danes pridružile Norveška, Irska in Španija. Vse poudarjajo, da je odločitev del mirovnih prizadevanj. Kot je ob tem dejal španski premier Pedro Sanchez pri priznanju palestinske države ne gre le za zgodovinsko pravičnost in potrditev legitimnega prizadevanja Palestincev, ampak je to nujno za dosego miru. Drugi poudarki oddaje: - Evropski obrambni ministri v Bruslju o dovoljenju Ukrajini, da lahko orožje iz članic Unije uporabi za napade na rusko ozemlje. - Slovenski zdravniki kot prvi na svetu potrdili koristnost zdravljenja bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma s katetrsko ablacijo. - V Narodni in univerzitetni knjižnici pred nocojšnjo akademijo ob 250-letnici odprli razstavo o vsem, kar so delali do zdaj in s pogledom v prihodnost.

Igor Dernovšek je skupaj z Alešem Češnovarjem leta 1984 ustanovil skupino Niet. V dobrem letu dni so se prebili na sceno, nastopili na Novem rocku in odšli na turnejo v Francijo. Bil je maj 1985 v Parizu. Del benda se je odpravil v četrt Pigalle. Sledila so leta aidsa in smrti. Igor leta 1993 napiše komad Bil je maj.

Vlada je na današnji seji sprejela izhodišča za pokojninsko reformo. Sledila bo prestavitev socialnim partnerjem, vsebine izhodišč pa za zdaj ne razkrivajo. Je pa minister za delo Luka Mesec zagotovil, da bo 40 let zavarovalne dobe še naprej dovolj za upokojitev. Kakšni bodo starostni pogoji, pa je še stvar razprave, je še dejal Mesec. Vlada je sprejela tudi sklepe o odstranitvi dvajsetih hiš v občinah Ljubno in Luče, ki so jih uničile poplave. Ostale teme: - Ostre besede med Ljubljano in Beogradom zaradi izjav srbskega predsednika - Tudi Evropska unija poziva k neodvisni preiskavi množičnih grobišč v Gazi - Japonska Yaskawa v Kočevju širi svoje investicije

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vida Igličar je nagrajena grafična oblikovalka, avtorica treh knjig in novopečena podkasterka. Že v rani mladosti ji življenje ni prizaneslo, saj je bila - ne enkrat, ampak kar dvakrat! - priča nenadni, nepojasnjeni smrti zelo mlade, ljubljene osebe. Sledila so obdobja depresije, panike, tesnobe, kasneje tudi izgorelosti in obupa. Vida je k težavam pristopila proaktivno in po letih psihoterapije ter raziskovanja konceptov duševnega zdravja in osebnostne rasti ujela svoje ravnovesje, na to temo pa celo napisala dve knjigi: '100 dni za boljšo sebe' ter 'Vse je v redu'. V današnjem pogovoru deliva njeno zgodbo in se pogovarjava o najinih najljubših tehnikah nižanja stresa, načinih spopadanja z občutki krivde in še o marsičem. Vido najdeš na https://vidaiglicar.com/ Januarja 2024 je izšla Vidina nova knjiga, Vse je v redu. Naroči jo na: https://emka.si/products/vse-je-v-redu-2 Vidin podkast 'Vse je v redu' najdeš na vseh večjih podkast aplikacijah. V sodelovanju z Mladinsko knjigo podarjamo podpisan izvod knjige Vse je v redu! Sodeluješ tako, da se prijaviš na moj YouTube profil (@DavidZupancic - Subscribe) in pod video pogovorom z Vido Igličar pustiš komentar! Žrebanje konec februarja. Srečno! V pogovoru omenjava avtorja Brandon Sanderson in Viktor Frankl. Vida omenja knjigi 'Ko možgani bluzijo' (Anders Hansen) in 'All my rage' (Sabaa Tahir). Raziskava, ki je dokazala izboljšanje simptomov astme in revmatoidnega artritisa po pisanju dnevnika: https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/189437/ Raziskava, ki je dokazala izboljšanje simptomov srčnega popuščanja po pisanju dnevnika hvaležnosti: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27187845/

Aleš Lajovic se je rodil 1. aprila 1951 v Ljubljani. Kot pravi, je bilo menda nedeljsko dopoldne deževno, ob njegovem rojstvu pa je baje posijalo sonce. V družini je bilo šest otrok – štirje fantje in dve sestri. Oče je bil ekonomist in je hodil v službo, mama pa je imela veliko dela z otroki in gospodinjstvom. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani za Bežigradom, nadaljeval pa v klasičnem razredu na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Sledila je II. Gimnazija oziroma »Šubička«, kot so jo imenovali. Poleg splošnih predmetov so imeli še angleščino, francoščino in latinščino. Na gimnaziji je sodeloval tudi v pevskem zboru in francoskem dramskem krožku. Ob gimnaziji je obiskoval glasbeno šolo Franca Šturma za Bežigradom, teorijo in klavir, ter likovni krožek v Pionirskem domu. Njegova maturitetna naloga je imela naslov: Pretvorba vodne energije v mehanično pri Peltonovi turbini. Aleš Lajovic je strojnik, livar, bil je jamski potapljač, je jamar, z enim od pevskih zborov je pel v Tibetu, pred pozabo je rešil idrijsko železnico iz prve svetovne vojne, se poglobil v iskanje podatkov o avstro-ogrskem admiralu Antonu Hausu in še marsikaj drugega. Spoznali ga bomo v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi Dr. Marina Dermastia in dr. Tom Turk sta biologa in biokemika, raziskovalca ter predavatelja. V noči s sobote na nedeljo sta v našem nočnem programu govorila o svojem življenju, znanstvenih odkritjih in o vznemirljivih pustolovščinah, ki so ju vodile v različne konce sveta. Marina Dermastia se je specializirali za rastline, Tom Turk pa za strupe, ki jih izločajo morski organizmi. Njun pogled na življenje, naravo in na ravnanje človeka je širši, večplasten in kritičen; tudi samokritičen. Poslušajmo izsek iz nočnega pogovora, ki ga je vodil Iztok Konc. Foto: travelmag.com, cc

Piše: Iztok Ilich: Bere: Aleksander Golja. Boris Pahor je bil v večini svojih knjig zelo oseben. Tudi če ni pisal v prvi osebi, je očitno, da gre zanj in da piše o svojih doživetjih. Posebno v zadnjih letih, ko je dočakal širše pisateljsko priznanje in nominacijo za Nobelovo nagrado, je marsikaj o sebi razkril tudi v številnih nastopih. Kljub temu je svoje najpomembnejše življenjske mejnike sklenil povzeti še v avtobiografiji. V prvi vrsti za italijanske bralce, ki so do njegovih zadnjih let življenja na robu Trsta in najvišjega državnega odlikovanja predsednika Mattarelle o njem večinoma vedeli le malo – ali nič. Slovenska izdaja je dopolnjen prevod lani v Milanu objavljene druge izdaje knjige, pri kateri je Pahor skoraj do zadnjega zavzeto sodeloval s pisateljico in urednico Cristino Battocletti. Pahorjeva svojevrstna duhovna oporoka Nikogaršnji sin z uvodom sina Adrijana najprej razgrinja pisateljevo življenjsko etično in politično usmerjenost. Skrbelo ga je širjenje osamljenosti, ki spodbuja narcisizem in individualizem, v manifestu Intelektualci, pesniki, ekonomisti in znanstveniki, združite se! pa je pozval k uporu diktaturi denarja. Zaradi suženjstva kapitalu in predmetom smo postali nečloveški, je verjel. Kopičenje stvari je zavrnil z besedami: »To vam zagotavljam jaz, ki še vedno nosim oblačila iz sedemdesetih let, staromodne srajce in raztrgane puloverje«. Predvsem pa se je ves čas zavzemal za ohranitev zgodovinskega spomina. »Svet ne sme pozabiti tega, kar se nam je zgodilo!« Pahor nadaljuje z najtršimi preizkušnjami od srede tridesetih do srede štiridesetih let, ko je njegovo življenje večkrat viselo na nitki. Da se ni pretrgala, kot se je mnogim drugim, je največ pripisal prirojeni kraški trmi in neustavljivi želji po znanju. Najprej si je sam otežil formalno pot do izobrazbe, nato pa se je z zagrizeno vztrajnostjo lotil študija. Med drugim se je naučil francoščine, nemščine in hrvaščine, kar mu je sredi vojne groze rešilo življenje. Kot prevajalcu v vojski in uničevalnih nacističnih taboriščih, kjer se je priučil še bolničarskih veščin, so mu prizanesli z najtežjimi deli, ki so ugonabljala izčrpane sotrpine. Premagal je tudi tuberkulozo in se iz sanatorja, kjer je okusil tudi prvo ljubezen, šele ob koncu leta 1946 vrnil v Trst – kot eden od le petnajstih iz konvoja šeststotih deportirancev, ki so bili februarja 1944 odpeljani v Nemčijo. Takrat se je, kot pravi, znova rodil in se, po nekaj začetniških objavah, čeprav je imel za seboj le šest let slovenske osnovne šole, bolj zavzeto lotil pisanja. Pahor brez zadržkov razkriva tudi ljubezenska razmerja, v katerih se je znašel, čeprav se je imel za nezanimivega fanta z manjvrednostnim kompleksom, izhajajočega »iz socialnega statusa absolutne ničle«. Po francoski bolničarki Arlette, ki so jo starši prisilili, da se mu je odrekla, a sta stike ohranila do njene smrti, je globoko sled zapustila zveza z Danico Vuk. To je bila zanj povsem nehotena nova ljubezenska izkušnja, ki se je neuspešno in žalostno končala; Dani je aprila 1944 skupaj z možem postala žrtev še danes nerazkritih morilcev. Sledila je pianistka Neva, ki je zanosila in zahtevala poroko. Ker jo je zavrnil, čeprav je prevzel odgovornost, je sina videl samo dvakrat; drugič le malo, preden je umrl za levkemijo. Tudi ko je v Pahorjevo življenje vstopila Radoslava Premrl, je ostal samotar. Tako kot je v gore običajno hodil sam, tudi pri pisanju ni želel nikogar v bližini. Žena je njegovo zahtevo po samoti občutila na lastni koži, je priznal. Sposobnost, da se je znala vedno bliskovito hudomušno ironično odzvati, ji je zavidal, a ga je tudi spravljala ob živce. Sledila so leta ločenega življenja, ko je zakonca poleg dveh otrok povezovalo izdajanje revije Zaliv. Skupnost očeta, samotarskega pisatelja, in matere z otrokoma je preživela mnoge težavne trenutke. Rada kljub pismom in namigom, ki so ji prihajali na uho, ni prelomila predporočne zaobljube, kot jo je razumel on. »Zame je bila kot angel, saj je do potankosti razumela naravo mojega 'posebnega' vedenja,« je iskreno priznal in potrjeval s posvetili v knjigah. »Z Rado,« je še zapisal, »se nisva nikoli nehala ljubiti, dokler ji ni začelo pešati srce.« In: »Bila sva zaprt, umirjen par. Nikoli nisva imela gostov, redko sva šla na počitnice daleč stran.« Na vprašanje, zakaj se nikoli ni mogel igrati z Majo in Adrijanom, čeprav ju je imel iskreno rad, si je sam odgovoril: »Zaradi omejitev in travm, ki sem jih doživel v času fašizma, je bilo zame tako, kot da sploh ne bi občutil otroštva in mladostništva.« Šele v poznih letih so se družinski stiki otoplili. Boris Pahor v nadaljevanju brez zadržkov razkriva še druge svoje posebnosti: »Nisem ljubitelj druženja ob kavi, še manj v gostilni. Vina ne maram …« In: »Razen Kocbeka in Jančarja nikoli nisem imel pravih prijateljev.« O druženju s prvim pove več v poglavju o posledicah leta 1975 v posebni izdaji Zaliva objavljenega intervjuja, kjer je Kocbek razkril grozoto zamolčanih povojnih pobojev. Pisatelj Boris Pahor se poslovi s pobudo, naslovljeno mladim, »da bi si zapomnili, da je treba ohranjati tisto iskrico upanja v pravičnost, ki smo jo deportiranci gojili v temačnosti lagerja in jo kljub grenkim spoznanjem o pozabi naših žrtev gojimo še naprej«. Knjigo zaokrožata dodatek s komentirano bibliografijo Pahorjevih objav, spominskima zapisoma Cristine Battocletti na njuno prvo in zadnje srečanje ter izbor fotografij iz družinskega arhiva.

Vlada bo danes obiskala Koroško. To bo njen prvi regijski obisk v tem mandatu. Središče dogajanja bo v Slovenj Gradcu. Tam popoldne načrtujejo srečanje članov vlade z župani, predstavniki gospodarstva in drugimi nosilci razvoja v regiji. Sledila bo seja vlade. Župani poudarjajo predvsem, da morajo nujno izvedeti, kdaj bodo dobili povrnjene intervencijske stroške, saj skoraj dva meseca po poplavah izvajalci še niso bili poplačani. Druge teme oddaje: - Ujma škodo povzročila tudi v slovenskem turizmu, ki pa še vedno okreva hitreje kot po svetu, ugotavljajo ob svetovnem dnevu turizma - O nezakonitih migracijah vodje diplomacij Slovenije in še štirih srednjeevropskih držav danes na Dunaju, v Nemčiji odmeva prijetje sirskih tihotapcev ljudi - Policisti po skoraj desetih urah pogajanj z oboroženim moškim blizu Ptuja vdrli v hišo in ga pridržali

Piše: Iztok Ilich Bere: Igor Velše Zgodovinar Janko Prunk je o raziskovanju razvoja slovenske politične misli, kot se spominja, začel razmišljati že med študijem. Pozneje se je občasno posvečal posameznim pojavom in obdobjem, načrt, da bi v eni monografiji zajel celoto, pa je moral počakati do upokojitve. Pri pisanju knjige Zgodovina slovenske politične misli je postavil v ospredje preglednost in željo, da bi vsak bralec dojel, da smo imeli Slovenci na poti k nacionalni samozavesti in emancipaciji poleg kulturne in narodne tudi politično misel. Zaživela je v pomladi narodov po revoluciji leta 1848 in se izkazala s pogumno zahtevo po združitvi vseh v avstrijskih deželah živečih Slovencev v politični enoti, kar bi jim, znotraj habsburške monarhije, omogočilo samostojno odločati o svojih zadevah. Začetnik prizadevanj za ta cilj je bil koroški duhovnik Matija Majar Ziljski s programom za Zedinjeno Slovenijo. Petdeseta leta 19. stoletja je zaznamoval Bachov absolutizem, ki je politične razmere vračal v čas pred revolucijo. Obenem so množične izdaje Mohorjeve družbe močno okrepile slovenski tisk s konservativnimi Bleiweisovimi novicami in cerkveno Zgodnjo Danico. Naslednje desetletje se je z ustanavljanjem čitalnic – v Trstu, Mariboru, šele tretje v Ljubljani itn. – ter podružnic telovadnega društva Južni Sokol poživilo društveno življenje. Nastala je Slovenska matica, politični list Naprej, ki ga je izdajal narodnjak Miroslav Vilhar in urejal do oportunizma konservativnih veljakov kritični Fran Levstik, pa je cenzura zadušila. Po porazih Avstrije v severni Italiji ter izgubi Lombardije in Benečije je idejo Zedinjene Slovenije v brošuri Slovenci, kaj hočemo? znova obudil Josip Vošnjak. Bleiweis ga je ostro zavrnil: »Kdor premišljuje snovanje samostojnega južno-slovanskega kraljestva, ta je sam bedak ali pa ima za bedake nas …« Kajti »naš dom je v Avstriji …« V tem času, posebno po razmahu taborskega gibanja z zahtevami po uveljavitvi slovenskega jezika, je politična misel na Slovenskem znova dobila zalet. Liberalci so dobili svoj politični časopis Slovenski narod, konservativna katoliška stran pa nekaj pozneje časnik Slovenec. Razkol med taboroma se je po obdobju slogaštva le še poglabljal. Liberalci so se na Dunaju in doma, kadar so v tem videli korist, povezovali z Nemci, Cerkev pa se je odločno zavzemala za slovenstvo, vendar predvsem v podložnosti nadnacionalni papeški oblasti. Pa tudi tukaj so bile razlike: medtem ko je Anton Mahnič zaostroval kulturni boj in mu je bila vera pomembnejša od narodnega vprašanja, se je socialno občutljivi Janez Evangelist Krek ob zahtevah za boljše življenje kmetstva in drugih deprivilegiranih skupin vrnil tudi k programu Zedinjene Slovenije, češ: »Mi se s ponosom imenujemo Slovenci in zahtevamo za svoj narod skupno upravo in pravično narodno avtonomijo.« Kulturna samozavest in politična misel, nadaljuje Janko Prunk, sta zlasti pred koncem prve svetovne vojne tako okrepili slovenski narod, da se je leta 1918 odločil zapustiti monarhijo, ki ni bila pripravljena prisluhniti njegovim zahtevam. Slovencem se je po izgubi Primorske in večjega dela Koroške, kar so občutil kot narodno tragedijo, v kraljevini Jugoslaviji nekoliko izboljšal položaj, še naprej pa niso dosegli zakonske ustavne avtonomije. Zanjo se je sprva zavzemala le najmočnejša stranka, SLS pod vodstvom Antona Korošca, medtem ko so liberalci in socialni demokrati vztrajali pri jugoslovanski centralistični in narodno unitarni obliki države. Kljub temu, ugotavlja Prunk, »je bila slovenska politična misel v kraljevini Jugoslaviji zelo živa, pluralistična in ustvarjalna«. Slovenska ljudska stranka z največ volivci je leta 1932 v Koroščevi Slovenski deklaraciji oblikovala svoj odnos do narodnega vprašanja. Po njegovih besedah je celo zatrdila, »da sta teritorialna združitev slovenskega naroda prek vseh imperialističnih meja in njegov avtonomni status v Jugoslaviji nujna za njegov obstanek in razvoj.« Korošec je ob grožnji naci-fašizma v upanju, da bodo Srbi branili tudi Slovence, nekoliko popustil v svojih zahtevah, razpada in razkosanja države pa ni dočakal. Slovenski narod je bil ob okupaciji prepuščen samemu sebi, kajti nekdanje politične elite so se, ugotavlja Prunk, skrile v pomilovanja vreden atentizem in čakale rešitev od begunske vlade. Sočasno je »komunistična partija prepoznala odporniško voljo Slovencev in jo organizirala v Osvobodilno fronto ...« Med okupacijo, nadaljuje Prunk, »so Slovenci razvili intenzivno politično misel, tako oefovski, ki so se že poleti 1941 podali v neposreden oborožen boj proti okupatorju, kakor oni, ki so v nekdanjem režimu vladali, zdaj pa so čakali, da jih bo rešila begunska vlada«. Nato podrobneje predstavi še svoj pogled na vso politično misel v letih, ko so se »huda politična nasprotovanja med obema taboroma razplamtela v medsebojen slovenski državljanski spopad«. Značilnost politične misli v povojni Jugoslaviji avtor vidi v skoraj do konca trajajoči zaznamovanosti s komunističnim ideološkim stereotipom, nad katerim je bedel Edvard Kardelj. Hkrati se je prepovedani nekomunistični politični misli – Prunk izpostavlja preganjanje Edvarda Kocbeka, Jožeta Pučnika in drugih oporečnikov – tu in tam le uspelo prebiti v javnost. Po Kardeljevi smrti je ideološki pritisk sčasoma popustil, tako da so »demokratični misleci vseh ideoloških smeri lahko razvijali svoje politične poglede, usmerjene k odpravi komunističnega režima in ustanovitvi samostojne slovenske države«. Najočitnejši izraz te politične misli je bila nova Majniška deklaracija, ki so jo opozicijske politične sile objavile 8. maja 1989. Sledila je ustanovitev Demosa in njegova volilna zmaga nad Zvezo komunistov. Zamenjava socialistične zakonodaje z demokratično ter razglasitev neodvisnosti in nove ustave so zadnji mejniki, s katerimi Janko Prunk zaokroža svojo s portreti pomembnejših akterjev ilustrirano monografijo Zgodovina slovenske politične misli.

Starša sta se ločila, ko je bila še majhna. Odraščala je v ateističnem okolju, kjer je bilo veliko pritiskov in občutkov nesprejetosti. Sledila so najstniška leta, zgodnja spolnost in končno splav. Kaj je potem doživljala Janja Kolenc in zakaj se je kljub temu, da ni bila verna in da je zagovarjala splav, odločila obrniti na Zavod Živim?

Starša sta se ločila, ko je bila še majhna. Odraščala je v ateističnem okolju, kjer je bilo veliko pritiskov in občutkov nesprejetosti. Sledila so najstniška leta, zgodnja spolnost in končno splav. Kaj je potem doživljala Janja Kolenc in zakaj se je kljub temu, da ni bila verna in da je zagovarjala splav, odločila obrniti na Zavod Živim?

Četrto od poletnih oddaj, v katerih poslušamo okrog 10 let stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, posvečamo violončelistu Bernardu Brizaniju, ki je novembra leta 2010 nastopil v Viteški dvorani ljubljanskih Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Že takrat se je uveljavljal na koncertih odrih, in sicer se je v sezoni 2010/2011 kar dvakrat predstavil kot solist s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Za svoji izvedbi Koncerta za violončelo in orkester Antonina Dvořáka in skladbe Kol Nidrei Maxa Brucha pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Sledila so še leta študija v Stuttgartu in Detmoldu, kjer je leta 2017 kot najmlajši v Nemčiji končal specializacijo, leta 2018 pa je za dve leti postal akademist pri Bamberških simfonikih. Poslušali bomo njegovo interpretacijo Sonate za violončelo in klavir v e-molu št. 1, op. 38 Johannesa Brahmsa.

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!Pridelek vrtnin in sadja v Padski nižini nižji za 30 - 40%Padska nižina je kmetijsko najbolj intenziven in najbolj produktiven del Italije. Kmetje so v teh ravninskih deželah – zlasti na poljih riža in žit v Piemontu in Lombardiji –zaradi sušne zime letos sejali 2 tedna pozneje, saj pred tem ni bilo dovolj vode za poplavljanje ali zalivanje polj. Sledila so neurja, zdaj pa je območje prizadela še suša, ki je zdesetkala letošnji pridelek vrtnin in sadja, pa tudi pridelek koruze in soje.

»Od vsakega od nas in od tega, kako cenimo svojo vero in jo v praksi živimo v družbi, je in bo odvisno, koliko bo vera postala resnična vrednota okolja, v katerem živimo,« je na predvečer praznika Marije Pomagaj poudaril predsednik slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Povabil nas je, naj postanemo prinašalci upanja in gradniki miru v svojem okolju in za svet. Vsega tega nas po njegovih besedah uči Marija. Na Trgu pred baziliko Marije Pomagaj smo številni zbrani najprej zmolili rožni venec in nato obhajali evharistično daritev. Sledila je še procesija z lučkami in Marijinim kipom ter litanije Matere Božje.

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.Zanimiv roman pogumne pisateljicePisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Najprej bomo povzeli ugotovitve naročene raziskave o strokovnem vrednotenju programov in projektov v kulturi, ki jo je resorno ministrstvo naročilo pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Sledila bo predstavitev prejemnic nagrade mednarodnega muzejskega sveta oziroma ICOM Slovenija za muzejski projekt »La doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju« v Slovenskem etnografskem muzeju, in nagrada Hinka Smrekarja za življensko delo za Danijela Demšarja ter nagrada Ivane Kobilca za življensko delo Kamili Volčanšek. Spomnili bomo na razstavo »Picasso: Črka v risbo« v Ljubljani in na razstavo »Strauss Pinxit« v Slovenj Gradcu, ki prikazuje doslej širše premalo poznano baročno slikarsko družino Strauss iz tega nekoč štajerskega mesta. Za zaključek pa nekaj več o začetku knjižnega sejma prihodnji teden.

Pred 20-imi leti so teroristični napadi na Združene države Amerike šokirali ves svet. Odgovornost zanje je kmalu prevzela teroristična mreža Al Kaida. Sledila je ameriška vojna napoved islamskemu terorizmu in napad na Afganistan, nato še na Irak. V imenu vojne proti terorizmu so bile marsikje močno okrnjene človekove pravice, v ZDA in drugod po zahodnem svetu se je poslabšal odnos do muslimanov. Kako so napadi 11-ega septembra 2001 vplivali na mednarodno skupnost in tudi na naša življenja? Kako velika grožnja za mir je dandanes islamski terorizem? O vsem tem v Studiu ob 17-ih Blaž Ermenc in sogovorniki: - ameriški dopisnik dr. Andrej Stopar, - novinarski kolega Matej Šurc, - dr. Denis Čaleta, Inštitut za korporativne varnostne študije, - dr. Matjaž Nahtigal, katedra za mednarodne odnose, FDV

Začetek bo v znamenju prejemnika nagrade časopisa DELO za najboljši roman preteklega leta "kresnik" - Agni je napisal Borut Kraševec, predsednica žirije Mimi Podkrižnik pa je povzela njeno utemeljitev. Predstavili bomo nekaj poudarkov na začetku tedna odprte razstave "Zlata sled" v Narodnem muzeju Slovenije. Sledila bosta uvoda v še dve razstavi: V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ponujajo razstavo "Spoznanje! Upor! Reakcijo! Performans in politka v 90-ih letih v pojugoslovanskem kontekstu", v Kopru pa razstavo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov "majski salon". V Mariboru se začenja Festival Lent, v Ljubljani pa osrednji del poletnega dela "Pripovedovalskega festivala". Poslovimo se z utrinkom iz začetka Primorskega poletnega festivala.

Nedeljo po veliki noči imenujemo bela nedelja preprosto zato, ker so v preteklosti krščevali na velikonočno vigilijo. Potem so novokrščenci teden dni po veliki noči nosili bela oblačila kot znamenje krsta, čistosti. Sveti papež Janez Pavel II. je to nedeljo poimenoval tudi nedelja Božjega usmiljenja. Današnji evangelij je tako slikovit. Lahko bi rekli, da je apostol Tomaž glavna »zvezda«. V prvem prizoru, ko se Jezus prikaže apostolom, ga ni bilo zraven. In ko potem apostoli srečajo Tomaža, na veliko razlagajo, da je Jezus vstal, da se jim je prikazal, da je bil z njimi. In potem se sveti Tomaž odzove tako človeško: »Če ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta vanje in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval« (Jn 20,25). Ni mu bilo treba dolgo čakati. Čez osem dni se jim je Jezus spet prikazal in takrat je bil tudi Tomaž navzoč. Jezus mu je zapovedal: »Daj prst sem, poglej moje roke! Položi roko v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren« (Jn 20,27). Sledila je Tomaževa veroizpoved, za katero pravijo, da je ena najlepših: »Moj Gospod in moj Bog« (Jn 20,28). Sveti Avguštin je ta prizor komentiral: »Tomaž je videl in se dotaknil človeka, izpovedal pa je svojo vero v Boga, ki ga ni niti videl niti se ga ni dotaknil. To, kar je videl in česar se je dotaknil, pa ga je pripeljalo do tega, da je veroval, o čemer je do tedaj dvomil.« Apostol Tomaž nam pomaga v naši veri. Z lahkoto sledimo njegovi poti od nevere k veri. Kajti v številnih primerih je njegova pot tudi naša. Kako težko je verovati, ko ne vidimo! Ne nazadnje nam pri razumevanju vsega tega lahko pomaga tudi trenutna epidemija. Virusa ne vidimo – in med nami so ljudje, ki pravijo, da ga ni, da je to zarota, da so si ga izmislili. Zakaj ne verjamejo, verujejo? Iz istega razloga kot apostol Tomaž – ker niso videli, ker ne vidijo. Mi pa verujemo, ker so evangelisti to zapisali, in verjamemo, da so zapisali, kar so videli in slišali. Ne glede na to, kje smo na poti vere: ali bolj pri tistem prvem prizoru apostola Tomaža ali bolj pri prizoru, ko ga je Jezus »prepričal«, da res živi, in je veroval, vam želim, da tudi pri vseh vas danes odmeva Jezusov pozdrav: »Mir vam bodi.«

Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater. Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).

V zadnjih tednih se je zgoščenosti političnega dogajanja pridružilo še dogajanje na računskem sodišču. Osnutek revizije o nakupu zaščitne opreme se je zataknil pri namestniku predsednika računskega sodišča. Sledila so vprašanja, ukrepi, medijske izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela in nazadnje - luč je posijala na Veselovo vlogo in zaslužek pri Mednarodni nogometni zvezi. O zadnjem dogajanju in o pomembnejših vsebinah revizij ga bomo zato vprašali v sredinem Intervjuju. Vodila ga bo Maja Derčar.

Pred 100-timi leti sta tedanja Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija podpisali rapalsko pogodbo, ki je boleče zarezala v naše etnično ozemlje. Več kot 300 tisoč Slovencev se je znašlo na italijanski strani meje. Sledila so leta nasilnega zatiranja slovenske besede in kulture, a rodil se je tudi protifašistični upor.

Biblija ali Sveto pismo s Staro in Novo zavezo je najbolj brana knjiga na svetu, saj jo že dobrih 2000 let neprestano prepisujejo, tiskajo in prevajajo v skoraj vse jezike. Takisto je dragocen kodeks duhovnih, etičnih in pravnih pravil, s katerimi bi moral biti vsaj površno seznanjen vsak izobraženec.Če mi je v današnjem komentarju dovoljena laična in ekumenska pokušina s paberkovanjem nekaterih utrinkov iz Starega testamenta, bi nas uvodoma spomnil na legendarni začetek iz Prve Mojzesove knjige, ko se dogodi prva kršitev božje prepovedi, da Adam in Eva ne smeta jesti rajskega sadeža, da ne bi spoznala dobrega in hudega. Sledila je huda kazen z izgonom, globalnim potopom in ponovna priložnost človeštvu prek Noeta s peščico izbrancev in božjega mavričnega pakta.

Letos mineva 100 let od požiga Narodnega doma, mogočnega simbola slovenske prisotnosti v središču Trsta. Požig stavbe in nasilje, ki ga je spremljalo, sta močno zaznamovala življenje tržaških Slovencev in primorskih Slovencev nasploh. Sledila so črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Več pa v prvi od treh oddaj Eppur si muove, namenjenih dogodkom pred 100 leti in pomenu Narodnega doma, ki naj bi ga Italija letos končno vrnila slovenski manjšini.

V oddaji tokrat izpostavljamo “Nebeško življenje” – šesti koncert za Modri abonma Slovenske filharmonije. Orkester Slovenske filharmonije je v Cankarjevem domu nastopil pod taktirko Philippa von Steinaeckerja, kot solistka se je predstavila sopranistka Nika Gorič, spored pa je spletala glasba Slavka Osterca, Albana Berga in Gustava Mahlerja. Sledila bo ocena nedeljskega koncerta Zbora Slovenske filharmonije, ki je v Vokalnem abonmaju gostil zmagovalko lanskoletnega mednarodnega tekmovanja zborovskih dirigentov v Hongkongu Julio Selino Blank. Nato se bomo odpravili v Maribor, kjer je četrtkov peti koncert letošnje sezone cikla Carpe Artem minil v znamenju baročne glasbe, v nadaljevanju oddaje pa bomo pogledali še, kako sta se v koprskem Pokrajinskem muzeju v sklopu cikla Amabile z muzejem odrezali flavtistka Irena Kavčič in harfistka Anja Gaberc. Sklepni del oddaje namenjamo predstavitvi novih izdaj založbe kakovostnih programov RTV Slovenija in 9. Slovenski glasbeni olimpijadi.

Tokratno oddajo posvečamo tolkalnemu duu Dendrocopos, enemu od letošnjih prejemnikov Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Duo sestavljata tolkalca Jan Čibej in Luka Poljanec, ki sta aprila 2017 sprejela izziv svojega profesorja in mentorja Simona Klavžarja, in se kot duo začela pripravljati na prestižno tekmovanje za tolkalne komorne skupine International Percussion Competition Luxembourg, ki poteka vsake tri leta oziroma za duo vsakih devet let. Februarja 2018 sta na tekmovanju prepričala žirijo in občinstvo ter dosegla izjemen uspeh – postala sta lavreata tekmovanja. Prejela sta prvo nagrado in posebno nagrado občinstva ‘Jean Gieres’. Sledila je vrsta koncertov, nato pa še nagrada, ki je bila povod za pogovor o njunem glasbenem ustvarjanju, najljubših delih, pticah in načrtih za naprej. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V D-MOLU K141 PETER ŠAVLI: ETUDE ŠT.3: MODE 7 (ZA DVE TOLKALI) MATEJ BONIN: TRASH ME OUT!

Ta teden bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta, na katerem je novembra nastopil flavtist An Černe. Organizirala ga je Glasbena mladina ljubljanska, začel pa se je s krstno izvedbo dela mladega slovenskega skladatelja Lana Podletnika Ašiča z naslovom Sprehod v jesenskem gaju. Sledila bo skladba angleškega flavtista Iana Clarka z naslovom Velika dirka vlakov, za konec pa nas čaka še delo Alfreda Caselle Siciliana in burleska za flavto in klavir, op. 23. An Černe je prejemnik več mednarodnih in državnih priznanj. Že s šestimi leti je nastopil na RTV Slovenija, od leta 2016 pa je član skupine Terrafolk, s katero je leta 2017 nastopal v Veliki Britaniji in na Poljskem. Leta 2017 je končal glasbeno šolo v Sežani, kjer je bila njegova mentorica Marija Maretič Hiršter, in se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani v razred Milene Lipovšek. V drugem letniku se je izobraževal pod mentorstvom Irene Kavčič, na začetku tretjega pa je bila njegova mentorica Irena Rovtar.

V prvi oddaji tretje sezone je pred moj mikrofon stopil nogometaš Celja Mitja Lotrič. Lotrič je svojo nogometno pot začel pozno pri murskosoboški Muri. Tam je dočakal ognjeni krst na slovenski prvoligaški sceni. Po uspešnih predstavah in negotovosti v murskosoboškem klubu se je preselil na obalo k Kopru. Po uspešnem začetku je staknil težko poškodbo, ki ga je oddaljila kar nekaj časa od nogometnih zelenih. Sledila je selitev k velenjskemu Rudarju in ciprskem Pafosu dokler ni pristal pri Celju. Na svojem računu je odigral 182 prvoligaških tekem in dosegel 31 zadetkov.Glasba/Music:Pop Rock - Matheus Telles Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas

Kitaristka Ana Gorjanc (roj. 2000) je svojo glasbeno pot pričela na Glasbeni šoli Kranj pod okriljem profesorice Nataše Bogataj. Že v nižji šoli je začela nastopati na raznih koncertih in tekmovanjih in prejemati najvišje nagrade. Med šolanjem na nižji šoli je prejela osem zlatih plaket, dve srebrni, 15 prvih, dve drugi in dve tretji mesti. Po vpisu na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je glasbeno pot nadaljevala v razredu profesorja Igorja Sajeta. Izvrstnost je dokazala z drugo nagrado na Dnevih kitare Krško (2016, 2017). Sledila so pomembna evropska tekmovanja: Zagreb guitar festival 2017 ? tretje mesto in tretja nagrada, Forum Gitarre Wien 2017 ? druga nagrada in tekmovanje Andres Segovia v Monheimu 2018 ? ocena zelo dobro. Leta 2017 je na državnem tekmovanju TEMSIG v kitarskem duu dosegla zlato priznanje in posebno nagrado, leta 2018 pa v kategoriji kitara solo zlato priznanje in prvo nagrado. Marca 2019 je na tekmovanju v Stuttgartu prejela tretjo nagrado. Za dosežke ji je bila podeljena Škerjančeva nagrada. V času šolanja je kot solistka ali v kitarskem duu nastopila v različnih slovenskih krajih. Zelo uspešno je nastopila na koncertu Prisluhnimo v Operi v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Na Poletni šoli kitare v Črnomlju in kot gostja z Glasbeno šolo Škofja Loka je nastopila na koncertu nagrajencev večjih tekmovanj.

Lovro Bizjak je začel svojo nogometno pot pri NK Mozirje. Kot kadet in mladinec je igral v dresu Šmartnega in tam tudi dočakal ognjeni krst v članskem nogometu. Sledila je kratka episoda v sosednji Avstriji in nato je oblekel dres Aluminija. Po treh sezonah v Kidričevem se je preselil v Domžale. Po uspešnih predstavah v rumeno-modrem dresu je sledila selitev v Rusijo k Ufi.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas

Luka Elsner je svojo nogometno pot začel v Nici. Članski nogomet je okusil pri amaterski ekipi Cagnesa dokler se ni kot 22-letni fant preselil v Slovenijo in odšel na preizkušnjo k Domžalam. V domžalskem dresu je odigral šest sezon, dokler se ni podal čez mejo v Avstrijo. Pri naših severnih sosedih ni ostal dolgo, ker je njegov klub Austria iz Celova bankrotirala. Vrnil se je v Domžale, a le za kratek čas. Sledila je nova selitev v tujino in to v Bahrajn. Iz Bahrajna se je vrnil domov in ponovno oblekel dres Domžal. Po končani aktivni karieri se je podal med trenerje in začel kot igralsko profesionalno pot tudi trenersko pri Domžalah. Danes vodi belgijskega drugoligaša Saint-Gilloise.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas

Matej Poplatnik je svojo nogometno pot pričel pri NK Factor, ki ga danes poznamo pod imenom NK Interblock. Ognjeni krst v članskem nogometu je doživel pri takrat tretjeligšu Zarici. Po dveh uspešnih sezonah v dresu Zarice je dobil priložnost na slovenski prvoligaški sceni v dresu Triglava. Sledila je selitev v Bolgarijo, kjer se pa ni najbolj na igral. Vrnil se je v Triglav in ponovno začel redno tresti nasprotnikove mreže. Po koncu lanske sezone se je ponovno podal na tuje. Njegova naslednja destinacija je postala Indija in nogometni klub Kerala Blasters.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas

V zadnji letošnji podcast oddaji Golavt je pred moj mikrofon stopil Saša Aleksander Živec, ki je svojo nogometno pot začel v Novi Gorici. Ognjeni krst v članskem nogometu je doživel v dresu ajdovskega Primorja. Sledila prva preizkušnja na tujem, ko je odšel v Bolgarijo in okrepil CSKA iz Sofije. Iz Bolgarije se je vrnil domov in oblekel naprej zaigral v domžalskem dresu. Sledila je kratka posoja v Novo Gorico, dokler se ni ponovno vrnil v Domžale in se spet podal na tuje. Preselil se je na Poljsko in zaigral za tamkajšnjega prvoligaša Piasta iz Gliwic. Po štirih sezonah v Gliwicah je želel zamenjati okolje in se podal na jug Evrope. Okrepil je ciprskega prvoligaša Omonio iz Nikozije.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas

Glasbeni utrip bomo tokrat začeli z zborovsko glasbo, in sicer z dvema glasbenima razglednicama s Primorske, od koder prihajata tudi dva zbora, ki sta pred kratkim posnela nova CD-ja (Komorni zbor Grgar in Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel). Sledila bo razglednica z operne predstave iz Gradca, kjer te dni uprizarjajo Straussovo Salomo, nato pa nas v Fokusu čakajo prispevek s koncerta zasedbe Musica cubicularis, ki je potekal v okviru slovenskih dni muzikologije, komentar premiere baleta Smrt v Benetkah, ki ga uprizarjajo v Mariboru, nekaj besed pa bomo namenili tudi letošnjemu – zadnjem festivalu Slowind.

Za svojo prvo profesionalno produkcijo Človek, ki je gledal svet je lani prejel Borštnikovo nagrado za režijo. Sledila je predstava Šest, ki je na gledališke odre postavila dogajanje v kranjskem dijaškem domu ob napovedanem prihodu šestih mladoletnih prosilcev za azil. Minulo nedeljo so tudi omenjeno predstavo okronali z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev. Divjakova zadnja predstava, priredba Cankarjevega dela Hlapec Jernej in njegova pravica, osvetljuje izkoriščanje, suženjske pogoje dela in popolno razčlovečenje delavcev v prekarnih delovnih razmerjih, ki pronicajo v vse pore trga dela – od čistilk, izvajalcev pristaniških storitev, voznikov avtobusov do novinarjev in arhitektov. 26-letni gledališki režiser Žiga Divjak zagovarja družbeno-kritično gledališče in misel, da mora biti umetnik sprt s svetom. Z njim se je pogovarjala Darja Pograjc.

Tokratna gostja podcast oddaje Golavt je svojo nogometno pot pričela pri moškem nogometnem klubu Dob. Sledila je selitev k ženski ekipi Senožeti, kjer je dočakala krst v članskem nogometu. Preizkusila se je tudi na tujem in sicer v sosednji avstriji pri Feldkirchnu in Carinthiansu. Po dveh zaporednih naslovih z Olimpijo je v letošnjem poletju se preselila k Krimu. Gre za nekdanjo članico slovenske izbrane vrste.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Tokratni gost podcast oddaje Golavt je svojo nogometno pot pričel pri Slovanu. Jo nadaljeval pri Domžalah dokler ni kot šestnajstletni fant odšel v Italijo in se priključil ekipi Trevisia. Sledila je še selitev v Chievo dokler se ni vrnil domov in ponovno oblekel rumenomodri dres Domžal. Sledile so selitve v Triglav, Krko, Šenčur in Ilirijo. V začetku letošnjega leta se je odločil, da poiskusi svojo srečo ponovno na tujem. Odšel je Bosno in Hercegovino in okrepil tamkajšnjega prvoligaša Mladost iz Kakanja. Gre za nogometaša, ki se je odločil, da bo zaigral za Gvinejsko reprezentanco. Gost tokratne oddaje je: Lamin Diallo. Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

V tokratni oddaji je pred moj mikrofon stopil osrednji branilec Nemanja Mitrović, ki je svojo nogometno pot pričel pri Domžalah. Pri šestnajstih se je odločil, da se preseli v Italijo k mladinski ekipi Interja. Sledila je še selitev v mladinsko moštvo Bologne dokler ni januarja 2013 prišel k Olimpiji. Uspešne predstave so mu omogočile ponovno selitev na tuje, saj je v lanski sezoni uspešno igral za poljsko Jagollonio iz Bialystoka.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

V 41. podcast oddaji je pred moj mikrofon stopila slovenska reprezentantka Manja Rogan, ki je svojo nogometno pot pričela pri NK Mura. Pri osmih letih se je priključila ŽNK Pomurje in tam ostala do lanske sezone. Sledila je selitev na Hrvaško k Splitu. V Dalmaciji ni zdržala dolgo in se pred začetkom spomladanskega dela lanske sezone priključila Olimpiji. Želim vam prijetno poslušanje.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

MARIBOR IS THE FUTURE 009 - FILMSKI: pogovor z Aljošo Ternovškom Pogovor je potekal 17. decembra, 2016 v GT22 v okviru serije #ekstremnolokalno, v okviru katere predstavljamo filmske ustvarjalce iz Maribora in okolice. Aljoša Ternovšek se je l.1972 rodil v učiteljski družini, kjer je bil oče, Peter Ternovšek, že od nekdaj zaljubljen v gledališke deske. Skupaj s Tonetom Partljičem sta sodelovala v amaterskem gledališču v Sladkem Vrhu. Prva predstava, v kateri je Aljoša sodeloval z Matjažem Latinom kot režiserjem, je bila Zgodba Vinka Möderndorferja, takrat še v produkciji dramskega studia, ki ga je takrat vodil Vili Ravnjak. Sledila je predstava Kralj umira, ki jo je prav tako režiral Matjaž Latin, ki od tega trenutka postane sooblikovalec Aljoševe igralske karizme. Tu je bil Aljoša že na AGRFT in njegova pot je bila zapečatena, kar se tiče njegovega ustvarjanja seveda. Še na Akademiji je v MGL-u napravil fantastično vlogo (Bernard) ob Borisu Cavazzi v Smrti trgovskega potnika. TV-gledalci ga poznajo kot Dušana Vaupotiča – Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva in filma Kleščar. Vloge v gledališču: Equus – MGL, režija: Tomi Janežič; Murlin Murlo – MGL, režija: Matjaž Latin; Namišljen bolnik – MGL, režija: Zlatko Bonrek; Ion – režija: Sebastijan Horvat, Grand Prix na Tednu slovenske drame; Fortinbras je pijan – MGL, režija: Zijah A. Sokolović; Življenje v teatru -Narodni dom Maribor, režija: Matjaž Latin; Kleščar – monokomedija, izbor na Festivalu monodrame na Ptuju izmed tridesetih predstav. Vloge v filmu: Tantadruj – režija: Tugo Štiglic (naslovna vloga); Peter in Petra – režija: Arko; Striptih – režija: Filip Robar DorIN; Kleščar – film v režiji Matjaža Latina (naslovna vloga). Videoportret Aljoše Ternovška: https://www.youtube.com/watch?v=NEDcx6tsLA0 Organizator: Društvo za razvoj filmske kulture, Maribor. Ob podpori: #mobilniudarnik, GT22, Fundacija Sonda in Mestna občina Maribor. www.gt22.si