Podcasts about sektorja

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars

Septembra se bodo v osnovno šolo vključili otroci, ki so ali še bodo v letošnjem koledarskem letu dopolnili 6 let. V mesecu februarju šole po državi organizirajo vpise in starše seznanjajo z nadaljnjimi postopki. Tudi s tem, kako otroka prepisati na drugo šolo, ali kako vpis odložiti za eno leto. O vpisu v osnovno šolo bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal vodja Sektorja za osnovno šolstvo, na Direktoratu za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec.

Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, smo govorili s politiki in strokovnjaki. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.

Pozno dopoldne bodo dokumente za plačno reformo v javnem sektorju dodali predstavniki vlade in pristojnih sindikatov - a ne nujno vsi. Kaj bodo storili sindikati državne uprave? Druge teme: - Vlada podaljšala regulacijo cen elektrike za gospodinjstva, gospodarstvu naj bi pomagala z novim interventnim zakonom - Znanih je vse več obrazov nove vlade Donalda Trumpa. Njegovi kritiki opozarjajo, da gre za najbolj sporna imenovanja doslej. - Otroci začenjajo dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Ta bo zaokrožil slovenski teden hrane, ki poudarja samooskrbo.

Del sindikatov javnega sektorja je pojasnil, zakaj jutri ne namerava parafirati ključnih dokumentov plačne reforme. Kot pojasnjujejo, je vlada predlog poslala prepozno, pri tem pa ni dovolj upoštevala njihovih predlogov. Pričakujejo tudi pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih. Ostali poudarki oddaje: - Kaja Kallas na zaslišanju za zunanjepolitični evropski resor poudarila krepitev obrambe. - Prizivno sodišče razveljavilo prelomno podnebno sodbo proti Shellu. - Slovenski osmošolci nadpovprečno računalniško pismeni, kaže raziskava.

Kljub napovedim, da bodo vlada in sindikati danes parafirali kolektivne pogodbe dejavnosti, ki do leta 2028 prinašajo dvige plač, se to ni zgodilo. Vlada je čas za parafiranje kolektivnih pogodb podaljšala do srede do 15-ih, in sicer po tem, ko so jo k temu pozvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja. Ti zaradi vladnih zamud pri pošiljanju dokumentov niso imeli dovolj časa, da bi lahko pregledali vsebino kolektivnih pogodb. Konfederacija je dogajanje pospremila z oceno, da je kljub zapletu petkov podpis kolektivnih pogodb dejavnosti mogoč. Medtem sindikati, ki zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, vztrajajo, da dokumentov zaradi nestrokovnih potez vladne strani na stebrnih usklajevanjih ne nameravajo niti parafirati niti podpisati. V oddaji tudi: - Na podnebnem vrhu v Bakuju v ospredju pogovori o povečanju sredstev za podnebne ukrepe v manj razvitih državah. - Kriminalisti ovadili tri ljudi zaradi lanske smrti dveh železniških delavcev, ki je ju povozil vlak. - V Mariboru danes največje slovensko martinovanje; ob tem pristojni opozarjajo na preveliko toleranco do alkohola.

Po zapletih med vlado in delom sindikatov, ki danes niso parafirali kolektivne pogodbe o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, je vladna stran sindikatom dala do srede popoldne dodaten čas za parafiranje. Sindikalna stran si je več časa želela zaradi pregleda gradiva, ki ga je dobila le nekaj ur pred napovedanim parafiranjem, pojasnuje sindikalistka Irena Ilešič Čujovič. Druge teme: - Minister Novak na Koroškem: Na vodotokih gredo stvari v pravo smer, a nas čaka še veliko dela. - Pogovori na podnebni konferenci v Bakuju zastali že prvi dan. - Kremelj zanika navedbe o pogovorih med Putinom in Trumpom.

Pred prenovo plačnega sistema v javnem sektorju se je pojavil nov zaplet. Potem ko naj bi vlada in sindikati javnega sektorja danes parafirali vsebino kolektivne pogodbe in dogovorov, sindikati predlagajo, da se parafiranje prestavi na sredo. Kot navajajo, jim je namreč vladna stran vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa. Druge teme: - Kremelj: Pogovora med Putinom in Trumpom ni bilo. - Začetek podnebne konference Združenih narodov s pozivom k sodelovanju. - Kriminalisti po lanski železniški nesreči, v kateri sta umrla dva delavca, ovadili tri ljudi

Po dveh letih pogajanj so sindikati javnega sektorja in vlada podpisali dokument o usklajenosti, ki omogoča nadaljne korake do začetka uresničevanja plačne reforme z novim letom. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kljub zadovoljstvu poudarja, da se ni zgodila odprava plačnih nesorazmerij, ampak splošno zvišanje plač. Izjavo naj bi vlada jutri poslala v državni zbor. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh pod plazom novih očitkov. - Več 10 tisoč ljudi beži z juga Libanona. Ob morebitnem kopenskem napadu Izraela na Libanon bi bil Hezbolah v vojaški prednosti. - V Ljubljani začetek 17-ega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti, ki tokrat ponuja tudi vrsto predstav za odrasle.

Vlada in sindikati javnega sektorja so vse bliže dogovoru o novem plačnem zakonu v javnem sektorju. Kot kaže po sinočnjih pogajanjih, bi se to poglavje lahko končalo prihodnji teden. Ostali poudarki oddaje: - Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj: Tudi koncesionarji bodo morali delati v dežurni službi. - Izrael izvedel najintenzivnejše letalske napade na Libanon v zadnjem letu; med zadetimi cilji naj bi bilo 100 raketometov Hezbolaha. - Končan prvi krog nogometne lige prvakov; zmago Atletica proti Leipzigu zaznamovala Šeško in Oblak.

Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vladni in sindikalni pogajalci so pred odhodom na počitnice s podpisom potrdili pregled zadev, ki so jih do zdaj uskladili na pogajanjih o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Gre za dobro popotnico za sklepni del pogajanj, ki jih s še nekaj odprtimi vprašanji čaka jeseni. Drugi poudarki oddaje: - V Energetski zbornici izrazili podporo dobavi plina iz Azerbajdžana. - Nekateri prebivalci Letuša napovedujejo odločen boj za obstanek. - V Pomurju končujejo letošnjo žetev, kmetje pričakujejo pomoč države.

Vladni in sindikalni pogajalci so pred odhodom na počitnice s podpisom potrdili pregled zadev, ki so jih do zdaj uskladili med dve leti trajajočimi pogajanji o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Kot so ocenili, gre za dobro popotnico za sklepni del pogajanj jeseni. Druge teme: - Izrael nadaljuje napade na Gazo, kjer je bilo ubitih že skoraj 39 tisoč Palestincev. - Stranka Vesna vložila pobudo za referendum o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli. - Na Ptujski Gori se začenja 16-ti mednarodni glasbeni festival Arsana.

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Kot je znano, so kostno-mišična obolenja najpogostejša bolezen v Evropski uniji, ki izvira neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu. Pri nas so ta obolenja vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti. Da bi omogočili večjo varnost in boljše zdravje delavcev, bo avgusta začel veljati nov pravilnik. Ta uvaja metodo, ki prinaša kriterije, na podlagi katerih se ugotovi, ali je zaposleni preveč obremenjen z ročnim premeščanjem. O novih pravilih z gostom – to bo Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu z ministrstva za delo.

"Velikokrat slišimo, da socialni transferji ne gredo k pravim ljudem in deloma to, žal, drži. Mi vsaj 27 % ljudi, ki bi jim s socialnimi transferji morali pomagati, "ne najdemo" ali pa so se pomoči sami odrekli, ker se bojijo sankcij," na eno od ugotovitev iz najnovejšega letošnjega UMARjevega Poročila o razvoju opozarja sourednica dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR. Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč kot so riž, olje, sol. Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska. Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno krojijo življenje. Zapiski: Slovenski malčki nizko izobraženih staršev so najbolj socialno izključeni med vsemi vrstniki v EU; Poročilo o razvoju UMAR 2024.

Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje. Sogovornica:  dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR in sourednica Poročila o razvoju 2024 

Prodaja večinskega deleža Panvite hrvaški družbi Mplus in napoved prodaje Celjskih mesnin hrvaškemu mesnemu podjetju Pivac sproža številne bojazni. Kaj dolgoročno pomeni razprodaja strateško pomembnega prehranskega sektorja, ki se postopno dogaja že vse od osamosvojitve dalje? Je to priložnost za razvoj agroživilstva pri nas ali samo za lastnike, ki prodajajo podjetja? Kam bo hrvaški lastnik usmerjal nadaljnji razvoj? Kakšna so tveganja za oskrbo prehranskih verig? Zdi se, da je na kocki prehranska suverenost države, a politika presenetljivo molči. O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: Toni Balažič, izvršni direktor Panvite Andrej Udovč, agrarni ekonomist z Biotehniške Fakultete Ervin Kosi, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predstavnik Državnega sveta.

Vlada je na krovnih pogajanjih o novem plačnem sistemu v javnem sektorju sindikatom danes predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij za direktorje in funkcionarje, tudi za sodnike. Ti so sicer zavrnili vladni predlog interventnega zakona, ki bi delno uredil njihov slabši plačni položaj. Po besedah ministra za finance je predlog zakona še vedno v medresorskem usklajevanju. Druge teme: - Mladi zdravniki po sestanku z ministrstvom nezadovoljni z možnostmi izboljšanja razmer v zdravstvu - Izraelska vojska s tanki zasedla glavno prometnico v Rafi. Rusija začela kopensko ofenzivo v ukrajinski regiji Harkov - Na Pot ob žici - v spomin na osvoboditev Ljubljane po okupaciji - se je danes podalo več kot 16 tisoč 500 osnovnošolcev in dijakov

Vlada je na krovnih pogajanjih sindikatom javnega sektorja predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij za direktorje in funkcionarje. Obe strani sta se dogovorili, da bodo pogajanja odslej potekala hitreje. Med odprtimi vprašanji medtem ostaja način usklajevanje plač z inflacijo Druge teme: - Mladi zdravniki po sestanku z ministrstvom nezadovoljni z možnostmi izboljšanja razmer v zdravstvu - Slovenija pozdravila poziv Generalne skupščine OZN k podelitvi polnega članstva Palestini; Izrael ogorčen - Na Pot ob žici so se podali osnovnošolci in dijaki, jutri osrednje dogajanje s tekom trojk

Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja o plačnem sistemu bodo odslej potekala hitreje. Ključne točke stebrnih pogajanj naj bi uskladili že v prihodnjih dveh tednih. Kot pravi finančni minister Klemen Boštjančič, je treba postaviti temelje za obravnavo tem, ki so jih doslej načrtno puščali odprte. Osrednja točka današnjega srečanja je bila sicer uskladitev plač direktorjev in funkcionarjev. Ostali poudarki oddaje: - Generalna skupščina OZN znova pozvala k sprejetju Palestine v organizacijo. - Poljska vlada ukrepa proti nepravilnostim prejšnje, konservativne oblasti. - Pogačar nepremagljiv na kronometru v Italiji, Čeh pa na diamantni ligi v Dohi.

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja po skoraj mesecu dni nadaljujejo krovna pogajanja o prenovi plačnega sistema. Vladna stran naj bi po neuradnih informacijah v svojem predlogu uvrstitve plač direktorjev in funkcionarjev - tudi sodnikov - te v povprečju zvišala za 40 odstotkov. Andrej Ekart iz posvetovalne skupine za izboljšanje plačnega položaja sodnikov je sicer vladni interventni zakon za uskladitev plač sodnikov z ustavno odločbo ocenil kot nespoštljiv. Drugi poudarki oddaje: - Mladi zdravniki sestanek s pristojno ministrico označili za neuspešnega - Izrael z nadzorom mejnih prehodov hromi dobavo pomoči v Gazo, opozarjajo v Združenih narodih - 18-letniki iz petih prekmurskih občin na tradicionalni naborniški prireditvi v Beltincih

Predsednik vlade Robert Golob je po obisku ljubljanskega Kliničnega centra ponovil, da je dogovor o plačah zdravnikov možen samo v okviru plačne reforme celotnega javnega sektorja. Kot je dejal, sindikat Fides ne more izsiliti, da bodo samo njegovi člani deležni nečesa, česar ne bodo deležni negovalci, medicinske sestre in drugi. O trajanju mediacije, ki se je že začela, pa je dejal, da se ta lahko zavleče samo, če ena stran vstopi vanjo z neiskrenimi nameni. Druge teme: - Slovenija 20 let v Natu: med koristmi večja varnost in manjši stroški za obrambo - Izrael ob nadaljevanju napadov v Gazi na nov krog pogajanj o prekinitvi ognja - Na 110-ih študijskih programih omejitev vpisa v prvem prijavnem roku

Ob kopičenju stavk nezadovoljnih skupin bodo danes za pogajalsko mizo po daljšem času sedli predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Finančni minister Klemen Boštjančič napoveduje, da se ne bodo pogovarjali le o višini plač in razmerjih, ampak tudi o normativih in učinkovitosti dela. Drugi poudarki oddaje: - V luči financ se vlada zavzema za kompromisne rešitve. Trd oreh bodo zdravniki, ki vztrajajo pri ločenem plačnem stebru. Veliko finančno obremenitev bi tako lahko povzročilo zvišanje njihovih plač, če ga bodo na pogajanjih dosegli. - Turški parlament je podprl pristopni protokol Švedske k zvezi Nato. Edina članica, ki ga še ni ratificirala, je tako Madžarska. - Slovenski rokometaši so si z zmago proti Danski na Euru zagotovili tekmo za peto mesto in nastop na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre. Odličen je bil tudi alpski smučar Žan Kranjec. Na sinočnjem veleslalomu v Schladmingu je bil tretji.

Stavkovno dogajanje ta teden sedaj nadaljujejo sodniki, ki bodo od danes naprej 14 dni opravljali le nujne zadeve. Vlado so znova pozvali k uresničitvi ustavne odločbe, ki bi sodniške plače približala plačam ostalih funkcionarjev. Potem, ko so včeraj zdravniki in zobozdravniki izvedli opozorilno stavko, pa so danes predstavniki sindikata Fides in vlade točno opoldne sedli za skupno mizo. Sindikati pričakujejo, da bo vlada uresničila že dogovorjeno in podpisano. Ključna zahteva je odprava nesorazmerjih in določitev karierne poti s sprejemom aneksa h kolektivni pogodbi. Nato bi nadaljevali pogajanja o ločenem plačnem zdravstvenem stebru, vendar ne več pod grožnjo stavke. Če napredka v pogajanjih med Fidesom in vlado ne bo, bodo zdravniki in zobozdravniki v ponedeljek nadaljevali stavko, in sicer do preklica, torej do izpolnitve zahtev. V oddaji tudi: - Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan napoveduje, da bo ustavna odločba glede sodniških plač izvršena v najkrajšem možnem času. - Gospodarstvo si želi pravičen in sorazmeren davčni sistem, ki bo podjetja ohranil konkurenčna, davčne prilive pa prednostno vlagal v razvoj. - Ameriški zunanji minister Anthony Blinken in palestinski predsednik Mahmud Abas o prizadevanjih za zmanjšanje števila civilnih žrtev v Gazi. - V ljubljanskem Kinodvoru premiera filma Šterkijada, sedmega celovečerca režiserja Igorja Šterka.

Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter

V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.Sogovorniki: Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave Gorenja vas - Poljane, Vinko Guzelj, Pavel Jereb, Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki sodi v sklop Ministrstva za naravne vire in prostor, dr. Klemen Teran, vodja oddelka Regionalna geologija na Geološkem zavodu Slovenije, Tomaž Zabavnik, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik.

Po državi se je po ujmi sprožilo okoli 10 tisoč zemeljskih plazov, daleč največ doslej. Jeseni, ko se bo zemlja še bolj napojila, lahko pričakujemo še dodatne plazove. Večina sicer ni ogrožajočih, ponekod kot denimo v Strugah pa je naselje ogroženo in krajani še vedno čakajo odgovor, kako bo z njihovimi domovanji. Ali naj se lotijo sanacije ali bo potrebna nadomestna gradnja? Kdaj bo znana odločitev in kdo bo poravnal izjemno visoke sanacijske stroške, ki lahko celo presegajo stroške preselitve? Kako se lotiti sanacije plazov po državi, da bo ta pretehtana, dolgoročno vzdržna, da bomo upoštevali stroko in prostorsko načrtovanje prilagodili naravi? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ervin Vivoda - vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miloš Bavec- Direktor Geološkega zavoda Slovenije in član vladnega sveta za vode Klavdij Strmčnik- župan občine Luče

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?Sogovorniki: Tanja Koleša, vodja Sektorja za kakovost zraka, ARSO, dr. Majda Pohar, zdravnica in specialistka higiene na NIJZ, Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva, Patricjo Božič, energetski svetovalec mreže ENSVET, dr. Peter Prislan, vodja Laboratorija za lesna goriva, Gozdarski inštitut Slovenije.

Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode; Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.

Zaradi izredne biotske pestrosti in neokrnjenih habitatov smo Slovenci upravičeno ponosni na svojo državo. Od leta 2004 je kar 38 % njenega ozemlja umeščenih v območje Nature 2000. A zaveze, ki veljajo v tem posebnem varstvenem omrežju Evropske unije, smo vsa ta leta izpolnjevali bolj površno. Naravovarstveniki po eni strani svarijo, da zaradi intenzivnega kmetovanja na teh območjih izginjajo nekatere redke vrste, kmetje pa se upirajo novim omejitvam, češ da bodo uničile kmečka gospodarstva. Ali je torej Natura priložnost ali ovira za razvoj? Kako naj kmetovanje in varovanje narave postaneta zaveznika? Kako je z gozdarjenjem in kako s turizmom? O vsem tem voditeljica Sanbrina Mulec s sogovorniki. Gostje: Jan Modic, mladi prevzemnik kmetije iz Matene na Ljubljanskem barju; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Andrej Bibič vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Kakšno osnovno šolo želita stroka in zainteresirana javnost? Svoja stališča sta lahko pristojnim posredovali v pravkar končani javni razpravi o osnutku Zakona o osnovni šoli. Širšo javnost je razburila predvsem napovedana uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi, predmet polemik sta tudi uvedba tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj zadevajo predvsem dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanje strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Prav zaradi tega je iz delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, izstopilo več članov. Zahtevali so, da ministrstvo zakonski predlog umakne iz javne razprave. O rešitvah in iskanju konsenza na poti do drugačne šole voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gosti: dr. Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo; dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.

Kolesarjenje lahko prispeva k manjšemu številu avtomobilov na naših cestah. Strateški cilj države, opredeljen v prvi nacionalni strategiji kolesarstva, je povečati uporabo koles za dnevne poti. Z zdajšnjih 250 milijonov bi jih v prihodnjih sedmih letih radi podvojili. Pogled na kolesarstvo in trajnostno mobilnost pa kaže tudi smer, kam želimo kot družba in kako snovati urbana središča. Ali obstaja način za doseganje sinergije med kolesarji in vozniki na cesti? Zadnjih pet let načrtujemo tudi državno kolesarsko omrežje, kar ni pomembno le za razvoj turizma, ampak tudi za trajnostno mobilnost. O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Lea Rikato Ružič, predsednica Ljubljanske kolesarske mreže; Tadej Žaucer, Sektor za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Matej Praprotnik, letošnji kolesarski župan Ljubljane Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo, Aleš Rupreht, Regionalna razvojna agencija za Koroško.

Sindikati javnega sektorja so se danes znova srečali na plačnih pogajanjih z vlado, ki naj bi med drugim predstavila predlog kolektivne pogodbe za javni sektor. Na mizi sta tudi regres za letos in predlog sprememb letnega dopusta. Preostale novice: Regulirane cene bencina in dizelskega goriva bodo od polnoči višje; liter bencina dražji za 1,2 centa, liter dizla za 2,8 centa. Peking in Washington ob obisku ameriškega zunanjega ministra na Kitajskem vztrajno ponavljata zaveze za izboljšanje odnosov, a ne želita popuščati. Zaprtemu ruskemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu zaradi obtožb ekstremizma grozi dodatnih 30 let zapora.

Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita. Čeprav je dvome o tej pravici nedavno razblinila tudi Banka Slovenije, še vedno ne gre brez težav. Največ naj bi jih imeli potrošniki, ki predčasno poplačajo leasing. A tudi ti niso nikakršna izjema, če po izteku pogodbe predmet leasinga postane njihova last. Gostje: dr. Matevž Zgaga, pomočnik direktorice Sektorja pravnih poslov v Deželni banki Slovenije Luka Omerzel, vodja Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence na gospodarskem ministrstvu Marko Tretnjak, Zveza potrošnikov Slovenije

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Med največje zdravstvene izzive sodobne družbe sodi demenca. Demenca je tiha pandemija, najdražja bolezen, uničevalka socialnih vezi. Skoraj polovica starejših od 80 let zboli za alzheimerjevo obliko demence, a za večino ni ustrezno poskrbljeno. Diagnozo pravočasno postavijo samo enemu od štirih bolnikov, drugi trije ostanejo sploh brez diagnoze. Demenca razjeda družinske odnose in prizdene svojce, ki skrbijo za osebe z demenco. Velika večina jih namreč živi doma. Kako povečati dostopnost do zdravnika, odložiti in omejiti bolezen, pomagati družinam, zmanjšati stigmo in ohraniti dostojanstvo? Kakšne rešitve za te izzive je predvidelo Ministrstvo za zdravje v novi strategiji obvladovanja demence do leta 2030? O vsem tem Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in član delovne skupine za demenco na Ministrstvu za zdravje; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, Slovensko združenje za pomoč pri demenci; mag. Nadja Čobal iz Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje.

V Sloveniji je več bolniških odsotnosti z dela zaradi težav z duševnim zdravjem kot zaradi onkoloških obolenj. V času epidemije so študentje in starejši za skoraj tretjino pogosteje razmišljali o samomoru. Čakalne vrste za pomoč so nedopustno dolge tudi za samoplačniške storitve. Na samoplačniškega psihoterapevta za otroke je na primer treba čakati eno leto. Tudi varovani oddelki so prepolni, na čakalni listi za sprejem je več kot 2500 oseb. Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se zavedajo problema in pripravljajo spremembe zakonodaje s tega področja, da bi popravili vsaj največje sistemske anomalije. Kakšno so razmere na varovanih oddelkih, zakaj je nujna regulacija poklica psihoterapevta in kaj prinašajo zakonodajne spremembe? O tem v voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, vodja Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje; dr. Sanja Cukut Krilić, raziskovalka Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU; Miran Možina, psihiater, psihoterapevt, direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani; Juš Škraban, asistent na Fakulteti za socialno delo; Andreja Štepec, ambasadorka duševnega zdravja z lastno izkušnjo in strokovna sodelavka Združenja za duševno zdravje ŠENT.

Vlada bo sindikatom javnega sektorja predstavila osnutek zakona o skupnih temeljih sistema plač. Ta je dal zdravniškemu sindikatu Fides potrditev, da se bodo pogajanja premaknila v novo fazo, zato so se odločili, da za zdaj ne bodo stavkali. Kot poudarja predstavnik Gregor Zemljič, bo to odvisno od nadaljnjih potez vlade in odzivov preostalih sindikatov na osnutek. V oddaji tudi: Premier Golob in kmetijska ministrica Šinko bosta v luči nedavnega protesta kmetov sprejela njihove predstavnike. Novi predsednik Črne gore bo Jakov Milatović iz gibanja Evropa zdaj. Z uspešnimi poleti v Planici se je končal tudi pester organizacijski urnik v Kranjski Gori. Štiri prireditve na svetovni ravni so prinesle veliko promocije, zadovoljstva, pa tudi kakšno lekcijo.

Sindikati javnega sektorja na današnjem nadaljevanju centralnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino o reformi plačnega sistema pričakujejo dodatna pojasnila nedavno spremenjenih vladnih izhodišč za reformo. Vlada predvideva zamik časovnice uveljavitve nove plačne lestvice in želi zamrzniti nagrajevanje, prednostno naj bi se dogovorili o odpravi plačnih nesorazmerij. Da bi bilo karkoli od dogovorjenega uveljavljeno, mora biti dogovorjeno vse, in sicer do konca junija. Druge teme oddaje: - V Nemčiji zaradi stavke skoraj popolnoma ustavljen letalski, železniški in pristaniški promet - Po večkratnem zamiku bo madžarski parlament odločal o ratifikaciji protokola o vstopu Finske v Nato - V Prešernovem gledališču Kranj bodo drevi s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov slavnostno odprli Teden slovenske drame

Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več? Predlog Evropske komisije o posodobljeni direktivi o vozniških dovoljenjih je že zdaj, ko gre samo za predlog, povzročil kar nekaj slabe volje med starejšimi vozniki. Po sprejetju direktive naj bi se namreč starostna meja za podaljšanje vozniškega dovoljenja znižala za 10 let, iz 80 let na 70. V Sloveniji pa to ni novost. Že od sredine januarja leta 2013 vsa pridobljena vozniška dovoljenja kategorije B veljajo do dopolnjenega 70. leta voznika.  Sogovornice in sogovorniki: Andreja Knez, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za ceste in cestni promet; dr. Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani; dr. Martin Kurent, Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa v Kliničnem centru Ljubljana; mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; voznica Lidija iz Ljubljane; Ana Cergol Kebler, vodja programa za varnejšo mobilnost starejših; voznica Marija iz Cerknega.

Ptičja gripa je nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Prenaša se kapljično, z medsebojnim stikom med pticami, prek njihovih izločkov in okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Konec februarja so ptičjo gripo pri perutnini potrdili na kmetiji na Gorenjskem. Bolezen so v preteklih mesecih zasledili tudi pri več prosto živečih pticah. O ptičji gripi in tudi afriški prašičji kugi bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. V oddajo pride mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema? Sogovornice in sogovorniki: Nina Košmrlj, mlada učiteljica fizike in matematike na Osnovni šoli Kolezija; Mitja Šket, ravnatelj osnovne šole Šmarje pri Jelšah; Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture; dr. Miha Lovšin, vodja Sektorja za razvoj kadrov v šolstvu na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Združenje ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva; dr. Mojca Čepič, profesorica na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; Timotej Maroševič, profesor fizike na Gimnaziji Vič. 

Zviševanje davkov, vse dražji vrtci, upokojenci in njihove težave, reforma plačnega sistema v javnem sektorju so nekatere od tem, ki bodo v ospredju vprašanj poslank in poslancev premierju Robertu Golobu na novi redni seji državnega zbora. Ker je precej vprašanj namenjenih tudi ministrici za javno upravo Sanji Ajanovič Hovnik, je začetek pogajanj s sindikati javnega sektorja, prvotno napovedan za danes, preložen na petek. V oddaji pa tudi o tem: - Ustavno sodišče naj bi sporočilo odločitev glede zakona o Radioteleviziji - kaj bi morebitno začasno zadržanje pomenilo za vzpostavitev novega Sveta RTV? - Zunanji ministri članic Evropske unije ob Ukrajini danes tudi o razmerah v Moldaviji; na včerajšnjih protivladnih protestih v tamkajšnji prestolnici več tisoč ljudi - Večni nogometni derbi prvič v sezoni dobil Maribor; Olimpijo ugnal z 2:0, zaostanek vijoličastih za zmaji 12 točk

Odziv sindikatov javnega sektorja na izhodišča za reformo plač napoveduje zelo ostra pogajanja. Najbolj sporen je predlog sprememb napredovanj. Nova plačna reforma bi morala biti v skladu z načrti uveljavljena že s prihodnjim letom. V oddaji tudi: - Evropski voditelji za ukrepanje na področju migracij in konkurenčnosti - Komunalne storitve v spodnjem Podravju se dražijo - Rokometaši Celja do tretje zmage v Ligi prvakov

Javni uslužbenci pričakujejo začetek pogajanj o reformi plačnega sistema, a zdi se, da sindikati ne morejo ali ne želijo več čakati. Tudi zato si skušajo že zdaj zagotoviti boljše pogoje in plače. Sindikalno dogajanje ta teden je bilo izjemno razgibano in uspešno, sredino stavko zdravnikov in današnji shod pomočnic vzgojiteljic so namreč odpovedali. Druge teme oddaje: - Tudi vstop v pravoslavno novo leto v Ukrajini zaznamovali spopadi; Kijev zatrjuje, da Soledar ni v ruskih rokah - Nemška policija odstranila skoraj vse okoljevarstvenike iz vasi Lützerath - Hokejisti Olimpije prepričljivo ubranili naslov državnih prvakov

Dogovor o višjih plačah v zdravstvu je razburil preostali del javnega sektorja. Na eni strani zdravniki niso zadovoljni z vladno ponudbo višjih plač, druge poklicne skupine, med njimi sodniki in učitelji, pa so nezadovoljne zaradi različne obravnave. Vlada jim sporoča, naj počakajo na spremembe plačnega sistema. Druge teme: - Gospodarstveniki razočarani nad vladnimi ukrepi za blaženje energetske draginje - V Urugvaju prvi krog pogajanj o mednarodni pogodbi za omejevanje plastike - Slovo od mundiala za trikratne svetovne nogometne prvake Nemce, odhajajo tudi Belgijci

Sindikati javnega sektorja in vlada so vendarle zbližali stališča in so tik pred podpisom dogovora. Kot pojasnjuje pristojna ministrica Sanja Ajanovič Hovnik, naj bi bila višja že oktobrska plača, uslužbenci bi dobili več tudi za prehrano. Odprto ostaja vprašanje, s katerim mesecem prihodnje leto bi plače zvišali za en plačni razred. V oddaji tudi: - Vlada pospešuje vlaganja v obnovljive vire energije s številnimi zakonskimi podlagami; brez dolgotranjih postopkov predvsem za sončne elektrarne - Začetek splošne razprave generalne skupščine Združenih narodov; Pahor in Fajon s prizadevanji za podporo nestalnega članstva Slovenije v varnostnem svetu - Zelenski pozval mednarodno skupnost, naj Rusijo prepozna kot teroristično državo

Kolesarsko dirko po Franciji tudi pri nas spremljata kolesarska mrzlica in stopnjevanje evforije, ne nazadnje sta med najresnejšimi kandidati za zmago tudi slovenska favorita. Tudi sicer se navdušenje nad kolesarstvom in s tem število kolesarjev v zadnjih letih vztrajno povečuje, kolesarski turizem pa postaja vse hitreje rastoča in ekonomsko vedno pomembnejša dejavnost po vsej Evropi. Graditev primerne potovalne in državne kolesarske infrastrukture je zato nujna. Kakšna je kakovost tovrstne infrastrukture pri nas, kako uspešni smo pri črpanju evropskih sredstev in kateri so primeri dobrih praks. O vsem tem v reprizi oddaje z voditeljem Petrom Močnikom in gosti: - Mateja Markl, vodja Sektorja za preventivno in vzgojo v cestnem prometu iz Javne agencije RS za varnost prometa, - Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo z Ministrstva za infrastrukturo, - Tomaž Willenpart, vodja Sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo, - Bojan Žižek, predsednik Slovenske kolesarske mreže, - Gašper Pintar, Ljubljanska kolesarska mreža.