Podcasts about bolezni

Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. Po vsem svetu obstaja potreba po izboljšanju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sisteme. Trenutno merilno negotovost 3 mmHg bi bilo treba izboljšati. Tokratni gost prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani oziroma Laboratorija za metrologijo in kakovost. Asistent dr. Žan Tomazini je s sodelavci razmišljal o sfigmomanometrih in avtomatskih merilnikih srčnega tlaka, ki jih že v osnovi kalibrirajo le s senzorji, ki merijo statični tlak. Manšeta, ki jo ovijemo nad komolcem, pa dejansko meri tlak v njej sami in ne srčnega, ki je seveda dinamična kategorija. Od tod je prišla ideja za uporabo kondenzatorskega mikrofona, ki bi namesto klasičnih senzorjev tlaka v manšeti zaradi njegovih lastnosti pravzaprav merila dejansko dinamiko srčnega tlaka. Med drugim jih je k temu spodbudila odsotnost standarda za dinamično komponento tlaka. To se uporablja v algoritmih, s katerimi merilniki pridejo do vrednosti o sistoličnem/diastoličnem tlaku. V objavljeni študiji so predlagali novo metodo merjenja zračnega tlaka v cevi sfigmomanometra med merjenjem krvnega tlaka z uporabo kondenzatorskega mikrofona. Zasnovali, izdelali in preizkusili so sistem, ki uporablja metodo radiofrekvenčne (RF) modulacije za pretvorbo sprememb kapacitivnosti kondenzatorskega mikrofona v signale tlaka. Radiofrekvenčni mikrofon so preizkusili z nizkofrekvenčnim virom zvoka, simulatorjem krvnega tlaka in s piezoresistivnim senzorjem tlaka kot referenco. Izvedli so potrebne teste za oceno negotovosti sistema. Prototip RF mikrofona ima delovno frekvenčno območje od 0,5 Hz do 280 Hz v območju tlaka od 0 do 300 mmHg. Skupna razširjena negotovost (k = 2, p = 95,5 %) RF mikrofona je bila 4,32 mmHg. Predlagana metoda bi lahko vzpostavila sledljivost naprav za merjenje krvnega tlaka do akustičnih standardov, opisanih v standardu IEC 61094-2, in bi se lahko uporabila tudi pri oblikovanju dinamičnih standardov krvnega tlaka. V pogovoru pa več o tem, zakaj so za preizkušanje hipoteze o točnejšem merjenju srčnega tlaka prišli z uporabo radiofrekvenčne metode pri odzivu tega mikrofona na zvok srčnega utripa. FOTO: Shema predlaganega RF mikrofona za merjenje srčnega tlaka VIR: Žan Tomazini

O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj.V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkinsonove bolezni in na zdravje možganov? O preprečevanju in lajšanju Parkinsonove bolezni govorita fizioterapevtka Tina Štrumelj z Nevrološke klinike (UKC Ljubljana) in nevrologinja prof. dr. Elena Moro iz Univerzitetne bolnišnice v Grenoblu (Francija). Oddaja predstavi tudi inovativne pristope rehabilitacije – od boksa do bobnanja. Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop k izboljšanju Parkinsonove bolezni TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ Foto: Elena Moro (levo) in Tina Štrumelj (desno)/ Miran Juršič

Zdravnik Dominik Škrinjar pojasnjuje, da se kožne bolezni, ki so povezane s slabšim delovanjem ledvic, lahko pojavijo v zelo različnih oblikah. Nekatere od teh bolezni so specifične samo za bolnike s kronično ledvično boleznijo.Ko ledvice slabše delujejo, se spremembe pogosto pokažejo tudi na koži in nohtih. Koža je lahko suha, srbeča, vneta ali mehurjasta, pojavijo pa se lahko tudi značilne spremembe nohtov. V tokratnem Ultrazvoku Iztok Konc in zdravnik Dominik Škrinjar (UKC Maribor) znova o tem, kako lahko spremembe na koži in nohtih razkrijejo kronično ledvično bolezen, kako prepoznamo opozorilne znake in kako lahko bolnikom pomagamo. (Nekoliko spremenjeno smo oddajo prvič predvajali 29.5.2025.) Foto: Lindsayevi nohti pri kronični ledvični bolezni (opis v oddaji)/ Nickyay/ Wikimedia, cc

Klopi so zaradi dokaj tople zime in relativno veliko vlage dejavni že nekaj časa. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa. Za tem najpogosteje obolijo prebivalci na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in na območju Ljubljane; lymska borelioza pa je najpogostejša na Goriškem, Gorenjskem in v mursko-soboški regiji. Kako se zaščititi pred vbodi klopov ter kako deluje cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu, boste izvedeli v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo mag. Eva Grilc, zdravnica specialistka v Centru za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Spregovorili smo o Parkinsonovi bolezni, ki pogosto prinaša tresenje, upočasnjeno gibanje, togost mišic in težave z ravnotežjem. Vendar to ni celotna zgodba. Medicina je v zadnjih desetletjih zelo napredovala – in prav o tem, pa tudi o izzivih, s katerimi se bolniki še soočajo, smo govorili. Naši gostji sta bili nevrologinja Nina Zupančič Križnar in diplomirana medicinska sestra ter aktivna članica društva Trepetlika Lidija Ocepek.

Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, smo v studiu gostili prof. dr. Damjana Osredkarja, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter Iztoka Mraka, diplomiranega socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije. Govorili smo o sistemu celostne podpore in pomoči bolnikom ter njihovim družinam pri uspešnejšem zdravljenju in za kakovostnejše življenje. Kolikšna je pripravljenost socialnega sistema na starajoče prebivalstvo, tako zdravo kot bolno?, je bilo tudi eno od izhodišč pogovora.

Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze. »V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu, bolečine med spolnimi odnosi in neplodnost. Dr. Kisovar je preučevala imunsko ozadje endometrioze. Več o možnih vzrokih za nastanek endometrioze, o bolečinah in možnih oblikah zdravljenja v Ultrazvoku. Ljubljana, Heidelberg v Nemčiji, Celje, Oxford v Združenem kraljestvu in Uster v Švici – to so postaje študijske, raziskovalne in poklicne poti dr. Ane Kisovar. V Ljubljani je študirala in zaključila študij medicine, v Heidelbergu je bila na študentski izmenjavi, v celjski bolnišnici je kot mlada zdravnica začela svojo poklicno pot, v Oxfordu pa doktorirala. Zdaj v bolnišnici v mestu Uster pri Zürichu dela kot specializantka ginekologije in porodništva. Foto: Osebni arhiv Ane Kisovar. Društvo Endozavest TUKAJ

Čezmerna žeja in uriniranje, zamegljen vid, nenamerno hujšanje, pomanjkanje energije, bolezni dlesni … Vse to so lahko znaki sladkorne bolezni. V petek, na svetovni dan te epidemije tretjega tisočletja, bomo v Svetovalnem servisu gostili diabetologinjo dr. Jelko Zaletel, dr. med. Govorili bomo tako o prvih znakih bolezni kot o spopadanju z njo ter o spremembi življenjskega sloga, ki je največkrat neizogibna.

November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.Naštevamo lahko imena: e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, brezdimni in ogrevani tobačni izdelki … Naštevamo lahko snovi: vlažilci (propilen glikol in/ ali glicerol), rakotvorne snovi (formaldehid, nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker) … Naštevamo lahko bolezni: astma, bronhitis, emfizem, imunološke pljučnice, rakava obolenja. O škodljivosti tako imenovanih elektronskih cigaret, o zavajanju nikotinske in tobačne industrije ter o primerih iz prakse v Ultrazvoku pulmologinja prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik. Članek na MMC: Po letih zmanjševanja kajenja zadnja leta znova porast, predvsem med mladimi TUKAJ

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Pred začetkom 22. shoda kmetov pri bl. A. M.Slomšku, ste lahko slišali, kako kmetje vidijo in doživljajo aktualni kmetijski trenutek. V osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja. Objavili smo namreč drugi del 13. epizode podkasta RAST.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, še vedno postavljajo številna vprašanja o tem, zakaj nevroni propadejo in zakaj pričneta spomin ter gibanje pešati. Danes znanstveniki odgovore iščejo predvsem v komunikaciji in delovanju živčnih celic ter v signalnih molekulah, ki vodijo do okvar živčnega sistema. In prav signalne poti in molekule so tudi potencialna tarča različnih terapij. Ene izmed pomembnih signalnih molekul, ki sodelujejo v imunskih in vnetnih procesih našega centralnega živčevja, so proteini imenovani katepsini. A kateri je pravzaprav tisti signal, ki odloči, ali bodo celice v naših možganih rastle, se obnavljale ali propadle? Odgovore na ta vprašanja išče tokratna gostja Podob znanja izr. prof. dr. Anja Pišlar s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo.   Foto: Anja Pišlar (Klara Jurečič)

Tik pred letošnjim svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni se bomo spomnili na epizodo, v kateri je Mojca Delač gostila prof. dr. Johna Hardyja. Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti, z njim smo se poglobili v svet Alzheimerjeve bolezni in genetike.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Demenca je bolezen možganov in največkrat se počasi prikrade v življenje posameznika in njegove družine. Ima številne obraze, zato je njeno prepoznavanje težavno tako za svojce kot tudi za strokovne delavce. Kakšno je življenje z bolnikom z demenco, kako poskrbeti zanj in kakšno pomoč potrebujejo svojci bolnika? O tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami, komunikatorka znanosti in hčerka očeta z demenco dr. Saša Novak, ki je tudi pobudnica nastanka knjige Kje so moji ključi – O življenju z demenco, in predsednica društva za pomoč pri demenci Primorske spominčice mag. Tatjana Cvetko, doktorica medicine. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Bolezen modrikastega jezika povzroča množične, od 30- do 40-odstotne pogine in gospodarsko škodo ter pušča dolgoročne posledice v panogi ovčereje. Razmere so ponekod katastrofalne, rejci in veterinarji pa nemočni, saj primanjkuje zaščitnih sredstev, kopičijo se tudi trupla poginulih živalih. Najbolj sta prizadeta južni in zahodni del države, zato so tam v minulih dneh že odprli dodatne zbirne centre za hitrejše odvažanje trupel. O aktualnih razmerah na terenu, programu cepljenja in pomočeh države rejcem; pa tudi o tem, ali nam pretijo še kakšne hude nalezljive bolezni, ki ogrožajo živinorejo pri nas, v tokratnem Studiu ob 17-tih. Gostje: Vida Znoj, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Aleš Hvalc, predstavnik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije; Tomo Wankmuller, Veterinarska zbornica. Avtorica oddaje Jernejka Drolec.

Nekateri so jo oklicali kar za kugo 21. stoletja. Pogovor z enim od najvidnejših slovenskih raziskovalcev sladkorne bolezni dr. Andražem Stožerjem.Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da po svetu že več kot 800 milijonov ljudi trpi zaradi sladkorne bolezni, ki je že zdavnaj dosegla epidemične razsežnosti. Zdravnik, predavatelj in raziskovalec prof. dr. Andraž Stožer v tokratni oddaji Glasovi svetov navkljub temu optimistično pravi, da je sladkorna bolezen obvladljiva ali celo ozdravljiva. Z raziskovalno skupino, ki jo vodi na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru, se pridružuje tistim strokovnjakom, ki želijo diabetes spoznati in ustaviti že v trebušni slinavki. Kako dr. Stožer vidi razvoj zdravil za sladkorno bolezen; od inzulina do učinkovitega in popularnega semaglutida?

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.

Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.

Slišali smo pogovor z našo sodelavko Matejo Feltrin Novljan in lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem. Spregovorila sta o sprejemanju bolezni raka, ki ju je obiskala. Povedala sta, kako je vplivala na njun pogled na življenje, na odnos z Bogom in kaj pomeni podporna mreža odnosov.

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Katehezo je pripravil duhovni pomočnik v Gorenji vasi v Poljanski dolini Simon Fortuna. Spregovoril je o spovedi in kakšno mesto ima v starosti ter pojasnil nekaj več o prazniku Karmelske Matere božje ter pomenu svetovnega dneva dedkov in babic.

Katehezo je pripravil duhovni pomočnik v Gorenji vasi v Poljanski dolini Simon Fortuna. Spregovoril je o spovedi in kakšno mesto ima v starosti ter pojasnil nekaj več o prazniku Karmelske Matere božje ter pomenu svetovnega dneva dedkov in babic.

Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.

O redkih genskih boleznih slišimo večinoma takrat, ko se zbirajo sredstva za raziskave in proizvodnjo zdravila zanje. Ta se lahko razvijejo le za že diagnosticirane in znane okvare genov. V ljubljanskem kliničnem centru so predstavili dve veliki odkritji novih genov, ki povzročata genske bolezni. Gen PHB1 je povezan z dedno atrofijo vidnega živca, ki lahko povzroči slepoto, Gen CCT3 pa je del kompleksa TRiC – mutacije CCT3 - in povzroča razvojne nepravilnosti možganov in intelektualne manj zmožnosti.

Svetuje Dominik Škrinjar, dr. med. Ljudje s sladkorno boleznijo večkrat potarnajo nad različnimi težavami s kožo. Dominik Škrinjar, dr. med., pravi, da so pri njih pogostejša različna vnetja kože in okužbe z glivicami, rane in razjede. V medicinski oddaji Ultrazvok podrobneje tudi o akantozi kože, ki je značilna za diabetes, in tudi o vedno bolj izpostavljeni povezavi med sladkorno boleznijo tipa 2 ter luskavico. Akantoza kože TUKAJ

Posvetili smo se napredujoči nevrološki motnji, ki prizadene vse več ljudi tudi v Sloveniji - Parkinsonovi bolezni. Z nami je bil predsednik Društva Trepetlika, priznani nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek, ki je predstavil prve znake bolezni, pojasnil, zakaj je zgodnje odkrivanje ključno, kaj je tako imenovani medeni mesec te bolezni in zakaj lahko pričakujemo porast obolelih v prihodnosti?

Postopek izboljša hojo in življenje bolnic ter bolnikov Mlada zdravnica Vesna van Midden preučuje nov neinvaziven terapevtski pristop za zdravljenje Parkinsonove bolezni. To nevrodegenerativno obolenje je postalo bolj znano, od kar je o njem odkrito spregovoril ameriški igralec Michael J. Fox, kateremu so diagnozo postavili leta 1991. Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so na voljo trije postopki, s katerimi zdravniki lahko nadaljujejo zdravljenje. To so: dovajanje zdravila v podkožje, dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje in stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka zdravnica Vesna van Midden pa preučuje, kako bi znake in simptome Parkinsonove bolezni olajšali z neinvazivno stimulacijo vagusnega živca. Originalni članek z isledki raziskave TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ

Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik

Po najpomembnejših novicah s kmetijskega področja smo kritično prečesali besede kmetijske ministrice izrečene na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije, opozorili na darilo za 25. rojstni dan Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in povabili na delavnico za mlade prevzemnike kmetij, ki jo pripravlja Zavod Rast.

Po najpomembnejših novicah s kmetijskega področja smo kritično prečesali besede kmetijske ministrice izrečene na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije, opozorili na darilo za 25. rojstni dan Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in povabili na delavnico za mlade prevzemnike kmetij, ki jo pripravlja Zavod Rast.

Pred petimi leti smo se zbudili v epidemiji, ki je bila razglašena večer prej. V tistem obdobju smo večkrat slišali, da naša življenja nikoli več ne bodo enaka. Kako je epidemija covida 19 v resnici spremenila naša življenja, kakšen je njen vpliv 5 let pozneje? Kaj so se naučili prebivalci, kaj se je naučila zdravstvena in epidemiološka stroka in kaj država? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 , v katerem tudi o tem, kako smo pripravljeni na morebitni izbruh nove epidemije nalezljive bolezni in kaj moramo še postoriti. Gostje bodo: dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana; dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ; Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU.

Kako gledamo na epidemijo koronavirusne bolezni pet let pozneje? Smo se iz epidemije kaj naučili, si pridobili izkušnje, smo bolj ozaveščeni, ali smo posledice te bolezni preprosto potisnili v podzavest in nanjo pozabili? Kako na bolezen gledajo tisti, ki so se borili za življenje, kakšne posledice jim je bolezen pustila in kako živijo danes? Nekdanji dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana in višji zdravstveni svetnik prof. dr. Adolf Lukanović je bolezen prebolel v najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal takrat in kako gleda na bolezen in epidemijo pet let pozneje, boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami v pogovoru z novinarko Petro Medved.

Izraelska vojska je prebivalcem 130-ih krajev na jugu Libanona ukazala, naj zapustijo domove, ob tem pa nadaljevala zračne napade na državo. Vojska je še sporočila, da je začela kopenske operacije na jugozahodu Libanona, nadaljuje tudi bombardiranje Gaze. Pri tem je bilo danes ubitih 43 Palestincev, skupno skoraj 42 tisoč. Drugi poudarki oddaje: - Kot so danes povedali predstavniki zdravnikov, so čakalne dobe v zdravstvu nujno zlo, a da so ponekod celo krajše kot drugod po Evropi. Po njihovem je razlogov za čakalne dobe več. - Slovenski avtomobilski dobavitelji se te dni v Ljubljani predstavljajo kitajskim avtomobilskim proizvajalcem, pri katerih iščejo nove poslovne priložnosti. Zasuk naše industrije na vzhod podpira tudi država. - Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton sta letošnja dobitnika Nobelove nagrade za fiziko, in sicer za dosežke na področju strojnega učenja.

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Slovenijo je pretresla vest o smrti velike humanitarke Anite Ogulin. Bila je glas najšibkejših v naši družbi, za seboj pa pušča neizbrisen pečat. Da bo njeno poslanstvo živelo še naprej se bodo zavzemali njeni tesni sodelavci na Zvezi prijateljev mladine. Da so redki posamezniki, ki se dotaknejo tolikšnega števila src, kot se jih je Anita Ogulin, je slišati tudi v večini odzivov. Ostali poudarki oddaje: - Roberta Metsola vnovič izvoljena za predsednico Evropskega parlamenta. - Konvencija republikancev: po poskusu atentata na Trumpa prepričani v njegovo zmago na predsedniških volitvah. - Gospodarska zbornica podprla stavko avtoservisov proti zavarovalnici Generali.

Začeli so se šolske počitnice in dopusti, marsikdo si bo oddih privoščil na morju, v hribih ali bo odpotoval celo v bolj oddaljene, tropske kraje. Katere nevarnosti in bolezni prežijo na nas v toplih mesecih, kako se lahko zavarujemo pred piki nevarnih komarjev, pred katerimi ne ubežimo niti doma. Katere bolezni prenašajo klopi in zakaj se je v tujino dobro odpraviti opremljen z informacijami in ustreznim zdravstvenim zavarovanjem? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Lejko Zupanc, infektologinja in profesorica na Medicinski fakulteti; Eva Grilc epidemiologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Chronova boleznen in ulcerozni kolitis sta dve najpogostejši obliki kronične vnetne črevesne bolezni, s katero živi približno 7000 Slovencev. Kakšne težave imajo bolniki, kako poteka diagnosticiranje in kakšno pomoč ponujajo v društvu? Še pred svetovnim dnevom bolezni na vprašanja v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjata Mateja Saje, predsednica Društva za kronično vnetno črevesno bolezen, in dr. Tina Kurent Francky, specialistka gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.

Zdravniki napovedujejo epidemijo plačnih bolezni. Povsem nov dom starejših v Pivki je že leto dni zaprt, saj ne najdejo kadrov. Preplačana sodna stavba v Ljubljani ruši kariero pravosodne ministrice. Po svetu divja več kot 50 vojn. V Južni Koreji se odpovedujejo pasjemu mesu. Mineva 100 let od Leninove smrti. Ingemar Stenmark še vedno brusi elanke. Končno se je vrnila zima, zima bela. Na najboljše čase vaše in naše mladosti nas opominjajo tudi posebni gostje Centrifuge: Pipi in Melkijad, Kobilica Flip in Miškolin. Vsi v interpretaciji nepozabnega igralca Jurija Součka, ki se je poslovil v 95. letu starosti.

Prebivalci Gaze so zaradi spopadov izraelske vojske in pripadnikov Hamasa vse bolj na robu obupa. Grozi jim huda lakota, voda je onesnažena, nimajo osnovne zdravstvene oskrbe. V Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da se nalezljive bolezni širijo hitreje, kot so pričakovali, kar da je posledica prenatrpanosti zavetišč v enklavi ter pomanjkanja hrane in čiste vode. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja za sedmi december napovedujejo protestni shod, če se pogajanja z vlado ne bodo nadaljevala. - V podjetju BSH hišni aparati po avgustovski ujmi razmišljajo o delni selitvi proizvodnje na drugo lokacijo v Zgornji Savinjski dolini. - Pred slovensko nogometno reprezentanco pomembna tekma v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

September je mesec krvnih bolezni. Večina bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki jih ovirajo v vsakodnevnem življenju. Dolgotrajna nepojasnjena utrujenost je recimo dovolj velik razlog za obisk zdravnika. Preiskava krvne slike pa je tista, ki zdravnikom pomaga pri postavljanju diagnoz. S tako imenovanim hemogramom smo se srečali vsi, pa ga znamo tudi brati? Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Eritrociti, levkociti, trombociti … O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu po deveti z Mojco Dreisinger, dr. med. iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.

Maja letos je v uporabo stopil novi pravilnik o poklicnih boleznih. Čeprav rešuje nekatere težave, ostajajo odprta vprašanja v zvezi s preventivo in položajem poklicno bolnih.

Od 40 do 50 odstotkov vseh bolezni nohtov povzročajo glivične okužbe. Na drugem mestu najpogostejših težav z nohti, ogledalom zdravja, so poškodbe. Na nogah so te največkrat posledica tesne obutve ali ortopedskih nepravilnosti stopala. Na nohtih rok pa vidimo razcepljenost, suhost, skrhanost nohtne ploščice tudi zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Poznamo sicer veliko bolezni nohtov, ki povzročajo zelo podobne vidne spremembe. Sogovornica bo izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

Slovenski zdravniki so pred dvema desetletjema odkrili prvi primer humane granulocitne anaplazmoze v Evropi. To je tretja najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zdaj vsako leto dokažejo nekaj novih primerov humane granulocitne anaplazmoze. Veliko več ljudi v Sloveniji zboli za klopnim meningoencefalitisom in lymsko boreliozo. Naša država namreč sodi med endemična območja; za klopnim meningoencefalitisom zboli več deset ljudi letno, za lymsko boreliozo pa nekaj tisoč. O tem z infektologinjo Petro Bogovič (Infekcijska klinika Ljubljana) v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo – vaša vprašanja so dobrodošla. V ponedeljek po deveti uri v Jutru na Prvem.

Vzroki za bolečine v hrbtenici so različni, najpogosteje pa gre za degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah v ledvenem predelu hrbtenice. Katere so bolezni hrbtenice in kako jih zdravimo? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo specialist ortopedske kirurgije doc. dr. Boštjan Kocjančič z ortopedske klinike UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, ali pokličite med oddajo.

Svetuje mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel - klinična psihologinja z Onkološkega inštituta v Ljubljani Želja je, da nas takrat, ko prestopimo prag zdravstvene ustanove, sprejmejo z razumevanjem in da smo deležni čim bolj celostne oskrbe. Bolezen namreč niso le znaki in simptomi, niso le telesne bolečine, ampak velikokrat tudi skrbi in različne psihične težave. Celostna obravnava je še zlasti pomembna pri onkoloških bolnikih. Diagnoza rak namreč močno in s strahom zareže v življenje posameznice in posameznika ter njegovih bližnjih. Pomoč lahko ponudijo tudi psihoonkologi. V Svetovalnem servisu na vprašanja o psihični pomoči in podpori bolnikom z rakavimi obolenji odgovarja klinična psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto:Europa Donna Slovenija/ zajem zaslona