POPULARITY
Ledvice iz telesa izločijo do 2.000 mililitrov strupenih snovi in tekočine dnevno. Od dobrega delovanja ledvic je odvisna vsaka celica, vsak organ; celoten organizem. Velja pa tudi obratno. In prav v tem se skriva odgovor na vprašanje, zakaj takrat, ko beseda teče o boleznih ledvic, hkrati govorimo o diabetesu, povišanem krvnem tlaku in debelosti. »Bolezni ledvic so v največji meri rezultat nezdravega življenjskega sloga,« poudarja gost Ultrazvoka nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Nefrolog Škoberne: Nočno uriniranje je lahko znak za težave z ledvicami TUKAJ Svetovni dan ledvic TUKAJ
Marec je vsekakor najbolj možganski mesec, če sklepamo po tem, da se marsikje po svetu odvija Teden možganov, seveda tudi pri nas. In tudi letos smo v Možganih na dlani zraven! V prvi epizodi serije se nam pridruži prof. dr. Mojca Kržan, ki bo s farmakološkega vidika pokomentirala nedavno objavljene izsledke raziskave o povezavi med zdravilom za erektilno disfunkcijo in tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pripravlja: Mojca Delač.
Zdravniki napovedujejo epidemijo plačnih bolezni. Povsem nov dom starejših v Pivki je že leto dni zaprt, saj ne najdejo kadrov. Preplačana sodna stavba v Ljubljani ruši kariero pravosodne ministrice. Po svetu divja več kot 50 vojn. V Južni Koreji se odpovedujejo pasjemu mesu. Mineva 100 let od Leninove smrti. Ingemar Stenmark še vedno brusi elanke. Končno se je vrnila zima, zima bela. Na najboljše čase vaše in naše mladosti nas opominjajo tudi posebni gostje Centrifuge: Pipi in Melkijad, Kobilica Flip in Miškolin. Vsi v interpretaciji nepozabnega igralca Jurija Součka, ki se je poslovil v 95. letu starosti.
Izraelska vojska krepi napade na Gazo, zdaj so tarče predvsem begunska taborišča v osrednjem delu enklave. Pomanjkanje osnovnih dobrin je vse hujše, širijo se nalezljive bolezni. Drugi poudarki oddaje: - Ministrstvo zavrača očitke o domnevno spornih praksah pri oblikovanju cen košarice osnovnih živil. - Vzajemna vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju družbe. - Nov poraz košarkarjev Olimpije v Evropskem pokalu.
Izrael krepi napade na Gazo, zlasti v Han Junisu na jugu enklave. V zadnjih 24 urah je bilo ubitih najmanj 300 Palestincev, skupno število smrtnih žrtev med Palestinci pa je preseglo 18 tisoč. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pripadnike Hamasa danes pozval, naj odložijo orožje. Prav tako je svetovnim voditeljem, ki pozivajo k premirju, očital nedoslednost, kritičen je bil tudi do ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi sodelovanja z Iranom. Drugi poudarki oddaje: - V Oslu podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir iranski aktivistki za pravice žensk Narges Mohamadi. - Dva dni pred iztekom podnebne konference vse glasnejši pozivi k ukrepanju, naftne države na drugem bregu. - Rokometašice za slovo od svetovnega prvenstva premagale Avstrijo in dobile vozovnico za olimpijske kvalifikacije.
Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Prebivalci Gaze so zaradi spopadov izraelske vojske in pripadnikov Hamasa vse bolj na robu obupa. Grozi jim huda lakota, voda je onesnažena, nimajo osnovne zdravstvene oskrbe. V Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da se nalezljive bolezni širijo hitreje, kot so pričakovali, kar da je posledica prenatrpanosti zavetišč v enklavi ter pomanjkanja hrane in čiste vode. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja za sedmi december napovedujejo protestni shod, če se pogajanja z vlado ne bodo nadaljevala. - V podjetju BSH hišni aparati po avgustovski ujmi razmišljajo o delni selitvi proizvodnje na drugo lokacijo v Zgornji Savinjski dolini. - Pred slovensko nogometno reprezentanco pomembna tekma v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo.
Vodstvo izraelske vojske je napovedalo širitev operacij na območju Gaze. Kot je sporočilo, so izraelske sile prevzele nadzor nad zahodnim delom mesta Gaza, prebivalce juga enklave, kamor so se s severa zatekli številni civilisti, pa poziva, naj zapustijo domove. Nasilje med Izraelom in Palestinci se širi tudi na Zahodni breg. Medtem je slišati tudi opozorila, da pozabljamo na ostale konflikte po svetu: - V Sudanu od aprila v spopadih ubitih več kot 6 tisoč civilistov - Sindikati zadovoljni z umikom prepovedi usklajevanja, a opozarjajo na nujnost nadaljnih pogajanj - Otrokom v vrtcih in šolah ob dnevu slovenske hrane postregli tradicionalni slovenski zajtrk
Na svetovni dan revmatskih bolezni smo v Svetovalnici spregovorili o pomenu pravočasnega prepoznavanja revmatičnih bolezni, njihovem obvladovanju in pomenu gibanja. Naša gostja je bila specialistka interne medicine in revmatologije v pokoju primarij Mojca Kos Golja.
Zaradi povišanega holesterola v krvi z leti narašča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Holesterol nič ne boli, je skrit očem, zato zanj sploh ne vemo, dokler ni že prepozno. Kdaj holesterol začne ogrožati naše življenje? Z nami je bil kardiolog dr. Borut Jug, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
September je mesec krvnih bolezni. Večina bolnikov s krvnim rakom ima simptome, ki jih ovirajo v vsakodnevnem življenju. Dolgotrajna nepojasnjena utrujenost je recimo dovolj velik razlog za obisk zdravnika. Preiskava krvne slike pa je tista, ki zdravnikom pomaga pri postavljanju diagnoz. S tako imenovanim hemogramom smo se srečali vsi, pa ga znamo tudi brati? Oznake, vrednosti, mejne vrednosti … Eritrociti, levkociti, trombociti … O vsem tem v sredinem Svetovalnem servisu po deveti z Mojco Dreisinger, dr. med. iz Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
September je mesec krvnih bolezni. V zdravstveni Svetovalnici smo tako gostili specialistko internistične onkologije Urško Rugelj. Pravočasno odkrita bolezen je osnova celostne obravnave bolnika in pomembno prispeva k uspehu zdravljenja in okrevanja. Eno od prvih vprašanj je torej: kakšni so simptomi krvnega raka.
Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.
Zgodnje odkrivanje bolezni je seveda ključno za uspešno zdravljenje. Toda prve signale se marsikdaj zlahka spregleda. Pri številnih nevroloških bolezni denimo so dolgo tako rekoč neopazni. Dobro je znano, da lahko demenca počasi napreduje skozi dolga leta, celo desetletja, preden se njeni simptomi jasno pokažejo. Prav tako težko je razbrati znake potencialnih nevroloških težav pri komaj rojenem otroku. A če gre tu za znake, ki se človeškemu očesu hitro izmaknejo, pa so to obenem naloge, pri katerih se metode strojnega učenja lahko izvrstno odrežejo. Kako lahko torej umetna inteligenca pomaga pri zaznavanju nevroloških motenj, bo v fokusu tokratnih Podob znanja, v katerih je gostja dr. Vida Groznik, docentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in raziskovalka na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Maja letos je v uporabo stopil novi pravilnik o poklicnih boleznih. Čeprav rešuje nekatere težave, ostajajo odprta vprašanja v zvezi s preventivo in položajem poklicno bolnih.
Rastline so v času podnebnih sprememb bolj izpostavljene vremenskim ekstremom in najrazličnejšim stresnim dejavnikom, posledično pa so tudi bolj dovzetne za bolezni. Odkrivanje mehanizmov, ki sodelujejo pri imunskem odzivu rastlin, zato postaja vse pomembnejše. A raziskovanje dogajanja in procesov v živih rastlinah nikakor ni preprosto. Med sodobnimi metodami, ki veliko obetajo so t. i. genetski biosenzorji, ki v rastlinskem tkivu lahko zaznajo določene spremembe in o teh spremembah tudi poročajo.Dr. Tjaša Lukan z Nacionalnega inštituta za biologijo je razvila genetski biosenzor, ki v prisotnosti kisikovih radikalov v kloroplastih zasveti. Pokazalo se je, da reaktivne kisikove spojine delujejo kot signalizacijske molekule in da v odpornejših rastlinah ob napadu bolezni poteka mnogo intenzivnejša signalizacija. To pa zdaj odpira nove možnosti tako za boljše razumevanje zapletenega dogajanja v rastlinah kot za vzgojo odpornejših sort.
Od 40 do 50 odstotkov vseh bolezni nohtov povzročajo glivične okužbe. Na drugem mestu najpogostejših težav z nohti, ogledalom zdravja, so poškodbe. Na nogah so te največkrat posledica tesne obutve ali ortopedskih nepravilnosti stopala. Na nohtih rok pa vidimo razcepljenost, suhost, skrhanost nohtne ploščice tudi zaradi škodljivih zunanjih dejavnikov. Poznamo sicer veliko bolezni nohtov, ki povzročajo zelo podobne vidne spremembe. Sogovornica bo izr. prof. dr. Mateja Dolenc Voljč, dr. med. iz dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Ena izmed najbolj očitnih posledic podnebnih sprememb so vse pogostejše in intenzivnejše poletne suše in vročinski valovi. Poleg tega, da ti zelo negativno vplivajo na zdravje ljudi, pomenijo velik stres tudi za rastline in s tem vse bolj negotovo pridelavo hrane. Pri raziskavah, ki vodijo žlahtnjenje rastlin, da bi bile te čim bolj odporne tako na ekstremne vremenske pojave kot na škodljivce, so naši raziskovalci zelo uspešni. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo jim je, denimo, uspelo razviti krompir, odporen na enega najhujših škodljivcev, to je koloradski hrošč. Pri svojih raziskavah sicer tesno sodelujejo tudi s Kmetijskim inštitutom. Pogovoarjali smo se z doktorico Kristino Gruden, vodjo oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Slovenski zdravniki so pred dvema desetletjema odkrili prvi primer humane granulocitne anaplazmoze v Evropi. To je tretja najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Zdaj vsako leto dokažejo nekaj novih primerov humane granulocitne anaplazmoze. Veliko več ljudi v Sloveniji zboli za klopnim meningoencefalitisom in lymsko boreliozo. Naša država namreč sodi med endemična območja; za klopnim meningoencefalitisom zboli več deset ljudi letno, za lymsko boreliozo pa nekaj tisoč. O tem z infektologinjo Petro Bogovič (Infekcijska klinika Ljubljana) v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Pišite ali pokličite v živo – vaša vprašanja so dobrodošla. V ponedeljek po deveti uri v Jutru na Prvem.
Vzroki za bolečine v hrbtenici so različni, najpogosteje pa gre za degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah v ledvenem predelu hrbtenice. Katere so bolezni hrbtenice in kako jih zdravimo? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo specialist ortopedske kirurgije doc. dr. Boštjan Kocjančič z ortopedske klinike UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, ali pokličite med oddajo.
Nastanek nekaterih bolezni je tesno povezan z delovanjem hormonov in s spremembami v njihovem delovanju. Endometrioza, ki lahko povzroča hude bolečine in vodi v neplodnost, je pogosto spregledana bolezen ženk, čeprav prizadene okoli 10 odstotkov žensk v rodni dobi. Prav tako igrajo hormoni pomembno vlogo pri nastanku ginekoloških rakov, kot so rak dojk, rak endometrija in rak jajčnikov; ti povzročijo kar 22 odstotkov vseh z rakom povezanih smrti na leto. Kako hormoni vplivajo na nastanek in razvoj teh bolezni in kako jih z novimi biooznačevalci kar najhitreje zaznati in razviti nove zdravilne učinkovine za boj z njimi, je področje, ki se mu posveča prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, vodja Laboratorija za molekularne osnove hormonsko odvisnih bolezni in biomarkerjev na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je za svoje raziskave je prejela tudi Zoisovo priznanje.
Na dan, ki je posvečen redkim boleznim, smo gostili pediatra dr. Urha Grošlja, enega vodilnih strokovnjakov za postavitev presejalnih testov za novorojence in predsednico Društva distrofikov, mag. Matejo Toman. Kaj so redke bolezni, kakšne izzive postavljajo pred bolnike in njihove svojce ter kaj pomeni napredek genskih in celičnih terapij za njihovo zdravljenje?
Na dan, ki je posvečen redkim boleznim, smo gostili pediatra dr. Urha Grošlja, enega vodilnih strokovnjakov za postavitev presejalnih testov za novorojence in predsednico Društva distrofikov, mag. Matejo Toman. Kaj so redke bolezni, kakšne izzive postavljajo pred bolnike in njihove svojce ter kaj pomeni napredek genskih in celičnih terapij za njihovo zdravljenje?
Za svoje raziskave virusov in njihove razširjenosti v okolju je prejela Zoisovo nagrado Virusi so vsepovsod okrog nas, v vodi, zraku, zemlji, v vseh živih bitjih in seveda tudi v nas. Obstaja ogromno različnih vrst in nekateri med njimi, kot smo se nazorno poučili v zadnjih par letih, povzročajo tudi hude bolezni.Metodo spremljanja prisotnosti rastlinskih virusov v odpadnih vodah, ki jo je prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, pionirsko razvijala že pred 15 leti, so ob izbruhu pandemije covida-19 hitro prilagodili novim potrebam in začeli spremljati razširjenost novega virusa.»Preskok z rastlinskih na humane viruse ni bil zelo težak zaradi naših dolgoletnih izkušenj in metodologij.«Kako viruse v okolju zaznati, določiti, spremljati njihove premike ter jih iz njega celo odstraniti, so področja, ki se jim prof. dr. Maja Ravnikar zelo uspešno posveča. Za svoje raziskave je prejela tudi Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Foto: Jure Makovec/NIB
Denis Malačič je človek, ki v naši družbi išče pozitivne, spodbudne zgodbe. Takšno pa piše tudi sam, trenutno je televizijski voditelj in novinar, človek nalezljivega iskrenega nasmeha, ki je večkrat prehodil znameniti Camino, Jakobovo pot. Izoblikovala ga je v človeka vrednot, kakršen je, tudi preizkušnja z boleznijo.
Denis Malačič je človek, ki v naši družbi išče pozitivne, spodbudne zgodbe. Takšno pa piše tudi sam, trenutno je televizijski voditelj in novinar, človek nalezljivega iskrenega nasmeha, ki je večkrat prehodil znameniti Camino, Jakobovo pot. Izoblikovala ga je v človeka vrednot, kakršen je, tudi preizkušnja z boleznijo.
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi »Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je slika mladostnika, ki ima vedno pogosteje drisko. Blato je lahko tudi krvavo ali sluzasto.« Tako pravi prof. dr. Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo UKC Maribor. Pediater opozarja, da se je v zadnjih dveh letih zelo povečalo število otrok in mladostnikov s kroničnimi črevesnimi boleznimi. Ali je kriva epidemija, ali je v ozadju kaj drugega, strokovnjakom za zdaj še ni uspelo ugotoviti. Več v Ultrazvoku. Na mariborski Kliniki za pediatrijo se je z dr. Dolinškom srečal Iztok Konc. Foto: Prvi
Multiplo sklerozo imenujejo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj se pri vsakem bolniku kaže drugače. Je neozdravljiva avtoimunska bolezen, običajno gre za vnetno stanje, ki uniči mielin in tako upočasni ali povsem zavre prevajanje živčnih impulzov. Zbolevajo odrasle osebe, stare med 20 in 40 let. Bolezen je drugi najpogostejši vzrok za invalidnost pri mladih. »Da se živeti in doživeti in preživeti. Kljub oviram, kljub bremenom, kljub zankam in pastem življenja,« je zapisala Darja Majce, bolnica z multiplo sklerozo, v svojem blogu Izgubljena v vesolju. Kako ohraniti svoj način življenja kljub hudi bolezni in kako živeti kakovostno življenje? Kakšen je proces sprejemanja bolezni, kako spreobrniti miselnost v: kaj zmorem in ne, česa ne zmorem – o tem bosta pripovedovali gostji oddaje Med štirimi stenami bolnica Darja Majce ter doktorica zakonske in družinske terapije in magistrica zdravstvene nege Anita Pirečnik Noč. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.
Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč.
Ob svetovnem nogometnem prvenstvu smo v studiu gostili Elvisa, ki je profesionalni nogometaš, trenutno v klubu Ilirija brani gol. Med športno kariero se je ob težkih treningih spopadal še z boleznijo. Ob mesecu novembru, v katerem se osvešča o boleznih moških, posebej o rakih, vedno z veseljem pove tudi svojo zgodbo, v upanju, da bi moški bolj pazili na spremembe v svojem zdravju in hitreje poiskali strokovno pomoč.
Svetuje mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel - klinična psihologinja z Onkološkega inštituta v Ljubljani Želja je, da nas takrat, ko prestopimo prag zdravstvene ustanove, sprejmejo z razumevanjem in da smo deležni čim bolj celostne oskrbe. Bolezen namreč niso le znaki in simptomi, niso le telesne bolečine, ampak velikokrat tudi skrbi in različne psihične težave. Celostna obravnava je še zlasti pomembna pri onkoloških bolnikih. Diagnoza rak namreč močno in s strahom zareže v življenje posameznice in posameznika ter njegovih bližnjih. Pomoč lahko ponudijo tudi psihoonkologi. V Svetovalnem servisu na vprašanja o psihični pomoči in podpori bolnikom z rakavimi obolenji odgovarja klinična psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto:Europa Donna Slovenija/ zajem zaslona
Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe? Prejšnji konec tedna je v soorganizaciji Inštituta 8. marec na Vodnikovi domačiji potekal Festival angažiranega pisanja. Predstavili so prvo delo, v katerem so zbrana pričevanja mladih o karanteni po karanteni in jo po zamisli Ele Potočnik poimenovali Moja soba. Kako zelo odprte rane karantena še vedno pušča in kako jih lahko zašijemo?
Drugi poudarki iz oddaje: -Pri priključevanju na novo kanalizacijsko omrežje v občini Log - Dragomer so občani naleteli na več težav -Inovatorji Dolenjske in Bele Krajine v slovenskem vrhu -V Parku vojaške zgodovine v Pivki začenjajo praznovanja ob 16-letnici delovanja
Mesec september je posvečen krvnim boleznim, za katerimi oboleva veliko ljudi. V Sloveniji vsako leto zaznamo višjo pojavnost teh bolezni. Ali jih pri nas pravočasno zaznamo in kakšna je pri tem vloga družinskih zdravnikov? Z nami je bila družinska zdravnica Vesna Pekarović Džakulin iz Diagnostičnega centra Šentjur.
Naš gost je bil predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana dr. Tadej Battelino, govorili pa smo o testih, ki povečujejo možnosti za zdravljenje redkih bolezni. O zgodnjem odkrivanju redkih bolezni v živo z vrhunskim strokovnjakom.
Metoda CRISPR/Cas je v zadnjem desetletju temeljito revolucionirala vede o življenju. Z njeno pomočjo je postalo spreminjanje in urejanje genov sorazmerno preprosto. Skupini slovenskih znanstvenikov je zdaj uspelo metodo še izboljšati, s tem pa tudi njeno učinkovitost pri zdravljenju cele vrste bolezni. Kako delujejo izboljšane genske škarje in kaj bi lahko našemu prostoru prineslo bolj sistematično uvajanje novih, naprednih metod zdravljenja v klinično prakso, je pojasnil dr. Duško Lainšček s Kemijskega inštituta.
Ob morebitnem poslabšanju epidemičnih razmer bo ukrepe sprejemala stroka brez vmešavanja politike, obveznega cepljenja proti covidu ne bo. To sta bržkone glavni sporočili z današnje predstavitve nove posvetovalne skupine za covid-19. Vodil jo bo Mario Fafangel, ki je napovedal tri scenarije obvladovanja epidemije in transparentno komunikacijo. Da je treba covid umestiti v zdravstveni sistem, je poudaril zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Višje število okuženih s koronavirusom sicer v zadnjem obdobju ne povzroča pretiranih skrbi, poudarjajo pristojni, saj podrazličica omikrona BA.5 ne povzroča hujše oblike bolezni. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Janez Žlak ni več predsednik uprave SDH-ja. Ga bo nasledil nekdanji prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak? - Tridnevni vrh Nata tudi v znamenju švedske in finske prošnje za članstvo v zavezništvu - Ponudbo 30-ega Lenta bo drevi dopolnil še mednarodni folklorni festival Folkart
Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.
Načini, kako med seboj komunicirajo celice, so ključni za razumevanju cele vrste procesov v človeškem telesu. Med strukturami, ki imajo pri medcelični komunikaciji izjemno pomembno vlogo, pa so membranske nanocevke in zunajcelični vezikli, ki se jim med drugim izdatno posveča prof. dr. Veronika Kralj-Iglič z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, ki je za svoje raziskave na tem področju, skupaj s soprogom prof. ddr. Alešem Igličem, prejela Zoisovo priznanje. Zunajcelični vezikli so zadnje čaše sicer precej popularno področje raziskav, pravi prof. dr. Veronika Kralj-Iglič. »Fascinantno lepi so. Če jih vidiš na sliki, ne moreš, da se ne bi zaljubil vanje. Take mehke strukture so to. Prepričana sem, da če bi naredili izdelke, kake krožnike ali vazice, na osnovi fizikalnih principov, na osnovi katerih so narejeni ti delci, bi bili ljudem zelo všeč.« Izjava, v kateri je nedvomno moč začutiti tudi vpliv znanstveničinega očeta, legendarnega oblikovalca Nika Kralja. A prof. Veronika Kralj-Iglič je doktorica fizike in v fokusu njenih raziskav so fizikalne lastnosti teh drobnih, nanometrskih delcev, ki jih nikakor ni preprosto raziskovati. So najrazličnejših vrst, nastajajo v seriji najrazličnejših procesov – celo preprost odvzem krvi sproži njihovo nastajanje. Zato njihovo raziskovanje, določanje njihove vloge v telesu še zdaleč ni preprosto, a po drugi strani to delo obeta zelo veliko. Med drugim namreč skrivajo ključ do razumevanja, kako se v telesu širijo okužbe, vnetja ali metastaze. Njihovo razumevanje bi torej omogočilo tako preprečevanje napredovanja bolezni, kot zgodnjo diagnostiko.
Kako poteka življenje z otrokom z redko boleznijo, za katero obstaja zdravilo, a kljub temu ni nobenega zagotovila, da bo terapija uspešna. Kako se spremeni življenje družini in kakšna je pot do rešitev, do katerih si jo pri redkih boleznih pogosto starši gradijo sproti sami in ne predstavlja le poti do zdravila, pač pa tudi do psihosocialne pomoči, ki je praviloma zanemarjena. O tem se bo v oddaji Med štirimi stenami z dr. Nejcem Jelenom, očetom otroka z ozdravljivo redko boleznijo, pogovarjala Cirila Štuber.
Za redkimi boleznimi trpi približno 100.000 Slovencev, a točne številke ne poznamo, ker še vedno nimamo nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi se moralo razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem lahko preprečili mnoge smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt za redke bolezni, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in slovenske strokovnjake izpostavili kot ene najnaprednejših v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: - Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, - Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, - Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom. Ob nedavnem mednarodnem dnevu redkih bolezni o položaju bolnikov in izvajanju akcijskega načrta Redko bolezen ima približno sto tisoč Slovencev, a natančne številke ne poznamo, ker še vedno ni nacionalnega registra redkih bolezni. Tudi presejalno testiranje za novorojenčke bi bilo treba razširiti, saj bi s pravočasnim diagnosticiranjem preprečili številne smrti. Oboje predvideva nov akcijski načrt, po katerem naj bi v dveh letih preobrazili to področje in omogočili slovenskim strokovnjakom položaj med najboljšimi v svetu. O izvajanju načrta, drugih možnih rešitvah ter o zdravstvenem, gmotnem in socialnem položaju bolnikov voditeljica Eva Lipovšek in gostje v studiu: – Franc Vindišar, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, – Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, – Jože Faganel, predsednik Združenja za redke bolezni Slovenije. Svojo zgodbo nam je zaupala mama dveletne Maše Us Varda, ki ima metakromatsko levkodistrofijo in se bodo morali v petih letih od nje posloviti. Pogovarjali pa smo se tudi s predsednikom društva Viljem Julijan Nejcem Jelenom in vodjem Oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurijem Fürstom.
Redke bolezni so opredeljene kot bolezni, ki prizadenejo največ 5 oseb na 10.000 prebivalcev. Do zdaj je poznanih že okrog 8.000 redkih bolezni in glede na ocene ima od 5 do 8 odstotkov ljudi v populaciji vsaj eno redko bolezen. Kako potekata diagnosticiranje in zdravljenje redkih bolezni? Gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo docentka doktorica Luca Lovrečić, specialistka klinične genetike s Kliničnega inštituta za genomsko medicino UKC Ljubljana.
»Danes vemo, da imamo v Evropi, kjer se imamo za najbolj razviti del sveta, ogromno vrst rakov, ki pogosteje prizadenejo revne in ogromno revnih bolnikov z diagnozo raka, pri katerih je prognoza bistveno slabša kot pri skupinah, ki jim gre socialno-ekonomsko bolje,« pravi prof. dr. Vesna Zadnik, ki je za svoj prispevek na področju epidemiologije raka prejela Zoisovo priznanje. Nova metoda za boljši vpogled v geografske dejavnike Natančen vpogled v pojavljanje rakavih bolezni, njihovo prostorsko razširjenost in pogosto kompleksne dejavnike, ki botrujejo tako njihove nastanku kot uspešnosti zdravljenja, omogočajo podatki slovenskega Registra raka. Dr. Vesna Zadnik, predstojnica sektorja Epidemiologija in register raka na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter redna profesorica za javno zdravje na Univerzi v Ljubljani, je s sodelavci razvila v svetovnem merilu povsem novo metodo, ki omogoča podrobnejši prikaz razlik v tveganju za pojav raka na različnih geografskih območjih. Covid 19 in diagnostika raka Poleti 2020 so kot prvi na svetu objavili študijo, ki je pokazala nedvoumen vpliv pandemije covida 19 in ukrepov za preprečevanje njegovega širjenja na diagnostiko raka. Ta upad je bil v prvem valu izreden, 30 %, pri določenih vrstah raka, kot je denimo kožni melanom, celo 50 %. A ker so ta primanjkljaj tako naglo zaznali, so lahko z ukrepi v naslednjih valovih covida stanje bistveno izboljšali. Pa vendarle ostaja še danes določeno število rakov prav zaradi covida nediagnosticiranih. Glede na to, da v povprečju na leto pri nas zboli za rakom preko 15 000 ljudi, tudi le nekaj odstotkov pomeni zelo veliko primerov skritih bolezni. »Ti bolniki nedvomno nekje so, a zdaj pridejo kasneje v zdravstveni sistem, kar seveda pomeni, da je zdravljenje bolj zahtevno in tudi izidi bolezni slabši.«
Strokovnjaki so zaznali, da se velike farmacevtske multinacionalke umikajo iz razvoja zdravil za Alzheimerjevo bolezen. Kaj jih je pripeljalo do take odločitve, če vemo, da za tem nevrodegenerativnim obolenjem zboli kar od pet do deset odstotkov starejših od 65 let? Še vedno pa nove učinkovine, ki bi upočasnile ali celo ustavile Alzheimerjevo demenco, išče raziskovalec Stanislav Gobec. Marsikdo je presenečen, da raziskovalni tim, ki ga vodi, istočasno išče tudi nova zdravila proti raku in okužbam. V čem so stične točke? Z nami je Zoisov nagrajenec prof. dr. Stanislav Gobec mag. farm., znanstvenik, predavatelj in vodja uspešne raziskovalne skupine na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Foto: Studio Spomin/ FFA
V Sloveniji bi morali na leto odkriti okoli tisoč novih poklicno bolnih. Uradno so jih v letu 2020 odkrili manj kot trideset. V tokratni epizodi podkasta ugotavljamo - zakaj.
V Sloveniji smo do zdaj brez napotnice lahko šli k svojemu izbranemu zdravniku, k psihiatru, ženske še h ginekologu in otroci k pediatru. Od letošnjega poletja pa se lahko brez napotnice naročimo tudi v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. »Kar pa sploh ni edina novost,« pravi infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Skupini, v kateri je sodelovala, gre zasluga, da od letos s cepivom proti HPV brezplačno zaščitimo tudi dečke, da so v slovenskih lekarnah dostopni testi za samotestiranje na HIV, da … O vseh novostih v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: pexels
Dr Belovič shares some tips about the immune system, which helps us ward off viruses and bacteria. - Dr Belovičeva deli nasvete o imunskem sistemu, ki ščiti med drugim tudi pred virusi in bakterijami.
Redno gibanje je eno od temeljev zdravja, pomembno pa je tudi pri obvladovanju številnih revmatičnih bolezni. Zato Društvo revmatikov Slovenije predstavlja vseslovensko akcijo spodbujanja gibanja Skočimo na lepše. O revmatičnih boleznih, o tem, kako jih obvladujemo, zdravimo, zakaj je gibanje pomembno - bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu, naša gosta bosta Anita Jaklič, diplomirana fizioterapevtka s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in dr. Žiga Rotar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Ob mesecu krvnih bolezni smo govorili s prof. dr. Irena Preložnik Zupan. Poudarila je pomembnost pravočasne prepoznave krvnih bolezni ter povedala kaj so znaki, da z našo krvjo ni vse v najlepšem redu in da je mogoče potreben obisk pri zdravniku hematologu.
Drugi poudarki oddaje: Kmetijsko ministrstvo z 20-imi milijoni evrov za ublažitev posledic vremenskih vplivov v kmetijstvu Mednarodna organizacija Cipra opozarja na negativne vplive množičnega pohodništva v visokogorju Na Dolah pri Litiji bo drevi zagorelo 300 kubičnih metrov lesa v kopi rekorderki, največji v Evropi Turistične ponudnike Zelenega krasa razveseljuje povečan turistični obisk
Že skoraj četrt stoletja je 15. junij svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki kljub temu pogosto ostaja neodkrito in zamolčano. Strokovnjaki ocenjujejo, da je prijavljen le vsaj 24. primer. Večjo raziskavo o nasilju nad starejšimi pri nas so pred nekaj leti naredili v Inštitutu Antona Trstenjaka. Takrat je v 70 odstotkih prevladovalo verbalno nasilje, z nekaj manj kot 15 odstotki telesno in z dobrimi desetimi odstotki ekonomsko nasilje. Večina starostnikov je nasilje doživela doma, v veliki večini so bili povzročitelji družinski člani ali znanci, kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki pa je bilo nehotenega.
Olajšanje za bolnice in bolnike, manj skrbi za njihove bližnje, manj težav za zdravnike in zdravnice. V ugledni medicinski reviji Lancet je izšel članek o novi tehnologiji, ki bo izboljšala življenje ljudem s sladkorno boleznijo. Soavtor članka je tudi predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani prof. dr. Tadej Battelino. Novica je dobra in obeta srečen konec. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Tudi v aplikaciji za podkaste. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Za vse covid-19 prebolevnike in vse, ki bi se tej zoprni bolezni raje izognili bo tale epizoda izjemno informativna. Z dr. Petro Zupet, predstojnico IMŠ in eno od avtoric priporočil na temo vračanja športnikov po preboleli covid-19 bolezni sva o tej temi podrobno spregovorila. Kako in kdaj začeti z aktivnostjo, kakšni so dolgoročni simptomi te bolezni, kje poiskati dodatno pomoč in kaj je pomembno, če se težjemu poteku bolezni želimo izogniti. Imate dodatna vprašanja in svoje izkušnje? Zapišite v komentarje. ============================================= V 36. epizodi preletim tudi tekaške novice od blizu in daleč, vas povabim na virtualne izzive v Istro, Radence in na PST ter predlagam tekaško čtivo in tekaški film tedna.Vabljeni k poslušanju! #zagretzatek #covid19 #priporočila =============================================
V tej epizodi nakladam o tematiki smrti in bolezni v literaturi. Govorim o romanih Belo se pere na devetdeset, Krive so zvezde, Kava s smetano, Selma je sanjala o okapiju in drugih.
… si obljubimo na poročni dan. Pa se zavedamo, kaj izgovarjamo? V Družinski katehezi sta bila z nami Sara in Bojan Doljak.Pred desetimi leti (leta 2011) se je zanju začelo čisto posebno obdobje – izvedela sta za Sarino bolezen skleroza multipleks. Mnogi, ki spremljajo Sarine zapise na facebooku, lahko doživljajo ne le križev pot, ampak njeno - njuno vsakodnevno vstajenje. V Družinski katehezi smo poskušali vsaj malo vstopiti v to njuno skrivnost življenja, ki je ni zamajalo, ampak še bolj okrepilo tudi Sarino poslabšanje bolezni z odvzemom sposobnosti govora, hoje,.... Sama pripoveduje, da v trenutkih tišine bolj odkriva resničnost življenja. Tudi njun odnos se poglablja in se osredotoča na bistveno. Zanimalo nas je, kako uspe ohranjati to veliko vero in hvaležnost tudi v dolgotrajnih bivanjih v bolnišnici in vsem trpljenju, ki ga živita skupaj.
Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.
Epidemija covida je razgalila šibke točke slovenskega zdravstva; vendar ni vse črno-belo. Nikoli ni zmanjkalo postelj za najhujše bolnike, obolele za covidom, in dobili so najboljšo zdravstveno oskrbo. V istem obdobju pa marsikdo ni mogel priklicati svojega izbranega zdravnika, že načrtovani nenujni pregledi pa so bili preloženi. Med omejitvami sta zastala diagnostika in zdravljenje rakavih in srčno-žilnih obolenj, podaljšale so se čakalne dobe za številne preglede in posege. Ker virus ostaja z nami, bo voditelj Iztok Konc s sogovorniki ugotavljal, kakšna je škoda in kakšna bo strategija našega zdravstvenega sistema v prihodnje. Sodelovali bodo: - dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta, - zdravnica Tea Stegne Ignjatovič, strokovna direktorica ZD Ljubljana, - dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor, - in dr. Samo Zver, predstojnik KO za hematologijo v Ljubljani. Posebej za našo oddajo je o teh izzivih govoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar.
Prihodnje leto bodo pri novorojencih na pediatrični kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana odkrivali tudi bolezni, kot so spinalna mišična atrofija, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo. Tako bodo skupaj presejalno odkrivali 40 prirojenih bolezni. Zakaj je pomembno zgodnje odkrivanje redkih bolezni, katere so te bolezni in kako jih zdravimo?
Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/znanostdobregapocutja Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp
Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki pa lahko povzroča velike težave – tako telesne kot psihične. Bolezni ščitnice povzročajo nespečnost, nemir, nihanje razpoloženja, tesnobnost, celo depresijo. Ob fizičnih znakih in simptomih prav to najbolj greni življenje bolnic in bolnikov. Zakaj je pomembno, da težave s ščitnico odkrijemo in zdravimo čim prej? Kdaj moramo poiskati zdravniško pomoč? Podrobneje v Ultrazvoku doc. dr. Katja Zaletel predstojnica Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo bolezni ščitnice. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc
Letošnje leto je zaradi pandemije koronavirusne bolezni povsem drugačno tudi za vinogradnike in vinarje. Zdaj se bliža njihov največji praznik, god svetega Martina, ko vinarji v normalnih razmerah na stežaj odprejo vrata svojih vinskih kleti za vse ljubitelje žlahtne kapljice, a bodo kleti letos ostale zaprte. Za kmetijsko oddajo pa smo vendarle preverili, kako zadovoljni so z letošnjim pridelkom in s kakšnimi težavami so se spopadali v tem težkem letu. Na Primorskem pravijo, da je bila letošnja trgatev na celotnem njihovem območju količinsko pričakovana in kakovostno zelo dobra. Dolenjski vinogradniki so imeli s spomladansko pozebo srečo v nesreči, saj bo količinsko manjši pridelek ob manjši prodaji zaradi epidemije zmanjšal težave z zalogami. Kot zelo dobrega pa ocenjujejo letošnji vinski letnik na Štajerskem in v Prekmurju.
Otečeni, boleči in slabo gibljivi, okoreli sklepi. To je revma! Revmatično obolenje nas lahko doleti kadarkoli v življenju. Zdravniki postavijo različne diagnoze: revmatoidni artritis, spondiloartritis, ankilozirajoči spondilitis. Vnetne revmatične bolezni so kronične, zato v obdobju epidemije, ukrepov in omejitev terjajo posebno skrb. Podrobneje pa torkovem Svetovalnem servisu. Na vprašanja o revmatičnih obolenjih odgovarja revmatolog prof. Matija Tomšič.
Skoraj vsak, ki je starejši od 60. let se srečuje z revmatično boleznijo. Od osteoartroze do kroničnega vnetja sklepov hrbtenice je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Naš gost je bil prof. dr. Matija Tomšič, ki je govoril tudi o tem, da je celostna obravnava revmatičnih bolnikov ključna za dobre izide zdravljenja.
Državni zbor je potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna, ki je bil potreben zaradi ukrepov za omilitev posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Država se je zato ob zelo nizkih obrestnih merah in zamrznjenem fiskalnem pravilu zadolžila za 5 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj je nekaj več kot 4 milijarde evrov. V oddaji tudi o primeru nedostopnosti do zdravnika na Gorenjskem: ttttttt - Minister Gantar o primeru bolnice z razlitim slepičem: "To je nedopustno!" ttttttt - Bo Janševa vlada zaradi srbskih interesov 800 tisoč ljudi prikrajšala za športne prenose? ttttttt - V novem migracijskem paktu ni obveznih kvot za premeščanje ttttttt - Kaj bi še moral doseči slovenski šport za večjo finančno podporo?
Za Alzheimerjevo boleznijo zboli 5-10% starejših od 65 let. Žal pa vse več zbolevajo tudi mlajši. Zgodnja diagnostika je nujna, saj zdravila najbolj pomagajo na začetku bolezni. Alzheimerjeva bolezen ne prizadene le bolnika, ampak vse njegove bližnje. Soočenje je težko, a nujno. Na vprašanja odgovarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog.
Življenje piše različne zgodbe. In današnja zgodba je zgodba časa, v katerem živimo. Obdobja koronavirusne bolezni, ki obvladuje vse ravni našega življenja: delo, izobraževanje, družino, prosti čas in še bi lahko naštevali. Nekateri o bolezni govorijo spoštljivo, predvsem iz spoštovanja do umrlih za to boleznijo, drugi ji ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na ukrepe, ki jih je treba dosledno spoštovati, da se bolezen ne bi širila. O virusu in posledicah bolezni še vedno vemo premalo, pravi naš današnji sogovornik oddaje Med štirimi stenami prof. dr. Adolf Lukanovič, ki je bolezen prebolel v njeni najhujši obliki. O tem, kaj vse je doživljal med zdravljenjem in rehabilitacijo, boste lahko slišali v pogovoru z novinarko Petro Medved.
Naj bodo zdravstveni, psihološki, socialni, ekonomski, politični pa tudi povsem življenjsko-praktični pretresi, ki jih je v zadnjih nekaj mesecih sprožila pandemija novega koronavirusa, še tako hudi, si je vendarle treba priznati, da nismo prvi ljudje v zgodovini, ki se soočamo z nenadno, vseprežemajočo krizo, ki jo je sprožilo širjenje nove nalezljive in smrtonosne bolezni. Kako so se torej ljudje v preteklosti soočali z nevarnostmi, ki so jih, na primer, prinesle črna smrt sredi 14. stoletja, ponavljajoči se izbruhi kolere v 19. stoletju ali španska gripa ob koncu prve svetovne vojne? Kako se je spremenil njihov svet? Se lahko iz načinov, kako so se ljudje v preteklosti odzivali na zdravstvene krize, iz njihovih verjetij o bolezni in spremenjenih vedenjskih vzorcev, naučimo česa, kar bi bilo uporabno tudi za nas danes? - To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko, raziskovalko na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, dr. Urško Bratož. Naša gostja se namreč posveča preučevanju zgodovine medicine, epidemičnih bolezni in zdravstvenih praks pa tudi vpliva kužnih bolezni na življenjski vsakdanjik. Prav posebno pozornost namenja koleri, ki je sredi 19. stoletja v nekaj valovih pretresla severozahodno Istro. Tej temi je pred nekaj leti posvetila tudi vsestransko intrigantno monografijo Bledolična vsiljivka z Vzhoda. Z dr. Bratož se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Urške Bratož
Na splošno je veljalo prepričanje, da otroci covid-19 prebolijo brez večjih težav. Zdaj pa zdravniki v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike opažajo povečano število otrok s Kawasakijevo boleznijo, z redko in hudo otroško boleznijo, oziroma s sindromom, ki je Kawasakijevi bolezni zelo podoben. Zanjo je značilno vnetje žil. Iz Bergama v Italiji tako poročajo o kar 30-kratnem povečanju števila primerov. Kako pa je v Sloveniji? Ali gre le za naključje, ali sta hudo vnetje žil in covid-19 povezana? Iztok Konc se je pogovarjal s pediatrinjo na Infekcijski kliniki dr. Tino Plankar Srovin. Foto: pedro_wroclaw/ pixabay
Hitro menjavanje temperatur in pomanjkanje padavin ter posledični pozeba in suša – tako bi lahko na kratko opisali začetek letošnje vrtnarske sezone. Če so nizke temperature prizadele predvsem prekmalu sajene plodovke, imajo težave z vznikom zaradi pomanjkanja dežja korenovke. Poleg tega se že pojavljajo krompirjeva plesen, strune in druge bolezni ter škodljivci. Obenem se je pridelave vrtnin letos prvič lotilo večje številko novih vrtičkarjev, ki so v času karantene želeli poskrbeti za domačo zelenjavo. Več kot dovolj razlogov, da v sredin Svetovalni servis povabimo dr. Ano Slatnar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja.
Obolevnost za boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Lansko leto je bilo na tem področju obetavno - pristojni so zabeležili bistveno manj obolenj kot leto pred tem. Za boreliozo, ki se zdravi z antibiotiki, je zbolelo nekaj manj kot 4 tisoč oseb, za klopnim meningoencefalitisom pa 87. Najučinkovitejša zaščita pred slednjim je sicer cepljenje, ki pa trenutno ne poteka. O preventivnih ukrepih bomo spregovorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu. Gost: prof. dr. Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.
»Predstavljate si, da ste mornarji, nekaj sto let nazaj, imate kompas in želite priti na sever…«. Tako svojo analogijo z oceanom podatkov, ki jih imajo na voljo o možganih, nevrobiologiji in vedenju, začenja profesor psihiatrije, dr. Alan Antičevič z medicinske šole na Yalu. O napredku, do katerega je pripeljala tehnologija, o tem, zakaj kljub vsemu »navigacija« še vedno ne zmore pripeljati do točno določene točke oz. osebe in zakaj kljub temu, da se pravzaprav na področju duševnega zdravja odvijajo raziskave, ki so se včasih zdele kot znanstvena fantastika, še ne znajo pozdraviti hudih duševnih bolezni – v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni oddaji Za naše kmetovalce smo podrobneje spregovorili o projektu Seneno meso in mleko, ki pomeni alternativno možnost za ohranitev prireje mleka in mesa na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Po zaključku trgatve se je začelo obiranje oljk. Letošnja letina bo zaradi neugodnih vremenskih razmer v času cvetenja nekoliko skromnejša od običajne, tudi zaradi pojava oljčne muhe. Kot demoklejev meč pa nad oljkarstvom visi ena najhujših bolezni lesnatih rastlin Bakterijski ožig oljk, ki je pred leti močno prizadel oljke v Italiji. Bolezni v Slovenji k sreči še ni, zato pa sta Nacionalni inštitut za biologijo in novogoriški Kmetijsko gozdarski zavod vodila projekt kako ravnati preventivno. Bili smo tudi na drugem festivalu slovenskih sirov na Brdu pri Kranju, kjer so znova zablesteli kmečki sirarji s svojimi odličnimi siri.
Miran Torič, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota, je pod drobnogled vzel letošnjo pridelovalno sezono sadja in posebej izpostavil področje bolezni in škodljivcev.
Kako v pogojih globalizirane trgovine z rastlinami – še posebej pa za prehranske namene – ugotavljati, katere so bolne ali kužne, katere pa ne!? EU po novem ponuja model »evropskih referenčnih laboratorijev«, ki skušajo poenotiti način strokovnega nadzora vsebine uvoza s prehrano povezanih aspektov. Med tiste, ki zaradi dolgoletnih izkušenj odnedavna tvorijo skupino teh laboratorijev, spada tudi Nacionalni inštitut za biologijo iz Ljubljane. dr. Tanja Dreo, vodja laboratorija za bakteriologijo in metrologijo z »oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo«, pojasnjuje, kaj pomeni biti »evropski referenčni laboratorij za škodljive organizme rastlin«, kot so virusi, viroidi, fitoplazme in bakterije. Pri nadzornem, hkrati preiskovalnem in raziskovalnem delu, laboratorij uporablja 80 metod. foto: Levo, zdravi plodovi hrušk, na desni strani pa okuženi z bakterijskim hruševim ožigom, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (vir: NIB)
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja na velik porast okužb s sifilisom. Podatki za leto 2017 tako celo kažejo, da je sifilis po pogostosti že prehitel okužbo z virusom HIV. To velja tudi za Slovenijo. Sifilis je nevarna spolno prenosljiva bolezen, ki je ne gre podcenjevati. Če namreč obolenje odkrijemo pozno, lahko resno okvari številne organe – srce, možgane, hrbtenjačo, jetra – in ogrozi človekovo življenje. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe na Kliničnem centru v Ljubljani, bo opozorila na značilne znake in simptome sifilisa, pojasnila, zakaj je najbolj ustrezna zaščita pred okužbo kondom in opisala zdravljenje z antibiotiki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bru-nO/ Pixabay
V enaintrideseti številki podcasta lahko slišite veliko zanimivih informacij, med drugim o očeh, očalih, o ciganskih kartah, o Izgubi, o Bolezni, o Stalnosti in o Uradniku. Kaj lahko še slišite: vsevidno oko; očala na ciganskih kartah; ciganska karta Izguba; ciganska karta Bolezen; ciganska karta Uradnik; ciganska karta Stalnost; in še in še in še
Sladkorna bolezen, tudi tista tipa 1, ki zahteva doživljenjsko vsakodnevno injiciranje inzulina, nikakor ni več ovira za normalno življenje in tudi ne za vrhunski šport. Na dirki po Sloveniji zato prav zdaj tekmuje tudi ekipa profesionalnih kolesarjev s to neozdravljivo boleznijo, ki s tem ne dosega le kolesarskih ciljev, pač pa ima še dodatno misijo: opogumiti druge bolnike s to boleznijo. Vsi tekmovalci imajo sladkorno bolezen tipa 1, njihove sanje – postati profesionalni kolesar, so se vsem uresničile.
V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.
V oddajo Via positiva smo pred svetovnim dnevom športa, ki je zadnji dan maja, povabili para-plezalca Gregorja Selaka, katerega zgodba je dokaz o volji, ki premaga vse. Od otroških let redno trenira in se aktivno ukvarja s športom, pred nekaj leti pa ga je čez noč doletela bolezen. Zakaj, kako to, kaj sem delal narobe?, so bile njegove prve misli. Pot vnovičnega iskanja smisla ni bila lahka, danes je nazaj, ponosno pove, znova je vrhunski športnik, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo. Bolezni sem hvaležen, brez nje ne bi bil, kar danes sem. Iskriv in iskren sogovornik.
»Še zmeraj se zgodi, da mi pred očmi umirajo bolniki, ki niso želeli na preventivni pregled takrat, ko bi bolezen odkrili v zelo zgodnji fazi,« opozarja prim. Jana Govc Eržen, spec. druž.med, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in članica programskega sveta programa Svit. Široka paleta dostopnih preventivnih pregledov in posebni programi, ki sistematično vabijo k nekaterim preventivnim pregledom, še zmeraj ne prepričajo zadostnega števila ljudi, da bi raka in druge bolezni odkrili pravočasno.
Vsak dan z letalom potuje 11 milijonov ljudi, to je toliko, kot ima prebivalcev Grčija. Pomislimo, koliko vrst bolezni bi nosili in delili po svetu, če bi potovali neodgovorno. Lani je na letalu iz Dubaja v New York zavladala panika, kašljajo in bruhalo je kar sto ljudi. Po pristanku so jih zadržali v karanteni in pregledali na letalu, na srečo jih je zares zbolelo le 11. In to ne za kakšno eksotično boleznijo, ampak za gripo. Naš sogovornik je v kovčku z rajske plaže v Venezueli v Slovenijo prinesel mušice puri-puri. Ko je doma odprl kovček, so mušice zletele iz kovčka. Kaj bi se zgodilo, če bi bile okužene? Bolezni pa ne prinašamo samo domov, ampak jih tudi odnašamo v druge kraje. Že britanski raziskovalec James Cook je s svojo posadko leta 1778 na Havaje prinesel gripo, tuberkulozo, sifilis … In z njimi smrt za številne avtohtone prebivalce.Raziskujemo izzive, ki jih za naše zdravje prinašata sodoben način življenja in mobilnost. Kaj za razvoj starih in novih bolezni pomenijo hitre podnebne spremembe, kako lahko z genetskimi manipulacijami (na primer malaričnega komarja) uničimo nalezljive bolezni in kakšne so lahko posledice za naš ekosistem. Že če recimo iz Indonezije prinesete odmrle korale ali na domačem vrtu posadite semena manga iz Tajske, lahko ob slabem scenariju to pomeni, da ste domov prinesli tudi virusno, bakterijsko ali glivično okužbo, ki se lahko v našem okolju tudi razmnoži. Bo čez 30 let gensko spreminjanje organizmov nekaj popolnoma vsakdanjega? Ali morda bolezni sploh ne bomo več zdravili, ampak jih bomo iztrebili, še preden bi lahko preskočile na človeka? Kako bo z epidemijami? Kaj bo prinesel morebitni razmah vesoljskega turizma? Sogovorniki: -Dr. Tadeja Kotar, Sekcija za tropsko in potovalno medicino UKC Ljubljana -Dr. Tadej Malovrh, imunolog in strokovnjak za biovarnost z Veterinarske fakultete -Mojca Dolinar, klimatologinja na ARSO -Dr. Andrew Hammond, mikrobiolog na Imperial College London Serijo Ordinacija Dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič.
Novinarji Vala 202 se posvetijo tudi majhnim in velikim težavam, ki jih poslušalci ne morejo rešiti sami. Rešujemo nerešljivo, in to po navadi uspešno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc
doc. dr. Blaž Koritnik, Nevrološka klinika, UKCmoderatorka: Renata Dacinger