POPULARITY
Prav zaradi osebnega pristopa in angažmaja so vloge Tine Vrbnjak prepričljive, premišljene in izražajo njena osebna stališča do tém, ki se jih raznolike vloge dotikajo. V Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana je članica ansambla več kot desetletje in pol in se poleg repertoarnih predstav podaja tudi v lastna iskanja znotraj igralskega poklica in osebnih zanimanj. Za svoje delo je letos prejela nagrado »Duša Počkaj« Združenja dramskih umetnikov Slovenije za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih, leta 2024 nagrado za najboljšo igralko na 54. Tednu slovenske drame, na letošnjem 55. Tednu slovenske drame pa je s predstavo Alica, nekaj solilogov o neznosnosti časa, skupaj z avtorsko ekipo prejela nagrado občinstva. Predstava je uvrščena tudi v tekmovalni program festivala Borštnikovo srečanje. Tik pred tem smo Tino Vrbnjak povabili k pogovoru. vabimo vas k poslušanju! foto: Gregor Gobec, drama.si
Ob prihajajočem Tednu slepih, ki ga zaznamujemo prvi teden v juniju, bomo v današnjih Sledeh časa obiskali Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, kjer je postavljena muzejska razstava Slepopisje od točkopisa do e-bralca, ki osvetljuje zgodovino in pomen pismenosti slepih skozi različna pisna in zvočna sredstva – od brajice in tehničnega zvoka do sodobnih e-bralnikov. Na ogled je približno 60 predmetov, razdeljenih v sedem tematskih sklopov. Ustvarjalci z razstavo želijo ohranjati kulturno dediščino slepih in slabovidnih, muzejska zbirka pa je tudi podlaga za ustanovitev Muzeja slepopisja, muzeja slepih in slabovidnih. Razstavo si je ogledala novinarka Petra Medved.
Ime tedna je postal Klemen Kovačič gledališki in filmski igralec, ki je za avtorsko predstavo Agmisterij na letošnjem 12. bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica prejel tako osrednjo kot nagrado občinstva. Nagrado za najboljšega igralca pa je prejel tudi na Tednu slovenske drame. Član Slovenskega mladinskega gledališča deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden izmed ustanovnih članov kolektiva Počemučka.Kandidata sta bila še: Ivan Zadnek, predsednik Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, ki skrbi za zbirko historičnih vrtnic burbonk na vrtu Frančiškanskega samostana Kostanjevica. Novogoriška zbirka burbonk je nastala leta 2003 in je druga največja zbirka teh cvetlic v Evropi, takoj za pariško. Društvo že 20 let organizira tudi Festival vrtnic, ki je v tem času povezal strokovnjake, vrtnarje in ljubitelje vrtnic. Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica in odgovorna urednica otroškega spletnega časopisa Časoris, ki otrokom že 10 let na njim razumljiv in spoštljiv način pojasnjuje aktualne dogodke ter spodbuja kritično mišljenje in spremljanje zanesljivih informacij. Časoris, ki nagovarja otroke, stare od šest do 12 let, berejo tudi starejši, na Dunaju pa je prejel glavno nagrado mednarodnega razpisa SozialMarie za družbene inovacije.
Klemen Kovačič je prejemnik nagrade za najboljšega igralca na Tednu slovenske drame za igro v uprizoritvi Agmisterij. "V bistu, sem najprej mislil", pravi Klemen, "da bo to enkratni dogodek, da sploh ne bo ponovitve, saj gre za mojo magistrsko nalogo, a zaradi tako lepega odziva in festivalskih ponudb (Gibanica, Borštnikovo srečanje), sem se rade volje premislil!" Danes je Klemen član Slovenskega mladinskega gledališča, deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden od ustanovnih članov kolektiva Počemučka. Njihova predstava Under construction (Gledališče Glej) je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado. Klemen Kovačič se je s prvim samostojnim avtorskim projektom 'Razmetana soba' predstavil leta 2022, istega leta je tudi diplomiral na AGRFT-ju. Razmetana soba, pravi Klemen, je neko logično nadaljevanje predstave Agmisterij.
V veliki teden nas je v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji uvedel župnik župnije Polzela Urban Lesjak, ki nam je povedal tudi, kako lahko duhovno poglobimo doživljanje dnevov, ki prihajajo in kaj bi sporočil nekomu, ki težko verjame v vstajenje. Ozrli smo se tudi v radijski misijon, prisluhnili smo odgovorom na vprašanja nekaterim škofom, ki so bila zastavljena v sklopu pogovornih večerov Vprašaj škofa.
Katarino Morano, filmsko režiserko, zadnja leta spremljamo predvsem kot dramaturginjo in pisateljico dramskih besedil, kot so na primer Sedem dni, Usedline, Kako je padlo drevo, Zakaj sva se ločila?. Vse je na odrih režiral Žiga Divjak, s katerim skupaj ustvarjata in sta dobila že več priznanj. Katarina Morano je dobitnica Borštnikovih nagrad: za dramaturgijo predstave Gejm in za izvirno besedilo predstave Usedline; za to besedilo je prejela tudi nagrado Slavka Gruma na Tednu slovenske drame pred tremi leti. To sezono si je v Mestnem gledališču ljubljanskem mogoče ogledati predstavo Zakaj sva se ločila? Katarine Morano in Žige Divjaka, v kateri nastopata Jana Zupančič in Matej Puc. Da bi o tej predstavi, pa tudi o prihodnjih projektih izvedeli kaj več, je Tadeja Krečič Katarino Morano povabila pred mikrofon oddaje Oder.
V oddaji Pogovor o smo v Tednu katoliškega šolstva gostili direktorje treh katoliških izobraževalnih zavodov, Zavoda sv. Stanislava, Zavoda Antona Martina Slomška in Zavoda sv. Frančiška Saleškega. Tone Česen, dr. Andrej Flogie in Janez Krnc so spregovorili o svojem poslanstvu, o dosedanjem delu, financiranju in kadrovskih izzivih ter umeščenosti v slovenski izobraževalni sistem.
Na dveh razstavah v Ljubljani, v Galeriji Cankarjevega doma in Galeriji Fotografija, se do 7. septembra s svojimi deli predstavlja sloviti okoljevarstveni fotograf, Nick Brandt. Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se bo drevi odvila zadnja premiera letošnje sezone, komična drama Vila blok Evropa v režiji Barbare Hieng Samobor, na Tednu slovenske drame pa je včeraj potekal dogodek v okviru projekta Dramatiki manjšinskih jezikov.
Najprej nekaj knjižnega – predstavljamo dve deli, ki sta pred kratkim izšli pri Cankarjevi založbi, in sicer Tri besedila francoske Nobelove nagrajenke za književnost Annie Ernaux in roman mehiške pisateljice Guadalupe Nettel Edinka. Potem pa nekaj o prenovljeni javni platformi za izposojo elektronskih knjig COBISS Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, in še o živi uprizoritvi radijske igre Brine Jenček z naslovom grem greš greva na Tednu slovenske drame v sodelovanju s Programom Ars. Tu je še nova koncertna sezona cikla SiBrass, ki v ospredje postavlja različne trobilske zasedbe in tovrstni repertoar. Tudi letošnjo sezono odpira hišni trobilni ansambel SiBrass.
Tokrat smo osrednjo pozornost namenili Tednu družine, ki ga zaznamujemo med praznikoma sv. Jožefa in Gospodovega oznanjenja. O tem, zakaj so družine prinašalke upanja in kakšen pomen imata omenjena praznika za današnji čas, smo se pogovarjali z Danijem Siterjem iz društva Družina in življenje.
Oddajo namenjamo Nini Rajić Kranjac, gledališki režiserki in letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac ustvarja predstave tako v institucionalnih gledališčih kot na neodvisni sceni, s svojo samosvojo poetiko, premišljeno režijo, poglobljenim delom in širokim poljem zanimanja pa vedno znova prepriča številne gledališke komisije, kritike in občinstvo - doma in tudi po svetu. Umetnica je na svoj talent opozorila že v času študija z uprizoritvijo dela tisočdevetsoenainosemdeset (1981) Simone Semenič in z magistrsko uprizoritvijo Zborovanje ptic. Njena uprizoritev Mrakijada je prejemnica Šeligove nagrade na Tednu slovenske drame, Angeli v Ameriki so prejeli Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev, njena predstava Solo pa je prejela grand prix Mire Trailović za najboljši uprizoritev na festivalu Bitef. V utemeljitvi za nagrado Prešernovega sklada je komisija izpostavila tri njena dela: Zaprto študijo Ivana Viripajeva, Mrakijado po dramah Ivana Mraka in Angeli v Ameriki Tonyja Kushnerja. Z Nino Rajić Kranjac se je pogovarjala Ana Lorger.
Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.
Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje vitkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?Sogovorniki: Metka Kramar, upokojena klinična psihologinja Prof. dr. Kohei Watanabe, strokovnjak za gibanje Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, dolgoletna direktorica NIB Prof. dr. Ivica Rubelj, raziskovalec dolgoživosti Stanovalke Doma Pod Gorco v Mariboru *Epizoda je v Tednu možganov nastala v sodelovanju z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija.
V tokratni oddaji gostimo gledališko in radijsko režiserko Živo Bizovičar, gledališko ustvarjalko mlajše generacije, ki je nase opozorila že med študijem s predstavo Jagababa, za katero je prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Pozneje je za predstavo Žene v testu prejela Borštnikovo nagrado za celosten pristop k obdelavi gradiva, nagrado Društva slovenskih kritikov in teatrologov Slovenije ter Šeligovo nagrado na Tednu slovenske drame, za predstavo Juriš pa je prejela Borštnikovo nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Februarja smo na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega lahko videli predstavo Drame princes, ki jo je ustvarila v Dramskem Teatru Skopje. Živa Bizovičar, ki se pomembnih zgodovinskih tem loteva z raziskovalno natančnostjo in kritičnim razmislekom, je konec januarja na odru Slovenskega mladinskega gledališča režirala predstavo Boško in Admira. Vabljenik poslušanju!
Podrobneje smo si ogledali razstavo Odsevi upanja v frančiškanskem samostanu v Mariboru ter se pozanimali o Tednu oblikovanja in tekstilne umetnosti, ki poteka v Gorici. Na njem se posvečajo tekstilu kot simbolu povezovanja, prepletu dveh kultur in šivanju vezi med narodoma. Pozneje pa še nekaj besed o književni umetnosti in arhitekturi. Vabimo vas k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, kaj nam je papež sporočil pri avdienci in da v Rimu poteka prvo srečanje v jubilejnem letu – posvečeno je medijskim delavcem. Za vas smo zbrali novice iz Svete dežele in druge novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Slišali ste tudi, kaj je apostolski vizitator v Medžugorju povedal o svojih vtisih bivanja med romarji in kaj nam sporoča teden molitve za edinost med kristjani.
Kristjani po vsem svetu se za Teden molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto med 18. in 25. januarjem. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.
Pred nami je teden zaporov, ki se po vsem svetu obhaja v sklopu Katoliške cerkve in drugih krščanskih Cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali potreb zapornikov in njihovih družin, zaposlenih v zaporu, pa tudi žrtev kaznivih dejanj, zato smo v oddajo povabili zaporniškega vikarja Roberta Friškovca.
Predstavljamo 25. mednarodni festival Pixxelpoint, ki poteka v Novi Gorici in Gorici, govorimo o razstavi Primoža Puglja Začetek novembra v Galeriji S na Ljubljanskem gradu in o projektu Dramatika manjših evropskih jezikov, ki poteka v okviru mednarodnega sodelovanja na Tednu slovenske drame. Pozornost namenjamo razstavi Zgodba o Gazi ostaja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, poročamo o obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko na avstrijskem Koroškem. Nekaj minut namenjamo nemškim medijem in programu 3Sat in opozarjamo na dogodke ob 300-letnici Kantovega rojstva. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Gašper Loborec, redakcija Staša Grahek.
Drugi poudarki iz oddaje: -Pred dnevom spomina na mrtve se vrstijo pozivi k čim manj odpadkov na pokopališčih, slišali boste o škofjeloški akciji pokopališče naj ne bo smetišče. -Za najlepšo jesensko destinacijo so razglasili Maribor. -Obiskali smo kmetijsko zadrugo v Šmarju pri Jelšah, ki je pred leti med prvimi začela ponujati domače in lokalne pridelke Obsotelja in Kozjanskega
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Med vse hitrejšim drsenjem bližnjevzhodne regije v spiralo nasilja in vojn so se svetovni voditelji za nekaj dni preselili v New York, kjer poteka letno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Še nikoli nismo tolikokrat slišali besed mir, zaupanje in sodelovanje kot zdaj. Toda koliko države v geostrateški tekmi za prevlado sploh še puščajo prostor diplomaciji?
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Pred prvim prostim dnem na Touru vodi Tadej Pogačar, zelo blizu vrha pa je tudi Primož Roglič. Vabljeni k poslušanju analize.
"Niti ne gre zato, kaj bi rada igrala, ampak bolj s kom, kaj, v kakšnem konceptu in s kakšno možnostjo vpletenosti pri ustvarjalnem procesu. In pa seveda ekipa, kolegi!"Tina Vrbnjak je gledališka in filmska igralka, prvakinja SNG Drama, kjer je poleg številnih vlog, ustvarila tudi nekaj avtorskih projektov.Na 54. Tednu slovenske drame v Kranju je letos prejela nagrado za najboljšo igralko, za vlogo v predstavi Mrakijada, lani pa je od Društva slovenskih audiovizualnih igralcev prejela nagrado Veliki plan za vlogo Klavdije Jaklič v popularni TV seriji Gospod profesor. Njena vrhunska interpretacija je prišla še posebej do izraza v zadnjih dveh uprizoritvah letošnje gledališke sezone SNG Drama: na odru Male drame, v avtorskem projektu Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa, v režiji Luke Marcena ter na Velikem odru, v uprizoritvi Cyrano De Bergerac, režiserja Tina Grabnarja.
- sejem otroških knjig v Bologni - Magda Tušar - nagrade Tedna slovenske drame - Aleksander Čobec - nagrade Riharda Jakopiča - Žiga Bratoš - razstava v Mestnem muzeju Ljubljana: Od korzeta do žaketa, oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950 - Petra Tanko - arhitekturni festival Odprte hiše - Liana Buršič - velika razstava o Marcu Polu v beneški Doževi palači - Janko Petrovec - PEN - napoved mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu - Vlado Motnikar Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Nina Kač, redakcija Staša Grahek.
Pomen možganov in spolnosti so prepoznali v Tednu možganov, ki se te dni odvija pod sloganom »Greva na samo«. No, mi pa nikakor ne bomo sami, se pa bomo pogovarjali o pomembnih temah, s katerimi se bržkone res prvič srečamo v intimi. V posebni skupni epizodi Možganov na dlani in Frekvence X Luka Hvalc in Mojca Delač raziskujeta (mlade) možgane in zasvojenost s pornografijo.
Tednu molitve za krščansko edinost se pridružujejo tudi v slovenskih župnijah v Clevelandu. V župnijskem listu Marije Vnebovzete beremo, da so tudi apostoli imeli med seboj nesoglasja (in Sveto pismo kaže, da je bilo teh veliko), a so še vedno oznanjali eno vero, enega Gospoda, en krst. Naši rojaki čez veliko lužo pa se bodo jutri v molitvi spomnili tudi škofa Friderika Baraga, saj bo minilo 155 let od njegovega vstopa v večno življenje. 38 let svojega zemeljskega življenja je posvetil služenju Indijancem plemena Očipve na zgornjem polotoku Michigan. Bil je eden najpomembnejših katoliških misijonarjev 19. stoletja med ameriškimi Indijanci. Tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu v Clevelandu bodo prosili za čudež na priprošnjo Friderika Barage, da bo kmalu prištet med svetnike katoliške Cerkve.
Tokrat smo gostili Sodelavko Slovenske karitas Mojco Kepic. Osrednja tema pogovora je Teden Karitas, ki bo od ponedeljka, 27. novembra, do nedelje, 3. decembra. V tem tednu bodo sodelavci Karitas poromali na Ponikvo, kjer bo možen ogled generalke dobrodelnega koncerta Klic dobrote.
V oddaji smo povzeli glavne dogodke, ki jih je v tem tednu vodil papež, celjski škof Maksimilijan Matjaž pa je strnil vtise po sinodi o sinodalnosti in povedal, kako se bo ta sedaj nadaljevala.
V zadnjih dvajsetih letih zanimanje za retoriko po celotni Evropi narašča. Ob tem se zdi, da se retorična pedagogika vsaj delno vrača v svoje »klasične« okvire, to je kot vzgoja za aktivno državljanstvo, so zapisali ob Tednu retorike, ki so ga pripravili na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Na njem sodelujejo mednarodni vodilni raziskovalci s področja retoričnega državljanstva. V oddaji nas je med drugim zanimalo, ali se vračajo tudi učinki retorike kot aktivnega državljanstva, ki naj bi izboljšali demokratičnost družbe. Gostja je izr. prof. dr. Janja Žmavc s Pedagoškega inštituta v Ljubljani (Mohamed_hassan / Pixabay).
Drugi poudarki iz oddaje: -Primorsko so neurja v začetku avgusta obšla, huje je bilo konec meseca. Samo še danes imajo občani čas, da prijavijo škodo -Za mlade je pomembno tudi druženje, ne le tekmovanja. Povezuje jih šport, pred igrami prijateljstva ugotavljajo v Novem mestu -V Postojni so začeli veliko obnovo nekdanje garnizije, kjer že več let deluje Notranjski muzej.
Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.Kandidata sta še bila: Filip Aleksander Peršolja, kitarist, dijak drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je v sklopu festivala Kitarski forum na Dunaju zmagal na 26. mednarodnem tekmovanju mladih kitaristov za dijake do 18 let. Hkrati je prejel tudi nagrado koncertnega nastopa na Kitarskem forumu in na Tednu kitare v Postojni leta 2024. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, ustanove, ki s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje na mednarodni razstavi Prvi kralji Evrope. Za organizacijo izjemno zahtevnega projekta so na konferenci Evropskega združenja arheologov v Belfastu raziskovalci in strokovnjaki 26 muzejev iz 11 držav jugovzhodne Evrope prejeli častno omembo komisije.
Na radijskih valovih Prvega bo nocoj zaživelo dramsko besedilo Pesem ptic v drevesnih krošnjah, pod katerega se je podpisal Jaka Smerkolj Simoneti in je bilo na 53. Tednu slovenske drame nominirano za nagrado za mladega dramatika. To je zgodba o dveh različnih generacijah in usodah, ki se naključno srečata na strehi – kar sledi, je tisto, kar sodobnemu človeku tako zelo manjka. Predstavljamo tudi poletne dogodke v Novem mestu in strnemo nekaj vtisov s festivala Ana Desetnica v Novi Gorici.
O prizadevanjih za varno delovno okolje in za enakost spolov v umetniških poklicih je tekla beseda na okrogli mizi Umetna kri, a prave solze, ki jo je na 53. Tednu slovenske drame pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Tema izhaja iz detekcije psihičnega nasilja pod krinko narave ustvarjalnega procesa, najsi bo to na eni strani psihično ali spolno nadlegovanje in nasilje, na drugi strani pa tudi prekarnost, nerazvita karierna dinamika in druge oblike neenakopravnih položajev, ki jih sledimo v sferi poklicne kulture in umetnosti. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji projekt: Barbara Kapelj: Lastne sobe, foto: Nada Žgank, www.cityofwomen.org
Anja Novak Anjuta, igralka, performerka in pesnica, je letos na Tednu slovenske drame za besedilo Tekst telesa prejela Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo, v katerem se ukvarja s travmo, strahom, ranami, patologijo v odnosih, tudi z užitkom, vpisanostjo tega v žensko telo. [1] Pripoveduje o bolnem telesu, ki je patološko stanje prejelo iz genov preteklih teles in odraža stanje patologije v družbi. Žirija je zapisala, da je to izrazito sodobno besedilo, neposredno in inteligentno, kompleksno, problemsko in politično. Tokrat bo avtorica gostja oddaje Oder.
Prejšnji portretiranec Vito Weis je pred mikrofon na intimni gledališki portret povabil Gregorja Zorca, svežepečenega dobitnika nagrade za najboljšega igralca na Tednu slovenske drame 2023. Ob znameniti Vitovi kavici smo se po predstavi Krize v Novi pošti v Ljubljani pogovarjali o: njunem dolgoletnem medsebojnem sodelovanju, dveh desetletjih z Vio Negativo, predstavah Korak v pravo smer, Gledališka ura, Učene žene id.; Gregorjevem ustvarjanju animiranih filmov s partnerko Špelo Čadež, filmih Boles in Orkester; pa tudi (dolg)času v teatru, iskanju stika s publiko in kamero, kontrolo nad telesom, svobodnim opravljanjem igralskega poklica in tem, kako pomembno je kdaj tudi izpreči in reči: »ne«. Gregor Zorc je leta 1996 maturiral na Gimnaziji Moste Ljubljana, kjer se je kot član dramskega krožka redno udeleževal festivalov: Podobe trenutkov, Gimnazijad in Linhartova srečanja. V šolskem letu 1997/98 se vpiše v prvi letnik igre na AGRFT pod mentorstvom prof. Borisa Cavazze in prof. Jožice Avbelj. Sodeluje na institucionalni in neodvisni sceni, med drugim od leta 2002 z Vio Negativa. Leta 2017 je prejel Borštnikovo nagrado za igro za predstavo Stenica. Njegovo ustvarjanje ni vezano samo na gledališče, saj je kot igralec in kor scenarist sodeloval v več kot dvajsetih filmih. Za vlogo v Šelestenju Janeza Lapajneta je leta 2002 prejel Vesno za najboljšega igralca. (vir: https://sigledal.org/geslo/Gregor_Zorc) Moderatorja: Vito Weis in Žiga Brdnik Zvok: Boštjan Eržen Produkcija: KUD Moment Intimni portret Vita Weisa: https://bit.ly/3UoGGx5 Zahvala: Vitu Weisu, KUDu Moment, Mladinskemu gledališču, Mestni občini Maribor, Ministrstvu za kulturi in radiema MARŠ ter Maribor za predvajanje na radijskih valovih.
Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.
To je zadnja epizoda v tokratni marčevski supermožganski seriji, ki je navdih našla v Tednu možganov in rekla – Tako se govori! Če pomislimo na epizode o razvoju govora, o preklinjanju in Tourettovem sindromu, pa o sindromu tujega naglasa… smo se že naučili, da jeziki odpirajo svetove, za nas in naše možgane. In današnja zgodba bo to več kot potrdila. Ali to, da poznamo več izrazov za modro pomeni, da jo tudi drugače zaznavamo? Gremo na Otok, na Univerzo Lancaster, k profesorju aplikativne lingvistike, Panosu Athanaopoulosu! Pripravlja: Mojca Delač.
V tedenskem pregledu se bomo najprej posvetili festivaloma, festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bober in festivalu radijske igre z naslovom »Poslušati skupaj« za najmlajše in najstarejše, predvsem pa za ranljive. Izveste tudi, kaj so govorili na strokovnem posvetu "Z otrokom v gledališče" v Mariboru, posebna pozornost pa gre tokrat predlogu novogoriških dediščinskih ustanov o razglasitvi frančiškanskega samostanskega kompleksa v Kostanjevici pri Gorici, grobnice Bourbonov in Škrabčeve knjižnice za spomenik državnega pomena. Slišali boste prve vtise z razstave fotografij rek z naslovom "Okoljski odtisi" v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pred ponedeljkovim začetkom pa še napovedno o 53. Tednu slovenske drame v Kranju. FOTO: Kelih iz frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici VIR: foto Ožbej Černe https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/razstava-sakralnih-predmetov-na-kostanjevici
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo v nizu rubrik in oddaj tudi v četrtkovi popoldanski pogovorni oddaji spoznali mag. Tineta Beca, profesorja glasbene umetnosti, skladatelja, pevca, zborovodjo, pianista, očeta in moža. Njegov pedagoški pristop je zelo kreativen, številne mlade uspešno zna navdušiti za glasbo, za odprt odnos do različnih zvrsti in predvsem za spoznavanje različnega, za razumevanje duha časa, v katerem določena glasba nastaja.in kakšna so njena sporočila. Pogovor z njim je bil tudi v spodbudo k sodelovanju pri dobrodelni akciji, za darovanje v šolski sklad, v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo v nizu rubrik in oddaj tudi v četrtkovi popoldanski pogovorni oddaji spoznali mag. Tineta Beca, profesorja glasbene umetnosti, skladatelja, pevca, zborovodjo, pianista, očeta in moža. Njegov pedagoški pristop je zelo kreativen, številne mlade uspešno zna navdušiti za glasbo, za odprt odnos do različnih zvrsti in predvsem za spoznavanje različnega, za razumevanje duha časa, v katerem določena glasba nastaja.in kakšna so njena sporočila. Pogovor z njim je bil tudi v spodbudo k sodelovanju pri dobrodelni akciji, za darovanje v šolski sklad, v pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin.
Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.
Dr. Branko Šuštar, zgodovinar, muzejski svetnik v Slovenskem šolskem muzeju, je ob Tednu katoliškega šolstva na kratko orisal pomen Cerkve, predvsem redovnih skupnosti, v zgodovini izobraževanja v našem prostoru in pri širjenju kulture med Slovenci.
Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!
Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!
Dragi zgovorni in tisti redkobesedni, dragi glasni in tisti, ki raje kot z besedami govorite s tišino. Dobro jutro! Nadaljujemo zgodbo naše marčevske serije Tako se govori! Tako kot v prvi epizodi, bo tudi tokrat z nami prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek in še nekaj besed bomo dodali o prvih besedah in prvih povedih, ki jih človek naredi. Kako se razvija nebesedna govorica in mimika? Kaj znajo s tem povedati že malčki? Vse to v tokratni epizodi, s katero se pridružujemo letošnjemu Tednu možganov! Pripravlja: Mojca Delač.
Kar 18 olimpijcev se je rodilo v Mojstrani in na Dovjem, med njimi tudi smučarski skakalec, ki je večkrat dejal, da noben ptič nima perutnic naprej. Janez Polda je bil namreč predstavnik modernega načina skakanja z rokami nazaj in velja za najboljšega slovenskega smučarskega skakalca v obdobju po drugi svetovni vojni. Samo šestkrat naj bi v karieri z rokami podrsal po tleh, tudi leta 1948 na Tednu smučarskih poletov v Planici, ko je skočil 120 metrov, a mu zaradi dotika skoka niso priznali, če bi mu ga, bi bil to takrat svetovni rekord. Noben ptič nima perutnic naprej pa je tudi naslov gledališke predstave, s katero sta igralska skupina Dovški oder in Kulturno umetniško društvo Jaka Rabič Dovje - Mojstrana Janezu Poldi na odru postavila svojevrsten gledališki spomenik, ki si ga je, ponos Mojstrane, Gorenjske, Slovenije in Jugoslavije, nedvomno zaslužil.
Začeli bomo s poudarki iz knjižnega sejma, tam podeljenih nagradah - Schwentnerjevo založniško je prejel Lojze Wieser iz Avstrije - in priznanj do intervence direktorja Frankfurtskega sejma, Jurgena Boosa. Posebej smo se posvetili simpoziju o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku ter 11. mednarodnemu festivalu sodobnega plesa »Cofestival«, oba v Ljubljani. Na kratko bomo predstavili tudi prejemnike dveh, ta teden podeljenih stanovskih nagrad in priznanj: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelillo nagradi in priznanje Ivane Kobilce, Društvo restavratorjev Slovenije pa nagrado in priznanja Mirka Šubica, študentskega "skalpel" je prejela Erica Sartori iz Trsta, priznanje pa Marta Birsa iz Gorice.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil naš gost zaporniški vikar Robert Friškovec. Začenja se namreč molitev v tednu zaporov, ki letos poudarja pomen hvaležnosti. Težko je biti hvaležen, ko se življenje zdi brezupno, osamljeno ali nepravično, toda kaj nam o tem govori evangelij?
V tokratnih Doživetjih narave ste lahko slišali pogovor z enim najboljših alpinistov našega časa. Njegovi življenjski vodili sta pogum za podajanje v neznano, pogosto celo v nemogoče, hkrati pa se je na svojih vzponih izuril v umetnosti samoomejevanja. Reinhold Messner je Zadnjo odpravo, kot je poimenoval svojo svetovno turnejo, začel prav v Sloveniji. Kaj želi z njo sporočiti in kako gleda na okoljske in alpinistične izzive sodobnega časa? V drugem delu oddaje smo se k kratkim kvizom pomudili pri Tednu mobilnosti.
Papeževo sožalno pismo ob smrti kraljice Elizabete II.Škofa Saje in Štumpf pri premierju Golobu.Sklep šmarnih maš na Dobrovi.Damijana Božič Močnik v Tednu vzgoje: Zapojmo, molimo, vzgajajmo in hodimo skupaj.
Pismo nadškofa Cvikla za začetek katehetskega letaSrečanje bolnih, ostarelih in invalidov na ZaplazuHčere Marije Pomočnice obhajajo 150. letnico delovanja redovne družbeP. Mio Kekić o Seminarju za izlitje Sv. DuhaRazmišljanje škofa Matjaža ob Tednu vzgoje
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture. Prispevek Petre Medved. "V delih svojih živel sam boš večno." Razstava v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne.Prvi teden v juniju je že tradicionalno namenjen ozaveščanju videčih o potrebah in prilagoditvah, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjih situacijah. Te jim v vsakdanjem zasebnem, poklicnem in javnem življenju povzročajo vrsto izzivov, ki pa jih je v razumevajoči in odprti družbi največkrat mogoče močno omiliti oziroma odpraviti, so zapisali v poslanici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Teden slepih bo v znamenju kulture. Predsednik ZDSSS Matej Žnuderl je ob Tednu slepih poudaril: »Še posebno pa je to sporočilo namenjeno svojcem tistih, ki izgubljajo vid ali so ga pred kratkim izgubili, kajti le redko se ljudje sami odločijo, da bodo stopili v vrste slepih in slabovidnih. Nekako se nam zdi, da ne sodimo v ta krog, pa čeprav ostanemo skoraj čisto brez vida. Zato je pri tem pomembna vloga prijateljev in svojcev. Ti vzpodbudijo ljudi, ki izgubijo vid, naj ostanejo aktivni, naj se družijo, naj si pridejo ogledat, kaj vse lahko slepi in slabovidni počnejo, tudi če ne vidijo.«
52. teden slovenske drame, ki je med 27. marcem in 8. aprilom potekal v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je pod resen drobnogled vzel simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju! foto: Maša Pirc, www.tsd.siPomanjkanje konkretnega razloga za pisanje dram je tudi posledica pomanjkljivo financiranje neodvisne gledališke scene.52. teden slovenske drame, ki je bil od 27. marca do 8. aprila v Prešernovem gledališču v Kranju, je tudi to leto nekaj prostora namenil mladim dramatikom in dramatičarkam. Status mladih ustvarjalcev v slovenskih gledališčih je vzel pod temeljit drobnogled simpozij o mladi dramatiki z naslovom Inflitracija na sceno. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije ga je pripravila in moderirala dramaturginja Nika Švab, prav tako prejemnica nagrade za mlado dramatičarko na 47. Tednu slovenske drame. Na simpoziju se je pogovarjala z Varjo Hrvatin, Izo Strehar, Žigom Divjakom, Jakom Smerkoljem Simonetijem in Nino Kuclar Stiković. Simpozija se je udeležila tudi Ana Lorger, ki je pripravila oddajo. Vabimo vas k poslušanju!
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
Tokrat smo se v velikem tednu dotaknili bogoslužja oziroma službe ljudstva - govorili smo o liturgiji, ki je še posebej bogata v svetem tridnevju. Zakaj potrebujemo liturgijo, kako se je razvila in kakšne izzive prinaša v današnji čas? Z nami je bil asistent pri katedri za liturgiko cistercijan p. dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld.
Nadškof Stanislav Zore daroval mašo za žrtve epidemije in vojneŠkof Maksimilijan Matjaž na plenumu ŠK CeljeNadškof Alojzij Cvikl pri sv. Joštu v VinarjuKrižev pot mladih v MariboruNapovednik aprilske revije Novi svet
Pet marčevskih četrtkov je oddaja Možgani na dlani, ki se je tematsko znova pridružila Tednu možganov, raziskovala, kakšna je povezava med možgani in drugimi deli telesa. In velikokrat v četrtkovih jutrih slišimo tudi, kako samoumevno pogosto jemljemo čudovitost zmožnosti našega živčevja, dokler nam kaj ne zagode. Ker je 7. april svetovni dan zdravja, si tokrat vzamemo nekaj minut za možgane, ki pokajo od zdravja. Pri tem nam bo pomagala prof. dr. Maja Bresjanac iz projekta Zdrava glava, tudi vodja laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo.
V 92. letu je umrl Vasja Predan, gledališki kritik, esejist in teatrolog. Rodil se je 6. februarja 1930 v Vitomarcih, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz slavistike in se zaposlil kot dramaturg na TV Ljubljana, nato je bil do leta 1992 urednik pri Naših razgledih. Pisal je gledališke in literarne kritike pa tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, spremne besede h knjižnim objavam dramskih in drugih besedil ter esejistične portrete ustvarjalcev. Pogosto je sodeloval v strokovnih žirijah, bil je selektor festivalov Borštnikovo srečanje v Mariboru in Sterijevo pozorje v Novem Sadu. Veliko svojih ocen, esejev in zapisov je izdal tudi v knjigah. Za svoje delo je dvakrat prejel Tomšičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, Sterijevo nagrado, ob 80-letnici pa leta 2010 Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leta 2015 je na Tednu slovenske drame v Kranju dobil Grün-Filipičevo priznanje, leta 2016 pa je bil prvi dobitnik nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov. Vasja Predan je bil tudi dragocen sodelavec kulturnega uredništva našega Radia. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom boste slišali del pogovora, ki ga je z Vasjem Predanom leta 2010 za oddajo Oder posnela Petra Tanko. Vasja Predan je najprej povedal, kaj sam razume kot najpomembnejše pri svojem delu.
Prostor: Slovenski dan na zagrebškem tednu oblikovanja
Pestro dogajanje na področju kmetijstva v minulem tednu je odmevalo v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi ponudbo semena ozimnih žit pri Semenarni Ljubljana.
Prihodnji teden se odpira letni kino Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, v Ljutomeru in Ormožu pa se že pripravljajo na 17. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Poročamo o dogajanju na 74. filmskem festivalu v Cannesu, o Tednu italijanskega filma, ki bo prihodnji teden potekal v Slovenski kinoteki, poleg tega ocenjujemo film Šarlatan režiserke Agnieszke Holland o nekoč slavnem češkem zdravilcu in zeliščarju Janu Mikolášku.
Savojske alpe so bile včeraj v senci izjemnega napada Tadeja Pogačarja na osmi etapi Francoske pentlje, na čelu katere se je zdaj znašel. Lani je rumeno majico oblekel tik pred koncem Toura, letos jo bo moral braniti še 14 dni. Drugi poudarki Jutranje kronike: Hojs v Bruselj poslal opravičilo za izjavo pred bruseljskimi nvinarji Hitro širjenje koronavirusne različice delta v Rusiji Na festivalu gorniškega filma slavil poljski film Senca stene
Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti. Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.
Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti. Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.
Pred nami je toplejša polovica leta, v kateri se respiratorni virusi težje širijo med ljudmi. To je dobra napoved tudi za epidemijo novega koronavirusa. Ali nam bo torej covid tudi letos uspelo zaustaviti do poletja? Ali nam bodo načrte prekrižale nove različice virusa? Ali bo eksponentna rast britanske variante povzročila tretji val koronavirusne bolezni? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja prof. dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Foto: Projekcija dnevno pozitivnih testov ob upoštevanju britanske različice novega koronavirusa. Matjaž Leskovar/ IJS
Zaznavanje obrazov je lastnost, ki se je evolucijsko razvijala s človeštvom in ji je namenjen tudi poseben del naših nevronskih omrežij. O tem smo v naših oddajah že kar nekajkrat govorili. Je po letu dni že kaj več znanega tudi o tem, kaj se zgodi, ko obraze kar naenkrat zakrivajo – maske? Ali to vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask? Vse to sta se v posebni seriji ob Tednu možganov spraševala Mojca Delač in Luka Hvalc. Možgani na dlani v marcu plujejo Na valovih odnosov. Ob 7.35 za pokušino več in podrobneje pa tudi v posebnem podkastu.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu je minil brez večjih težav in predvsem z veliko veselja za približno 53 tisoč učencev prvih treh razredov v devetih regijah, ki so se srečali s sošolci. Vrtci pa so danes sprejeli več kot 74 tisoč otrok. Odpiranje teh zavodov v preostalih regijah bo po besedah pristojne ministrice Simone Kustec potekalo v skladu s sprejetim načrtom sproščanja. Slišali boste še: - Vlada v pričakovanju analize navzočnosti angleškega seva koronavirusa - Evropska komisija napoveduje načrt za biološko obrambo Unije - Italijanski premier Conte po odstopu pričakuje nov mandat - Alpska smučarka Hrovat peta v veleslalomu na Kronplatzu
Listen to this week's news on COVID-19. - Novosti tega tedna vključujejo lajšanje omejitev za praznike, NSW je predstavil nove smernice za obiskovalce domov za ostarele in novice o potovalnem balonu čez Tasman leta 2021.
Pripravili smo pogovor s prostovoljko koprske Karitas - Marijo Puc; po poklicu je patronažna medicinska sestra.
OBVESTILO: Prispevki v oddaji so bili narejeni pred odlokom Vlade RS o zaprtju kulturnih ustanov od sobote, 24. oktobra do preklica V tedenskem pregledu se bomo najprej lotili dejanj Min. za kulturo v zadnjih dneh, ki so odmevala - odpravilo je zadnje kulturno-varstveno mnenje ZVKDS o Pečečnikovem projektu projekta Bežigrajski športni park, 20-im nevladnikom pa naložilo izselitev iz Metelkove do januarja, brez posvetovanj pa čez noč predlagalo spremembo pravilnika o strokovnih komisijah. Spomnili smo se treh desetletij kobariškega muzeja 1. svetovne vojne in 4 desetletij Galerije Murska Sobota, ki te dni z razstavo "konkretna umetnost" gostuje v Galeriji v Velenju, se pogovarjali s prejemnikom poljske nagrade angélus Goranom Vojnovićem . Obiskali pa smo tudi razstavo stolov Nike Zupanc na gradu Fužine, in se pogovarjali z udeleženci 20-ega srečanja konservatorjev-restavratorjev v Ljubljani. besedilo k fotografiji: 16. junij 2020 Teatrski doživljaj Aktiva delavk in delavcev v kulturi. Akcija za kulturo z naslovom Nasilje. Kultura, dogodek, Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO/RTVSLO
V zadnjem tednu se je število na novo odkritih okuženih v Sloveniji vidno povzpelo, trend naraščanja je presenetil tudi tiste, ki se ukvarjajo z napovednimi modeli širjenja epidemije koronavirusa. Po dozdajšnjem gibanju krivulje trenutne epidemije bi namreč lahko vse tri kriterije za razglasitev ukrepov z rdečega seznama po nekaterih modelih dosegli že v manj kot tednu dni. Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne, se bomo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202 pogovarjali s strokovnjaki, ki že od samega začetka spremljajo razvoj epidemije pri nas. Naš sogovornik pa je bil tudi specializant infektologije Federico Potočnik s preobremenjenega covid oddelka v celjski bolnišnici.
Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala Kaja Hacin Beyazoglu, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.
Jezuitsko združenje za begunce JRS Slovenije je tudi letos partner Socialnega tedna. Potekal bo od 24. septembra do 3. oktobra. Tematiko in strukturo že dvanajstega tovrstnega tedna je predstavil Matej Cepin, odgovoren za Socialno akademijo.
V letošnjem letu (2020) obeležujemo stoto obletnico organiziranega delovanja slepih na slovenskem. Prav zato je bil letošnji teden slepih še posebej bogat z najrazličnejšimi aktivnostmi. O tem smo se pogovarjali z gostoma Štefanom Kušarjem in Brigito Kosi. Ravnateljica Centra Iris Katjuša Koprivnikar pa je spregovorila o izzivih na področju izobraževanja slepih in slabovidnih v času trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.
Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.
Uros in Rok prežvečita dogajanje v četrtem tednu NFL, napovesta tekme naslednjega, preletita kolesarjenje po Franciji in Miami pošljeta v tretji divizijo NCAA. Vse to in še več v noven NFL podcastu!
V tokratnih Razgledih in razmislekih je Klemen Markovčič pred mikrofon povabil Petro Mikeln, Bralno Društvo Slovenije in dr. Sabino Fras Popović, Mariborska knjižnica, v osišče oddaje pa postavil Nacionalni mesec skupnega branja. 8. september, svetovni dan pismenosti je že drugo leto tudi začetni datum te nacionalne akcije, ki se bo sklenila 13. oktobra v Tednu otroka. Gre za pomembno akcijo k spodbujanju vseživljenjskega skupnega branja in dvigu kakovosti bralne pismenosti. Tovrstne pobude, ki nikakor niso samoumevne, so v sicer razvitih, a nemalokrat precej ignorantnih okoljih, korak naprej k boljši družbi. Tokratna oddaja je tudi del tematskega niza oddaj kulturno-umetnostne vzgoje na Arsu.
Gost tokrat komentator Sportkluba Marko Hrastar, s katerim Rok Grilec premleva rezultate prvega tedna, novice, napovesta drugi teden in še in še. Prijetno poslušanje.
V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na jubilejni 50. Teden slovenske drame, ki bo prihodnjo pomlad.
V oddaji Glasbeni utrip bomo spregovorili prihajajočih glasbenih festivalih, ki nas bodo v poletnih mesecih razvajali z raznovrstnimi glasbenimi vsebinami. Podrobneje bomo predstavili Festival Ljubljana, Festival SEVIQC, Festival Radovljica, koncertno ponudbo Imaga Sloveniae ter Piranske glasbene večere in poletno ponudbo Kulturnega doma Nova Gorica, ob koncu oddaje pa bomo spregovorili še o Sonc festivalu, Tednu kitare v Postojni in Glasbenem poletju v Bohinju.
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
Če gasilci ne morejo do mesta požara, ta vsako minuto postaja manj obvladljiv in povzroča vse večjo škodo. Vsaka minuta, ki jo izgubijo reševalci na poti do človeka v srčnem zastoju, zmanjša možnost za njegovo preživetje za 10 odstotkov. In oboji minute za prihod na pomoč iz dneva v dan izgubljajo povsem brez potrebe. Zato Gasilska zveza Slovenije ob letošnjem Tednu požarne varnosti javnost znova opozarja na pomen dostopnosti do prizorišč vseh vrst nesreč. Kako se že čez nekaj dni spremeni zakonodaja o razvrščanju vozil na cestah ter kako nespametno ravnanje voznikov vsakodnevno otežuje delo gasilcem in reševalcem, pa ponazorimo v Reakciji.
MARIBOR IS THE FUTURE 009 - FILMSKI: pogovor z Aljošo Ternovškom Pogovor je potekal 17. decembra, 2016 v GT22 v okviru serije #ekstremnolokalno, v okviru katere predstavljamo filmske ustvarjalce iz Maribora in okolice. Aljoša Ternovšek se je l.1972 rodil v učiteljski družini, kjer je bil oče, Peter Ternovšek, že od nekdaj zaljubljen v gledališke deske. Skupaj s Tonetom Partljičem sta sodelovala v amaterskem gledališču v Sladkem Vrhu. Prva predstava, v kateri je Aljoša sodeloval z Matjažem Latinom kot režiserjem, je bila Zgodba Vinka Möderndorferja, takrat še v produkciji dramskega studia, ki ga je takrat vodil Vili Ravnjak. Sledila je predstava Kralj umira, ki jo je prav tako režiral Matjaž Latin, ki od tega trenutka postane sooblikovalec Aljoševe igralske karizme. Tu je bil Aljoša že na AGRFT in njegova pot je bila zapečatena, kar se tiče njegovega ustvarjanja seveda. Še na Akademiji je v MGL-u napravil fantastično vlogo (Bernard) ob Borisu Cavazzi v Smrti trgovskega potnika. TV-gledalci ga poznajo kot Dušana Vaupotiča – Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva in filma Kleščar. Vloge v gledališču: Equus – MGL, režija: Tomi Janežič; Murlin Murlo – MGL, režija: Matjaž Latin; Namišljen bolnik – MGL, režija: Zlatko Bonrek; Ion – režija: Sebastijan Horvat, Grand Prix na Tednu slovenske drame; Fortinbras je pijan – MGL, režija: Zijah A. Sokolović; Življenje v teatru -Narodni dom Maribor, režija: Matjaž Latin; Kleščar – monokomedija, izbor na Festivalu monodrame na Ptuju izmed tridesetih predstav. Vloge v filmu: Tantadruj – režija: Tugo Štiglic (naslovna vloga); Peter in Petra – režija: Arko; Striptih – režija: Filip Robar DorIN; Kleščar – film v režiji Matjaža Latina (naslovna vloga). Videoportret Aljoše Ternovška: https://www.youtube.com/watch?v=NEDcx6tsLA0 Organizator: Društvo za razvoj filmske kulture, Maribor. Ob podpori: #mobilniudarnik, GT22, Fundacija Sonda in Mestna občina Maribor. www.gt22.si